Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.12 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 3507 6718035 6713695 2026-07-25T22:03:46Z Bwag 45916 new file 6718035 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10092752_b4 |najdisi=Gornja+Radgona |slika=Radgona-Center1.JPG |povrsina=2,97 |prebivalstvo=3179 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=206 |postna=9250 |posta=Gornja Radgona |obcina=Gornja Radgona |pokrajina=Štajerska |regija=Pomurska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gornja Radgona - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 25. januar 1991 | refšt=6681 <!--slika--> | lokacija = | občina = Gornja Radgona <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = 1182 }} |ime=Gornja Radgona|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Gornja Radgona''' ({{IPA-sl|ˈɡoːɾnja ˈɾaːdɡɔna|pron|Sl-GornjaRadgona.ogg}}; {{lang-de|Oberradkersburg}},<ref name="Leksikon">{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=188}}</ref> {{lang-hu|Felsőregede}}<ref>{{navedi knjigo|last1=Ruda|first1=Gábor|title=Minderheitenschulen – zweisprachiger Unterricht|date=2002|publisher=Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület|location=Pilisvörösvár|page=90}}</ref>) je [[Slovenija|slovensko]] [[mesto]] ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]], sedež [[občina Gornja Radgona|istoimenske občine]], [[župnija Gornja Radgona|župnije]] in [[upravna enota Gornja Radgona|upravne enote]]. Leži na desnem bregu [[Mura|Mure]] ob [[regionalna cesta|regionalni cesti]] [[Maribor]]–[[Murska Sobota]] in ima okoli 3000 prebivalcev. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (nmv 265 m); od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko [[Radgona|Radgono]] (nemško ''Bad Radkersburg''); leta 1907 je postala [[trg]], po letu 1945 pa mesto. Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969, ki je bil do uveljavitve [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]] in vstopa Slovenije v [[Schengensko območje]] [[mejni prehod]] za mednarodni promet. Gornja Radgona ima pretežno [[kmetijstvo|kmetijsko]] zaledje z razvitim [[vinogradništvo]]m. Je prepoznavno tudi kot sejemsko mesto. V mestu vsako leto Pomurski sejem d. d. organizira med drugim tudi [[mednarodni kmetijsko-živilski sejem]], največjo tovrstno prireditev v Sloveniji. == Zgodovina == Najdbe in sledovi [[neolitik|neolitske]] naselbine na Grajskem griču pričajo o obstoju v času [[kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]. Najdišča pri opekarni govorijo o domnevi, da je stalo tu manjše [[Stari Rim|rimsko]] naselje. [[Župnija Gornja Radgona|Župnija]] je spadala pod [[Salzburg|salzburški]] patronat in je bila ustanovljena v dobi [[Spanheim]]ov v prvi polovici 12. stoletja. Sama zgodovina Gornje Radgone sega v 12. stoletje, ko je nastalo [[naselje]] pod [[Ratigojev grad|Ratigojevim gradom]]. Kralj [[Otokar II. Přemysl]] je po letu 1265 na Murinem otoku ustanovil sedanjo [[Radgona|Radgono]], ki se omenja leta 1265 kot trg in leta 1299 kot mesto, stara naselbina pa se je spremenila v njeno predmestje. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (265 m) in pomola [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Zaradi pomembne lokacije pri reki [[Mura|Muri]] je bilo naselje v 12. in 13. stoletju skupaj z Radgono večkrat prizadeto zaradi napadov [[Madžari|Madžarov]], v 15. in 16. stoletju pa zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]]. Velika nadloga v začetku 18. stoletja so bili [[Kruci]]. Leta 1605 je [[povodenj|hudo narasla]] Mura in prizadela obema Radgonama ogromno škode, [[kuga|kugo]] pa je doživljala domala vsaka generacija. Najhuje je bilo leta 1680, ko je ostalo mnogo hiš brez stanovalcev. Na lahni vzpetini pri opekarni so bile [[vislice]], ki so jih odstranili šele leta 1800. [[Slika:Gornja Radgona - Schloss Oberradkersburg (c).JPG|thumb|250px|Radgonski grad]] [[Slika:Gornja Radgona - Kirche (a).JPG|thumb|200px|Župnijska cerkev]] Gornja Radgona je postala leta 1907 trg, po zadnji vojni pa mesto. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z Radgono. Star [[les]]eni [[most]] med Radgonama so po izredno hudem [[zima|zimskem]] mrazu, februarja 1929 ob odjugi nakopičene gmote [[led]]u uničile. Leto kasneje, 1930, ga je nadomestil nov železobetonski most. Ugodna geografska lega, medsebojni gospodarski stiki (sodelovanje obeh strani pri ubranitvi pred [[poplava]]mi, [[požari]]h, pomembni gospodarski stiki) so narekovali skupno graditev mostu, ki sta ga junija 1969 slovesno odprla jugoslovanski predsednik [[Josip Broz Tito|Tito]] in takratni predsednik avstrijske republike [[Franz Jonas|Jonas]]. O tem priča tudi spominska plošča na ograji mostu. Med [[slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]], je bil [[Mednarodni mejni prehod Gornja Radgona|radgonski mejni prehod]] prizorišče [[spopad za mejni prehod Gornja Radgona|večjega spopada]]. == Mestno jedro == V starem mestnem [[špital]]u iz leta 1614 domuje [[muzej]] z [[etnologija|etnološko]] zbirko in s prikazom [[narodnoosvobodilni boj|osvobodilnega gibanja]] v občini. Pri muzeju so ostanki [[spomenik]]a ''Svetilnik miru''; nemški [[nacist]]i so ga aprila 1941 porušili, vendar so bili ostanki kasneje spet sestavljeni. Pri avtobusnem postajališču, nasproti nekdanjega hotela Grozd, je [[gotika|poznogotsko]] [[znamenje]] iz leta 1525 z mlajšim kipcem na steber privezanega [[Jezus Kristus|Kristusa]]. Znamenje ima piramidasto streho in na tri strani odprto hišico z renesančnimi [[balustrada|balustradami]].<ref>{{navedi knjigo |url=http://sciget.com/Predogled/3544/a24514b37252aefd29c8f167a62c601a96a6e195 |title=Znamenja in kapelice v občinah Apače, Gornja Radgona in Sv. Jurij ob Ščavnici |first=Maja |last=Patty |publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru |year=2010 |page=50 |access-date=2013-01-03 |archive-date=2013-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131018043253/http://sciget.com/Predogled/3544/a24514b37252aefd29c8f167a62c601a96a6e195 |url-status=dead }}</ref> V čereh podnožja starega mostu čez Muro je vzidan radgonski grb. == Vinarstvo == V mestu je sedež podjetja Radgonske gorice d. d., ki ima v [[Radgonsko-Kapelske gorice|Radgonsko-Kapelskih goricah]] nad 320 ha [[vinograd]]ov, v mestu pa [[vinska klet|klet]] za 2,6 milijona litrov [[vino|vina]]. Zraven navedenega podjetja je Gornja Radgona tudi domovanje Frangeževe penine, ki velja za eno največjih zasebnih kleti, kjer se ukvarjajo predvsem s peninami. [[Štefan Frangež]], nekoč direktor Radgonskih goric, je svojo zgodbo nadaljeval v lastnem podjetju, ki ga je po njegovi smrti prevzel sin [[Jernej Frangež]]. Penina družine Frangež velja za ekskluzivno pijačo, na voljo je le v prestižnih lokalih, hotelih in restavracijah. V Gornji Radogni je že leta 1852 domačin [[Alojz Klenošek]] izdeloval [[penina|penine]], leta 1882 pa je [[Švicarji|švicarski]] priseljenec [[Clotar Bouvier]] ustanovil podjetje za izdelovanje penine iz domačega vina po francoskem načinu (Méthode Classique). V radgonskih kleteh na leto napolnijo okrog 300.000 steklenic ''zlate penine'', ki jo pridobivajo na klasični način in ''srebrne penine'', ki jo proizvajajo na industrijski način (Méthode Charmat). Med pridelanimi ''tihimi vini'' ima posebno mesto ''dišeči traminec'', najbolj uveljavljena [[blagovna znamka]] pa je kakovostno, »od sonca razvajeno«, vino ''janževec', ki ga letno pridelajo nekje 2 milijona litrov. Na Šlebingerjevem bregu številka 14 uspeva ena najdebelejših in najstarejših [[trta|trt]] v Sloveniji. Glavno deblo z obsegom 72&nbsp;cm sestavljajo 4 po [[Cepljenje (botanika)|cepljenju]] med seboj združena [[steblo|stebla]]. ==Glej tudi== * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Gornji Radgoni]] * [[Radgona]] (Avstrija) * [[Vinorodni okoliš Radgona - Kapela]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.radgona.net/ Spletna stran o občini Radgona, predstavitve naselij v občini] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060105214612/http://www.radgona.net/ |date=2006-01-05 }} * [http://www.radgona.com/ Radgonski portal] * [http://www.gor-radgona.si/ Občina Gornja Radgona] * [http://kultprotur.si/ Kultprotur - Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona] * [https://web.archive.org/web/20060908204232/http://upravneenote.gov.si/index.php?id=2198 UE Gornja Radgona] * [http://www.pomurski-sejem.si/ Spletna stran Pomurskega sejma d.d.] * [https://www.24cities.eu/de/#workshops/ Gornja Radgona] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark {{Mesta-Slovenija}} {{Gornja Radgona}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Gornja Radgona]] [[Kategorija:Naselja ob Muri]] [[Kategorija:Gornja Radgona|*]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] {{normativna kontrola}} 2a4pfradiujxzuxshmw9ldybbvpoorj 6718065 6718035 2026-07-26T06:46:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10092752_b4 |najdisi=Gornja+Radgona |slika=Radgona-Center1.JPG |povrsina=2,97 |prebivalstvo=3179 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=206 |postna=9250 |posta=Gornja Radgona |obcina=Gornja Radgona |pokrajina=Štajerska |regija=Pomurska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gornja Radgona - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 25. januar 1991 | refšt=6681 <!--slika--> | lokacija = | občina = Gornja Radgona <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = 1182 }} |ime=Gornja Radgona|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Gornja Radgona''' ({{IPA-sl|ˈɡoːɾnja ˈɾaːdɡɔna|pron|Sl-GornjaRadgona.ogg}}({{lang-de|Oberradkersburg}},<ref name="Leksikon">{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=188}}</ref> {{lang-hu|Felsőregede}}<ref>{{navedi knjigo|last1=Ruda|first1=Gábor|title=Minderheitenschulen – zweisprachiger Unterricht|date=2002|publisher=Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület|location=Pilisvörösvár|page=90}}</ref>) je [[Slovenija|slovensko]] [[mesto]] ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]], sedež [[občina Gornja Radgona|istoimenske občine]], [[župnija Gornja Radgona|župnije]] in [[upravna enota Gornja Radgona|upravne enote]]. Leži na desnem bregu [[Mura|Mure]] ob [[regionalna cesta|regionalni cesti]] [[Maribor]]–[[Murska Sobota]] in ima okoli 3000 prebivalcev. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (nmv 265 m); od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko [[Radgona|Radgono]] (nemško ''Bad Radkersburg''); leta 1907 je postala [[trg]], po letu 1945 pa mesto. Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969, ki je bil do uveljavitve [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]] in vstopa Slovenije v [[Schengensko območje]] [[mejni prehod]] za mednarodni promet. Gornja Radgona ima pretežno [[kmetijstvo|kmetijsko]] zaledje z razvitim [[vinogradništvo]]m. Je prepoznavno tudi kot sejemsko mesto. V mestu vsako leto Pomurski sejem d. d. organizira med drugim tudi [[mednarodni kmetijsko-živilski sejem]], največjo tovrstno prireditev v Sloveniji. == Zgodovina == Najdbe in sledovi [[neolitik|neolitske]] naselbine na Grajskem griču pričajo o obstoju v času [[kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]. Najdišča pri opekarni govorijo o domnevi, da je stalo tu manjše [[Stari Rim|rimsko]] naselje. [[Župnija Gornja Radgona|Župnija]] je spadala pod [[Salzburg|salzburški]] patronat in je bila ustanovljena v dobi [[Spanheim]]ov v prvi polovici 12. stoletja. Sama zgodovina Gornje Radgone sega v 12. stoletje, ko je nastalo [[naselje]] pod [[Ratigojev grad|Ratigojevim gradom]]. Kralj [[Otokar II. Přemysl]] je po letu 1265 na Murinem otoku ustanovil sedanjo [[Radgona|Radgono]], ki se omenja leta 1265 kot trg in leta 1299 kot mesto, stara naselbina pa se je spremenila v njeno predmestje. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (265 m) in pomola [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Zaradi pomembne lokacije pri reki [[Mura|Muri]] je bilo naselje v 12. in 13. stoletju skupaj z Radgono večkrat prizadeto zaradi napadov [[Madžari|Madžarov]], v 15. in 16. stoletju pa zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]]. Velika nadloga v začetku 18. stoletja so bili [[Kruci]]. Leta 1605 je [[povodenj|hudo narasla]] Mura in prizadela obema Radgonama ogromno škode, [[kuga|kugo]] pa je doživljala domala vsaka generacija. Najhuje je bilo leta 1680, ko je ostalo mnogo hiš brez stanovalcev. Na lahni vzpetini pri opekarni so bile [[vislice]], ki so jih odstranili šele leta 1800. [[Slika:Gornja Radgona - Schloss Oberradkersburg (c).JPG|thumb|250px|Radgonski grad]] [[Slika:Gornja Radgona - Kirche (a).JPG|thumb|200px|Župnijska cerkev]] Gornja Radgona je postala leta 1907 trg, po zadnji vojni pa mesto. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z Radgono. Star [[les]]eni [[most]] med Radgonama so po izredno hudem [[zima|zimskem]] mrazu, februarja 1929 ob odjugi nakopičene gmote [[led]]u uničile. Leto kasneje, 1930, ga je nadomestil nov železobetonski most. Ugodna geografska lega, medsebojni gospodarski stiki (sodelovanje obeh strani pri ubranitvi pred [[poplava]]mi, [[požari]]h, pomembni gospodarski stiki) so narekovali skupno graditev mostu, ki sta ga junija 1969 slovesno odprla jugoslovanski predsednik [[Josip Broz Tito|Tito]] in takratni predsednik avstrijske republike [[Franz Jonas|Jonas]]. O tem priča tudi spominska plošča na ograji mostu. Med [[slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]], je bil [[Mednarodni mejni prehod Gornja Radgona|radgonski mejni prehod]] prizorišče [[spopad za mejni prehod Gornja Radgona|večjega spopada]]. == Mestno jedro == V starem mestnem [[špital]]u iz leta 1614 domuje [[muzej]] z [[etnologija|etnološko]] zbirko in s prikazom [[narodnoosvobodilni boj|osvobodilnega gibanja]] v občini. Pri muzeju so ostanki [[spomenik]]a ''Svetilnik miru''; nemški [[nacist]]i so ga aprila 1941 porušili, vendar so bili ostanki kasneje spet sestavljeni. Pri avtobusnem postajališču, nasproti nekdanjega hotela Grozd, je [[gotika|poznogotsko]] [[znamenje]] iz leta 1525 z mlajšim kipcem na steber privezanega [[Jezus Kristus|Kristusa]]. Znamenje ima piramidasto streho in na tri strani odprto hišico z renesančnimi [[balustrada|balustradami]].<ref>{{navedi knjigo |url=http://sciget.com/Predogled/3544/a24514b37252aefd29c8f167a62c601a96a6e195 |title=Znamenja in kapelice v občinah Apače, Gornja Radgona in Sv. Jurij ob Ščavnici |first=Maja |last=Patty |publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru |year=2010 |page=50 |access-date=2013-01-03 |archive-date=2013-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131018043253/http://sciget.com/Predogled/3544/a24514b37252aefd29c8f167a62c601a96a6e195 |url-status=dead }}</ref> V čereh podnožja starega mostu čez Muro je vzidan radgonski grb. == Vinarstvo == V mestu je sedež podjetja Radgonske gorice d. d., ki ima v [[Radgonsko-Kapelske gorice|Radgonsko-Kapelskih goricah]] nad 320 ha [[vinograd]]ov, v mestu pa [[vinska klet|klet]] za 2,6 milijona litrov [[vino|vina]]. Zraven navedenega podjetja je Gornja Radgona tudi domovanje Frangeževe penine, ki velja za eno največjih zasebnih kleti, kjer se ukvarjajo predvsem s peninami. [[Štefan Frangež]], nekoč direktor Radgonskih goric, je svojo zgodbo nadaljeval v lastnem podjetju, ki ga je po njegovi smrti prevzel sin [[Jernej Frangež]]. Penina družine Frangež velja za ekskluzivno pijačo, na voljo je le v prestižnih lokalih, hotelih in restavracijah. V Gornji Radogni je že leta 1852 domačin [[Alojz Klenošek]] izdeloval [[penina|penine]], leta 1882 pa je [[Švicarji|švicarski]] priseljenec [[Clotar Bouvier]] ustanovil podjetje za izdelovanje penine iz domačega vina po francoskem načinu (Méthode Classique). V radgonskih kleteh na leto napolnijo okrog 300.000 steklenic ''zlate penine'', ki jo pridobivajo na klasični način in ''srebrne penine'', ki jo proizvajajo na industrijski način (Méthode Charmat). Med pridelanimi ''tihimi vini'' ima posebno mesto ''dišeči traminec'', najbolj uveljavljena [[blagovna znamka]] pa je kakovostno, »od sonca razvajeno«, vino ''janževec', ki ga letno pridelajo nekje 2 milijona litrov. Na Šlebingerjevem bregu številka 14 uspeva ena najdebelejših in najstarejših [[trta|trt]] v Sloveniji. Glavno deblo z obsegom 72&nbsp;cm sestavljajo 4 po [[Cepljenje (botanika)|cepljenju]] med seboj združena [[steblo|stebla]]. ==Glej tudi== * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Gornji Radgoni]] * [[Radgona]] (Avstrija) * [[Vinorodni okoliš Radgona - Kapela]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.radgona.net/ Spletna stran o občini Radgona, predstavitve naselij v občini] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060105214612/http://www.radgona.net/ |date=2006-01-05 }} * [http://www.radgona.com/ Radgonski portal] * [http://www.gor-radgona.si/ Občina Gornja Radgona] * [http://kultprotur.si/ Kultprotur - Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona] * [https://web.archive.org/web/20060908204232/http://upravneenote.gov.si/index.php?id=2198 UE Gornja Radgona] * [http://www.pomurski-sejem.si/ Spletna stran Pomurskega sejma d.d.] * [https://www.24cities.eu/de/#workshops/ Gornja Radgona] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark {{Mesta-Slovenija}} {{Gornja Radgona}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Gornja Radgona]] [[Kategorija:Naselja ob Muri]] [[Kategorija:Gornja Radgona|*]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] {{normativna kontrola}} r8wlelr3y2psjiogpaijp6mfr9l3zw1 0 4635 6717927 6717256 2026-07-25T14:35:27Z Kraškaburja 121442 /* Razvoj slovenskega naroda */Sem dodala dve sliki 6717927 wikitext text/x-wiki {{infopolje Etnična skupina| | group = Slovenci | image = {{Kolaž | photo1a = Primoz-Trubar.jpg | photo1b = Georg Freiherr von Vega 1802.jpg | photo1c = Prešern-Goldenstein.jpg | photo1d = Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg | photo1e = 1904 photo of Anton Ažbe.jpg | photo2a = Ivan Cankar.jpg | photo2b = Rudolf Maister 1910s (2).jpg | photo2c = Herman Potocnik Noordung.jpg | photo2d =Jozef Stefan.jpg | photo2e = Korosec anton.jpg | photo3a = Kocbek.jpg | photo3b =Janez Drnovsek crop.jpg | photo3c = Slavoj Zizek Fot M Kubik May15 2009 02.jpg | photo3d = Drago Jancar a Brno, 2010.JPG | photo3e = Leon štukelj.jpg | photo4a = Petra Majdič (SLO) 2010.jpg | photo4b = Tina Maze.jpg | photo4c =Ivana Kobilca portrait.jpg | photo4d = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg | photo4e = Zofka Kveder 1920s.jpg | photo5a = Bratuz Lojze.jpg | photo5b = Simon Gregorčič (2).jpg | photo5c = Jože Plečnik portret 3.jpg | photo5d = OtonZupancic (2).jpg | photo6a = Svetlana makarovic img 5508.jpg | photo6b = Alojz Rebula.jpg | photo6c = Luka Dončić 2021.jpg | photo6d = B a novak.JPG | photo6e = TadejPogacar-TPTDF23.jpg |text= {{hlist|[[Primož Trubar|Trubar]] | [[Jurij Vega|Vega]] | [[France Prešeren|Prešeren]] | [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]] | [[Anton Ažbe|Ažbe]] <br /> [[Ivan Cankar|Cankar]] | [[Rudolf Maister|Maister]] | [[Herman Potočnik|Potočnik]] | [[Jožef Stefan|Stefan]] | [[Anton Korošec|Korošec]] <br /> [[Edvard Kocbek|Kocbek]] | [[Janez Drnovšek|Drnovšek]] | [[Slavoj Žižek|Žižek]] | [[Drago Jančar|Jančar]] | [[Leon Štukelj|Štukelj]] <br /> [[Petra Majdič|Majdič]] | [[Tina Maze|Maze]] | [[Ivana Kobilca|Kobilca]] | [[Boris Pahor|Pahor]] | [[Zofka Kveder|Kveder]] <br /> [[Lojze Bratuž|Bratuž]] | [[Simon Gregorčič|Gregorčič]] | [[Jože Plečnik|Plečnik]] | [[Oton Župančič|Župančič]] <br> [[Svetlana Makarovič|Makarovič]] | [[Alojz Rebula|Rebula]] | [[Luka Dončić|Dončić]] | [[Boris A. Novak|Novak]] | [[Tadej Pogačar|Pogačar]]}} |size =250 |color = f8f9fa |border = 0 }} | poptime = 2 milijona (ocena){{cn}} | popplace = {{SVN}}:<br> &nbsp;&nbsp; 1,726,400 (2020)<ref name="Census 2020">{{navedi splet|url=http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15|title=Census 2002|website=Stat.si|access-date=|archive-date=2017-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170530131402/http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15|url-status=dead}}</ref> | region1 = {{USA}} | pop1 = 176.691 (2000) | ref1 = <ref>[http://www.census.gov/prod/2004pubs/c2kbr-35.pdf]</ref> | region2 = {{ITA}} | pop2 = 83.000 - 100.000 (ocena) | ref2 = <ref name="Kavrecic">{{navedi knjigo |last=Kavrečič |first=Petra |authorlink= |year=2008 |title=Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI |location=Koper, Trst |id= |cobiss=1496275}}</ref> | region3 = {{CAN}} | pop3 = 35.940 | ref3 = <ref>[http://www12.statcan.ca/english/census06/data/topics/RetrieveProductTable.cfm?TPL=RETR&ALEVEL=3&APATH=3&CATNO=&DETAIL=0&DIM=&DS=99&FL=0&FREE=0&GAL=0&GC=99&GK=NA&GRP=1&IPS=&METH=0&ORDER=1&PID=92333&PTYPE=88971,97154&RL=0&S=1&ShowAll=No&StartRow=1&SUB=801&Temporal=2006&Theme=80&VID=0&VNAMEE=&VNAMEF= Ethnic origin]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. 2006 census. Statistics Canada. Pridobljeno 15.10.2009.</ref> | region4 = {{ARG}} | pop4 = 30.000 (ocena) | ref4 = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-22 |archive-date=2006-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060822030152/http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080408232354/http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |date=2008-04-08 }}</ref> | region5 = {{AUT}} | pop5 = 24.855 | ref5 = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.statistik.at/gz/umgangssprache1.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2005-05-12 |archive-date=2005-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050512113957/http://www.statistik.at/gz/umgangssprache1.pdf |url-status=live }}</ref> | region6 = {{GER}} | pop6 = 21.759 (2003) | ref6 = <ref>[http://www.destatis.de/basis/e/bevoe/bevoetab10.htm]</ref> | region7 = {{AUS}} | pop7 = 20.000 (1999) | ref7 = <ref>{{Navedi splet |url=http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-14 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719124226/http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719124226/http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |date=2011-07-19 }}</ref> | region8 = {{CRO}} | pop8 = 13.173 (2001) | ref8 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |title=Population by ethnicity, census 2001 |accessdate=12.7.2007 |publisher=Državni zavod za statistiko, Hrvaška |archive-date=2015-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151227072834/http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151227072834/http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |date=2015-12-27 }}</ref> | region9 = {{SRB}} | pop9 = 5.104 (2002) | ref9 = <ref>{{navedi splet| url=http://www.statserb.sr.gov.yu/zip/esn31.pdf |title= Population by national or ethnic groups by Census 2002 |accessdate=12.7.2007 |publisher=Statistični urad Republike Srbije}}</ref> | region10 = {{SWE}} | pop10 = 4.000 (ocena) | ref10 = <ref name="zbornik"/> | region11 = {{FRA}} | pop11 = 4.000 (ocena) | ref11 = <ref name="zbornik"/> | region12 = {{HUN}} | pop12 = 3.025 | ref12 = <ref>{{navedi splet | url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/18/tables/load1_28.html | title=Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001 | accessdate=12.7.2007 | publisher=Osrednji statistični urad Madžarske | archive-date=2011-05-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110512032455/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/18/tables/load1_28.html | url-status=dead }}</ref> | region13 = {{URU}} | pop13 = 2.000 - 3.000 (ocena) | ref13 = <ref name="zbornik"/> | region14 = {{SUI}} | pop14 = 1.601 | ref14 = <ref>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/bevoelkerung/sprachen__religionen/blank/medienmitteilungen.Document.24786.html]</ref> | region15 = {{BEL}} | pop15 = 1.500 (ocena) | ref15 = <ref name="zbornik"/> | region16 = {{BRA}} | pop16 = 28.500 (ocena) | ref16 = <ref name="zbornik"/> | region17 = {{NLD}} | pop17 = 1.000 - 2.000 (ocena) | ref17 = <ref>[http://www.justitie.nl/Images/Etnische_Groeperingen_tcm74-31515.pdf]</ref> | region18 = {{VEN}} | pop18 = 1.000 (ocena) | ref18 = <ref name="zbornik"/> | region19 = {{MKD}} | pop19 = 403 (1994) | ref19 = <ref name="zbornik">Trebše-Štolfa, Milica, ur., Klemenčič, Matjaž, odg. ur.: Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.{{COBISS|ID=115722752}}</ref><br> | region20 = {{CHI}} | pop20 = 200 (ocena) | ref20 = <ref name="zbornik"/> | region21 = {{ZAF}} | pop21 = 100 (ocena) | ref21 = <ref name="zbornik"/> | langs = [[slovenščina]] | rels = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoličani]] (59,6 %), [[Protestantizem|protestanti]] (1,0 %), drugo (39,4 %).<ref>{{Navedi splet |url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1991/Obcine/1991_1_07.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2023-05-30 |archive-date=2022-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220617010946/https://www.stat.si/publikacije/popisi/1991/Obcine/1991_1_07.pdf |url-status=dead }}</ref> | related-c = [[Zahodni Slovani|Zahodni]] in [[Južni Slovani]], ostali [[Srednja Evropa|srednjeevropski]] narodi, posebej [[Hrvati]] [[Kajkavščina|kajkavci]] | related_groups = | flag = Slovene Nation Flag.svg | flag_caption = Slovenska narodna zastava<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/article_2011_04_20_0002.php|title=Kakšna je zastava Slovenije }}</ref> }} '''Slovenci''' [slovénci] so [[Južni Slovani|južnoslovanski]] [[narod]], ki danes večinoma živi v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] (1,63 [[milijon]]a),<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15 |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-14 |archive-date=2007-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070312040636/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15 |url-status=dead }}</ref> v [[Tržaška pokrajina|tržaški]], [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški]] in [[Videmska pokrajina|videmski pokrajini]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]] (100.000), na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] in na Štajerskem v južni [[Avstrija|Avstriji]] (25.000), na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (13.000) in [[Madžarska|Madžarskem]] (3.000). Slovenci sodijo v najbolj severozahodno (jezikovno) skupino [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]], govorijo [[slovenščina|slovenščino]]. Slovenija ima po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] 2.130.986 (1. julij 2025) [[prebivalstvo|prebivalcev]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17|title=Prebivalstvo|date=1. julij 2025|accessdate=2025-11-22|website=stat.si}}</ref> od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji [[država|državi]] (zdomci), je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskih]] [[republika]]h je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v [[Nemčija|Nemčiji]] 12.400, v Avstriji 5.700. [[narodna manjšina|Manjšine]]: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 13.109 avstrijskih državljanov,<ref>Volkszählung in Österreich, 2001</ref> [[slovenska manjšina v Italiji]] šteje po oceni okoli 50.000 pripadnikov,<ref name="Bufon">{{navedi knjigo|last=Bufon|first=Milan|authorlink=|author2=|year=2023|title=Kako se manjšina staplja v okolje|publisher=Primorski dnevnik z dne 16. aprila 2023, str.18|location=Trst}}</ref> [[Slovenci na Hrvaškem|slovenska manjšina na Hrvaškem]] pa šteje 7.729 Slovencev.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Število prebivalcev na Hrvaškem upada, manjši tudi delež katoličanov|url=https://www.sta.si/3084458/stevilo-prebivalcev-na-hrvaskem-upada-manjsi-tudi-delez-katolicanov|website=www.sta.si|accessdate=2024-05-25}}</ref> Veliko Slovencev in njihovih potomcev živi med drugod po Evropi, v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanadi]], [[Argentina|Argentini]], [[Avstralija|Avstraliji]] in celo na [[Japonska|Japonskem]], v [[Republika Južna Afrika|Južnoafriški republiki]] ali na [[Madagaskar]]ju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi [[Baden-Württemberg]].<ref>Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002</ref> == Ime in etimologija == Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|Slověni]] (Slovani) ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ''), izvor te pa je nejasen – morda je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Razlika med izvorno besedo Slovani (Slověni) in današnjim poimenovanjem je v dodanem priponskem obrazilu -ec, ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (Sloven + -ec → Slovenec). Pri ženski obliki ''Slovenka (Slovanka)'' ni bilo razlike. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po drugačni razlagi pa izvira iz [[Praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.<ref>{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Po Slovencih sta se v današnji Republiki Sloveniji in [[Hrvaška|Republiki Hrvaški]] v obdobju od 14. do 17. razvila dva priimka. Ta izražata (narodno) pripadnost to so: Slovenc<ref>{{Navedi splet|url=https://forebears.io/surnames/slovenc|title=Slovenc Surname|date=2014|accessdate=2025-09-25|website=forebears.io}}</ref>, Slovenec<ref>{{Navedi splet|url=https://forebears.io/surnames/slovenec|title=Slovenec Surname|date=2014|accessdate=2025-09-25|website=forebears.io}}</ref> in Sloueniz.<ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=432}}</ref> == Genetika == === DNK-rodoslovje === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine, marveč nakazujejo, da je genetsko sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še, R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so še prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.<ref name=":9">{{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf|type=doktorska disertacija|page=41, 69, 71, 93}}</ref> Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.<ref name=":9" /> Medpopulacijska analiza iz leta 2014, ki je zajela skupno 6585 vzorcev, je pokazala najtesnejšo genetsko povezanost slovenskega genskega sklada s slovaško populacijo, kar dodatno podpira hipotezo o skupni predniški populaciji in/ali pomembnem pretoku genov med populacijama. Ti izsledki ne potrjujejo zgolj možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč poudarjajo tudi pomen regionalno diferencirane strategije vzorčenja v populacijsko-genetskih raziskavah.<ref name=":9" /> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} === Prazgodovina === [[Slika:Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju - 55228269363.jpg|sličica|Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju]][[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v [[Bruselj|Bruslju]]]] Najstarejši dokaz človeškega bivanja na slovenskem ozemlju sta dve kamniti orodji iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz časa [[Neandertalec|neandertalcev]] izvira piščalka iz [[Divje babe|Divjih bab]], ki je bila najdena v bližini vasi Šebrelje na Idrijsko-Cerkljanskem. V mlajši kameni dobi in bakreni dobi so se prebivalci ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom, na prehodu iz bronaste v [[železno dobo]] pa je obstajala kultura žarnih grobišč. Dobro poznani so tudi [[koliščarji]], ki so živeli na območju Ljubljanskega barja; ti so gradili posebne hiše, ki so postavljene&nbsp; na zabitih kolih v plitvem jezeru. Ob tem času prebivalci niso etnično določljivi. === Kelti in Rimljani === Po ustanovitvi [[Akvileje]] (181 pr. n. št.) [[Rimljani]] prodrejo na slovenska tla. Rimljani si podjarmijo Histre, Tavriske in Karne. V letih 35-33 pr. n. št. mejo premaknejo vse do Donave in okrog 10 pr. n. št.priključijo še zavezniško Noriško kraljestvo. Zahodna Slovenija z Istro postane vključena v 10. regijo Italije, vzhodni del in Dolenjska sta vključena v provinco Panonijo, alpski prostor in Posavinje pa sta sredi 1. stol. vključena v provinco Norik. Nastajala so mesta (''Emona, Celeia, Poetoviona''), ki so jih tedaj naseljevali [[Rimljani]] in [[poromanjeni staroselci]]. Zgradijo tudi cestni sistem z glavno osjo ''Akvileja-Emona-Celeia-Poetoviona-Carnuntum'' (Petronell ob Donavi). Prve krščanske cerkve so začele nastajati proti koncu 3. stoletja; v 4., 5. in 6. stoletju pa se oblikujejo škofije. V 3. stoletju je na kraškem robu nastal utrdbeni sistem ''Claustra Alpium Iuliarum'' z namenom, da varuje mejo Italije. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na ozemlju Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, kar je povzročilo selitev domačega prebivalstva iz mest v višine. Sredi 5. stoletja so v Italijo vdrli [[Huni]], ob koncu 5. stoletja pa so [[Vzhodni Goti]] (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so bili v njihovo Italsko kraljestvo vključeni tudi Norik, Dalmacija in Panonija. === Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku === {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je [[datum|datiran]] okoli leta 550. Ti [[Slovani]] (Slověni)<ref name=":42">Sket, J. (1893) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF ''Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča''], str. 1-2</ref> so pripadali [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski jezikovni skupini]], prihajali pa so verjetno s področja [[Moravska|Moravske]]. [[Slika: Sámova říše.png |250px|left|thumb|Samova plemenska zveza]][[Slika:Karniola around 800.png|thumb|left|250px|Verjetni obseg Karniole okoli leta 800]] Pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu 568, ko so se umaknili z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo [[Langobardi]]. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], so se začeli naseljevati Slovani, ki so na to območje prodrli s pomočjo [[Avari|Avarov]]. Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v vzhodnih Alpah in [[Panonija|Panoniji]] se je na prostoru južne [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna ''krajina Slovanov'' (''marca Vinedorum'') s svojim [[knez]]om. Med letoma 623 in 658 so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem [[Kralj Samo|Samom]] v t. i. Samovo plemensko zvezo, ki je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]], imenovana [[Karantanija]]. Prisotnost slovanskih prednikov Slovencev je dokumentirana leta 670 tudi v okolici [[Čedad]]a – njihovi spopadi z Langobardi ob reki [[Nadiža|Nadiži]] so omenjeni v ''Zgodovini Langobardov'' (''[[Historia Langobardorum]]'') zgodovinarja [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]]. Pavel Diakon potrjuje prisotnost slovanskih plemen že v prvi polovici 8. stoletja tudi v [[Karniola|Karnioli]], ki jo Pavel Diakon opisuje kot domovino Slovanov (Carniola, patria Sclavorum).{{quote|Ratchis<ref>Rarchis ali Rachis je bil [[Čedad|čedajski]] vojvoda od leta 739 do leta 744</ref> denique aput Foroiuli dux, ut dixeramus, effectus, in Carniolam Sclavorum patriam cum suis ingressus, magnam multitudinem Sclavorum interficiens, eorum omnia devastavit.|Paulus Diaconus, Historia Langobardorum, Liber VI<ref>https://la.wikisource.org/wiki/Historia_Langobardorum/Liber_VI</ref>}} ===Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu=== {{multiple image | align = right | total_width = 600 | image1 = Central Europe, 919-1125.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = | footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okrog leta 1000 }} Zaradi vse hujšega pritiska [[Avari|Avarov]] z vzhoda je [[Karantanija]] leta 745 sprejela zvezo z Bavarci in pozneje priznala tudi [[Franki|Franke]] za svoje vladarje. V 8. stoletju je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki je zgubila svojo samostojnost leta 874. Po porazu [[Madžari|Madžarov]] pri [[Augsburg]]u leta 955 je cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], [[Oton II.]] od Bavarske ločil [[Karantanija|Karantanijo]] in ostale mejne krajine (marke): na tem območju so bile okoli leta 1000 ustanovljene [[Koroška (vojvodina)|Koroška vojvodina]] in z njo povezane mejne krajine: Karantanska marka, Podravska marka in [[Savinjska marka]] (''iz katerih se je kasneje oblikovala Štajerska''), [[Kranjska marka]] (''iz katere se je kasneje oblikovala [[Kranjska]]''), Istrska marka in Veronska marka.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova Revija, Ljubljana 2011</ref><ref>Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Brižinski spomeniki 1.png |thumb|Začetek prvega [[Brižinski spomeniki|brižinskega spomenika]] (konec 10. stoletja):<br />"[GLAGOLITE PONAZ REDKA ZLOUEZA/ Bose, gozpodi miloztiuví, otze bose, tebe izpovuede/ vuez moi greh, í zuetemu creztu, í zuetei marii, i zue/ temu michaelu, i uuizem crilatcem bosiem, i zuetemu pe/ tru,...]"]] Prvi zapisi v predhodnici [[slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Najstarejši znani fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve (''Slovencev<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilnejše ''Slověnov''<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref><ref name=":42" />) namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougenzin marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini [[Ludvik Nemški|Ludvika]] [[Ludvik Nemški|II.]], v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":3">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu<ref name=":12">{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=14}}</ref> na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":3" /> [[Slika:Primož Trubar - Abecednik.jpg|thumb|upright=1.0|left|Trubarjev Abecednik (1550)]]Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":3" /> [[Primož Trubar]], ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1 (naslovna str.)}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":4">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":4" /> Pisec [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 [[Istra|Istro]] definira kot "slovenskoga naroda deržava".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples inusum potissimum studiosae juventutis digestum|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up}}</ref> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":4" /> [[File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|thumb|350px|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868<br /><small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda<br />in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]]V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":5">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", tj. Korošci.<ref name=":5" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":5" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":6">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":6" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":6" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":6" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino Sclavov, je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":6" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":7">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":7" /><ref name=":8">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":8" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> == Folklorne in tradicionalne prireditve == {{gallery |Slika:Aleš Kravos Kurentovanje Ptuj 2019.jpg|[[Kurentovanje]] |Slika:SkPasijon5.JPG|[[Škofjeloški pasijon]] |Slika:Kraška ohcet v Velikem Repnu pri Trstu 1968 (6).jpg|[[Kraška ohcet]] }} == Slovenci zunaj Slovenije == [[File:Slovenian language map.png|thumb|300px|Slovenski naselitveni prostor — temno zeleno: naselitveno območje zunaj Republike Slovenije]]Slovenci zunaj Slovenije <ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/podrocja/zunanje-zadeve/slovenci-zunaj-slovenije/|title=slovenci-zunaj-slovenije}}</ref> so pripadniki slovenskega naroda, ki prebivajo zunaj meja Republike Slovenije: zamejski Slovenci (ali tudi “Slovenci v sosednjih državah”) in Slovenci po svetu. Slovenci v sosednjih državah so Slovenci, ki prebivajo na območjih zgodovinskega poselitvenega prostora slovenskega naroda, ki se nahajajo izven meja Republike Slovenije. * [[Slovenci v Italiji]] * [[Koroški Slovenci|Koroški Slovenci v Avstriji]] * [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski Slovenci v Avstriji]] * [[Porabski Slovenci|Slovenci na Madžarskem]] * [[Slovenci na Hrvaškem]] Slovenci po svetu so tisti, ki so zapustili zgodovinski poselitveni prostor — in njihovi potomci —, in ki še ohranjajo ali čutijo slovensko narodno, etnično, jezikovno ali kulturno identiteto, oziroma zavest. * [[Slovenska izseljenska književnost#Izseljevanje Slovencev skozi zgodovino|Slovenski izseljenci]] * [[Ameriški Slovenci]] * [[Argentinski Slovenci]] * Avstralski Slovenci * Kanadski Slovenci Za zaščito interesov in pravice ter za podporo kulturnih dejavnosti Slovencev zunaj Slovenije obstaja, znotraj državne ureditve Republike Slovenije, specifična vladna služba: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. == Glej tudi == * [[seznam narodov]] * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|People of Slovenia|Slovenci}} * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174967542 Nastanek slovenskega naroda]«. ''Sledi časa'' (25. junij 2023). RTV Slovenija. <br /> {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Južni Slovani]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] touu4q8l4zzk5ncux61raxtc7bfdtlx 6717929 6717927 2026-07-25T14:41:49Z Kraškaburja 121442 Sem premaknila razdelek v (po mojem mnenju) bolj primerno pozicijo 6717929 wikitext text/x-wiki {{infopolje Etnična skupina| | group = Slovenci | image = {{Kolaž | photo1a = Primoz-Trubar.jpg | photo1b = Georg Freiherr von Vega 1802.jpg | photo1c = Prešern-Goldenstein.jpg | photo1d = Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg | photo1e = 1904 photo of Anton Ažbe.jpg | photo2a = Ivan Cankar.jpg | photo2b = Rudolf Maister 1910s (2).jpg | photo2c = Herman Potocnik Noordung.jpg | photo2d =Jozef Stefan.jpg | photo2e = Korosec anton.jpg | photo3a = Kocbek.jpg | photo3b =Janez Drnovsek crop.jpg | photo3c = Slavoj Zizek Fot M Kubik May15 2009 02.jpg | photo3d = Drago Jancar a Brno, 2010.JPG | photo3e = Leon štukelj.jpg | photo4a = Petra Majdič (SLO) 2010.jpg | photo4b = Tina Maze.jpg | photo4c =Ivana Kobilca portrait.jpg | photo4d = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg | photo4e = Zofka Kveder 1920s.jpg | photo5a = Bratuz Lojze.jpg | photo5b = Simon Gregorčič (2).jpg | photo5c = Jože Plečnik portret 3.jpg | photo5d = OtonZupancic (2).jpg | photo6a = Svetlana makarovic img 5508.jpg | photo6b = Alojz Rebula.jpg | photo6c = Luka Dončić 2021.jpg | photo6d = B a novak.JPG | photo6e = TadejPogacar-TPTDF23.jpg |text= {{hlist|[[Primož Trubar|Trubar]] | [[Jurij Vega|Vega]] | [[France Prešeren|Prešeren]] | [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]] | [[Anton Ažbe|Ažbe]] <br /> [[Ivan Cankar|Cankar]] | [[Rudolf Maister|Maister]] | [[Herman Potočnik|Potočnik]] | [[Jožef Stefan|Stefan]] | [[Anton Korošec|Korošec]] <br /> [[Edvard Kocbek|Kocbek]] | [[Janez Drnovšek|Drnovšek]] | [[Slavoj Žižek|Žižek]] | [[Drago Jančar|Jančar]] | [[Leon Štukelj|Štukelj]] <br /> [[Petra Majdič|Majdič]] | [[Tina Maze|Maze]] | [[Ivana Kobilca|Kobilca]] | [[Boris Pahor|Pahor]] | [[Zofka Kveder|Kveder]] <br /> [[Lojze Bratuž|Bratuž]] | [[Simon Gregorčič|Gregorčič]] | [[Jože Plečnik|Plečnik]] | [[Oton Župančič|Župančič]] <br> [[Svetlana Makarovič|Makarovič]] | [[Alojz Rebula|Rebula]] | [[Luka Dončić|Dončić]] | [[Boris A. Novak|Novak]] | [[Tadej Pogačar|Pogačar]]}} |size =250 |color = f8f9fa |border = 0 }} | poptime = 2 milijona (ocena){{cn}} | popplace = {{SVN}}:<br> &nbsp;&nbsp; 1,726,400 (2020)<ref name="Census 2020">{{navedi splet|url=http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15|title=Census 2002|website=Stat.si|access-date=|archive-date=2017-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170530131402/http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15|url-status=dead}}</ref> | region1 = {{USA}} | pop1 = 176.691 (2000) | ref1 = <ref>[http://www.census.gov/prod/2004pubs/c2kbr-35.pdf]</ref> | region2 = {{ITA}} | pop2 = 83.000 - 100.000 (ocena) | ref2 = <ref name="Kavrecic">{{navedi knjigo |last=Kavrečič |first=Petra |authorlink= |year=2008 |title=Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI |location=Koper, Trst |id= |cobiss=1496275}}</ref> | region3 = {{CAN}} | pop3 = 35.940 | ref3 = <ref>[http://www12.statcan.ca/english/census06/data/topics/RetrieveProductTable.cfm?TPL=RETR&ALEVEL=3&APATH=3&CATNO=&DETAIL=0&DIM=&DS=99&FL=0&FREE=0&GAL=0&GC=99&GK=NA&GRP=1&IPS=&METH=0&ORDER=1&PID=92333&PTYPE=88971,97154&RL=0&S=1&ShowAll=No&StartRow=1&SUB=801&Temporal=2006&Theme=80&VID=0&VNAMEE=&VNAMEF= Ethnic origin]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. 2006 census. Statistics Canada. Pridobljeno 15.10.2009.</ref> | region4 = {{ARG}} | pop4 = 30.000 (ocena) | ref4 = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-22 |archive-date=2006-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060822030152/http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080408232354/http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |date=2008-04-08 }}</ref> | region5 = {{AUT}} | pop5 = 24.855 | ref5 = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.statistik.at/gz/umgangssprache1.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2005-05-12 |archive-date=2005-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050512113957/http://www.statistik.at/gz/umgangssprache1.pdf |url-status=live }}</ref> | region6 = {{GER}} | pop6 = 21.759 (2003) | ref6 = <ref>[http://www.destatis.de/basis/e/bevoe/bevoetab10.htm]</ref> | region7 = {{AUS}} | pop7 = 20.000 (1999) | ref7 = <ref>{{Navedi splet |url=http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-14 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719124226/http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719124226/http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |date=2011-07-19 }}</ref> | region8 = {{CRO}} | pop8 = 13.173 (2001) | ref8 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |title=Population by ethnicity, census 2001 |accessdate=12.7.2007 |publisher=Državni zavod za statistiko, Hrvaška |archive-date=2015-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151227072834/http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151227072834/http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |date=2015-12-27 }}</ref> | region9 = {{SRB}} | pop9 = 5.104 (2002) | ref9 = <ref>{{navedi splet| url=http://www.statserb.sr.gov.yu/zip/esn31.pdf |title= Population by national or ethnic groups by Census 2002 |accessdate=12.7.2007 |publisher=Statistični urad Republike Srbije}}</ref> | region10 = {{SWE}} | pop10 = 4.000 (ocena) | ref10 = <ref name="zbornik"/> | region11 = {{FRA}} | pop11 = 4.000 (ocena) | ref11 = <ref name="zbornik"/> | region12 = {{HUN}} | pop12 = 3.025 | ref12 = <ref>{{navedi splet | url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/18/tables/load1_28.html | title=Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001 | accessdate=12.7.2007 | publisher=Osrednji statistični urad Madžarske | archive-date=2011-05-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110512032455/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/18/tables/load1_28.html | url-status=dead }}</ref> | region13 = {{URU}} | pop13 = 2.000 - 3.000 (ocena) | ref13 = <ref name="zbornik"/> | region14 = {{SUI}} | pop14 = 1.601 | ref14 = <ref>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/bevoelkerung/sprachen__religionen/blank/medienmitteilungen.Document.24786.html]</ref> | region15 = {{BEL}} | pop15 = 1.500 (ocena) | ref15 = <ref name="zbornik"/> | region16 = {{BRA}} | pop16 = 28.500 (ocena) | ref16 = <ref name="zbornik"/> | region17 = {{NLD}} | pop17 = 1.000 - 2.000 (ocena) | ref17 = <ref>[http://www.justitie.nl/Images/Etnische_Groeperingen_tcm74-31515.pdf]</ref> | region18 = {{VEN}} | pop18 = 1.000 (ocena) | ref18 = <ref name="zbornik"/> | region19 = {{MKD}} | pop19 = 403 (1994) | ref19 = <ref name="zbornik">Trebše-Štolfa, Milica, ur., Klemenčič, Matjaž, odg. ur.: Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.{{COBISS|ID=115722752}}</ref><br> | region20 = {{CHI}} | pop20 = 200 (ocena) | ref20 = <ref name="zbornik"/> | region21 = {{ZAF}} | pop21 = 100 (ocena) | ref21 = <ref name="zbornik"/> | langs = [[slovenščina]] | rels = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoličani]] (59,6 %), [[Protestantizem|protestanti]] (1,0 %), drugo (39,4 %).<ref>{{Navedi splet |url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1991/Obcine/1991_1_07.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2023-05-30 |archive-date=2022-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220617010946/https://www.stat.si/publikacije/popisi/1991/Obcine/1991_1_07.pdf |url-status=dead }}</ref> | related-c = [[Zahodni Slovani|Zahodni]] in [[Južni Slovani]], ostali [[Srednja Evropa|srednjeevropski]] narodi, posebej [[Hrvati]] [[Kajkavščina|kajkavci]] | related_groups = | flag = Slovene Nation Flag.svg | flag_caption = Slovenska narodna zastava<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/article_2011_04_20_0002.php|title=Kakšna je zastava Slovenije }}</ref> }} '''Slovenci''' [slovénci] so [[Južni Slovani|južnoslovanski]] [[narod]], ki danes večinoma živi v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] (1,63 [[milijon]]a),<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15 |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-14 |archive-date=2007-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070312040636/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15 |url-status=dead }}</ref> v [[Tržaška pokrajina|tržaški]], [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški]] in [[Videmska pokrajina|videmski pokrajini]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]] (100.000), na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] in na Štajerskem v južni [[Avstrija|Avstriji]] (25.000), na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (13.000) in [[Madžarska|Madžarskem]] (3.000). Slovenci sodijo v najbolj severozahodno (jezikovno) skupino [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]], govorijo [[slovenščina|slovenščino]]. Slovenija ima po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] 2.130.986 (1. julij 2025) [[prebivalstvo|prebivalcev]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17|title=Prebivalstvo|date=1. julij 2025|accessdate=2025-11-22|website=stat.si}}</ref> od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji [[država|državi]] (zdomci), je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskih]] [[republika]]h je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v [[Nemčija|Nemčiji]] 12.400, v Avstriji 5.700. [[narodna manjšina|Manjšine]]: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 13.109 avstrijskih državljanov,<ref>Volkszählung in Österreich, 2001</ref> [[slovenska manjšina v Italiji]] šteje po oceni okoli 50.000 pripadnikov,<ref name="Bufon">{{navedi knjigo|last=Bufon|first=Milan|authorlink=|author2=|year=2023|title=Kako se manjšina staplja v okolje|publisher=Primorski dnevnik z dne 16. aprila 2023, str.18|location=Trst}}</ref> [[Slovenci na Hrvaškem|slovenska manjšina na Hrvaškem]] pa šteje 7.729 Slovencev.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Število prebivalcev na Hrvaškem upada, manjši tudi delež katoličanov|url=https://www.sta.si/3084458/stevilo-prebivalcev-na-hrvaskem-upada-manjsi-tudi-delez-katolicanov|website=www.sta.si|accessdate=2024-05-25}}</ref> Veliko Slovencev in njihovih potomcev živi med drugod po Evropi, v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanadi]], [[Argentina|Argentini]], [[Avstralija|Avstraliji]] in celo na [[Japonska|Japonskem]], v [[Republika Južna Afrika|Južnoafriški republiki]] ali na [[Madagaskar]]ju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi [[Baden-Württemberg]].<ref>Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002</ref> == Ime in etimologija == Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|Slověni]] (Slovani) ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ''), izvor te pa je nejasen – morda je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Razlika med izvorno besedo Slovani (Slověni) in današnjim poimenovanjem je v dodanem priponskem obrazilu -ec, ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (Sloven + -ec → Slovenec). Pri ženski obliki ''Slovenka (Slovanka)'' ni bilo razlike. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po drugačni razlagi pa izvira iz [[Praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.<ref>{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Po Slovencih sta se v današnji Republiki Sloveniji in [[Hrvaška|Republiki Hrvaški]] v obdobju od 14. do 17. razvila dva priimka. Ta izražata (narodno) pripadnost to so: Slovenc<ref>{{Navedi splet|url=https://forebears.io/surnames/slovenc|title=Slovenc Surname|date=2014|accessdate=2025-09-25|website=forebears.io}}</ref>, Slovenec<ref>{{Navedi splet|url=https://forebears.io/surnames/slovenec|title=Slovenec Surname|date=2014|accessdate=2025-09-25|website=forebears.io}}</ref> in Sloueniz.<ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=432}}</ref> == Genetika == === DNK-rodoslovje === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine, marveč nakazujejo, da je genetsko sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še, R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so še prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.<ref name=":9">{{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf|type=doktorska disertacija|page=41, 69, 71, 93}}</ref> Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.<ref name=":9" /> Medpopulacijska analiza iz leta 2014, ki je zajela skupno 6585 vzorcev, je pokazala najtesnejšo genetsko povezanost slovenskega genskega sklada s slovaško populacijo, kar dodatno podpira hipotezo o skupni predniški populaciji in/ali pomembnem pretoku genov med populacijama. Ti izsledki ne potrjujejo zgolj možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč poudarjajo tudi pomen regionalno diferencirane strategije vzorčenja v populacijsko-genetskih raziskavah.<ref name=":9" /> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} === Prazgodovina === [[Slika:Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju - 55228269363.jpg|sličica|Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju]][[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v [[Bruselj|Bruslju]]]] Najstarejši dokaz človeškega bivanja na slovenskem ozemlju sta dve kamniti orodji iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz časa [[Neandertalec|neandertalcev]] izvira piščalka iz [[Divje babe|Divjih bab]], ki je bila najdena v bližini vasi Šebrelje na Idrijsko-Cerkljanskem. V mlajši kameni dobi in bakreni dobi so se prebivalci ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom, na prehodu iz bronaste v [[železno dobo]] pa je obstajala kultura žarnih grobišč. Dobro poznani so tudi [[koliščarji]], ki so živeli na območju Ljubljanskega barja; ti so gradili posebne hiše, ki so postavljene&nbsp; na zabitih kolih v plitvem jezeru. Ob tem času prebivalci niso etnično določljivi. === Kelti in Rimljani === Po ustanovitvi [[Akvileje]] (181 pr. n. št.) [[Rimljani]] prodrejo na slovenska tla. Rimljani si podjarmijo Histre, Tavriske in Karne. V letih 35-33 pr. n. št. mejo premaknejo vse do Donave in okrog 10 pr. n. št.priključijo še zavezniško Noriško kraljestvo. Zahodna Slovenija z Istro postane vključena v 10. regijo Italije, vzhodni del in Dolenjska sta vključena v provinco Panonijo, alpski prostor in Posavinje pa sta sredi 1. stol. vključena v provinco Norik. Nastajala so mesta (''Emona, Celeia, Poetoviona''), ki so jih tedaj naseljevali [[Rimljani]] in [[poromanjeni staroselci]]. Zgradijo tudi cestni sistem z glavno osjo ''Akvileja-Emona-Celeia-Poetoviona-Carnuntum'' (Petronell ob Donavi). Prve krščanske cerkve so začele nastajati proti koncu 3. stoletja; v 4., 5. in 6. stoletju pa se oblikujejo škofije. V 3. stoletju je na kraškem robu nastal utrdbeni sistem ''Claustra Alpium Iuliarum'' z namenom, da varuje mejo Italije. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na ozemlju Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, kar je povzročilo selitev domačega prebivalstva iz mest v višine. Sredi 5. stoletja so v Italijo vdrli [[Huni]], ob koncu 5. stoletja pa so [[Vzhodni Goti]] (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so bili v njihovo Italsko kraljestvo vključeni tudi Norik, Dalmacija in Panonija. === Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku === {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je [[datum|datiran]] okoli leta 550. Ti [[Slovani]] (Slověni)<ref name=":42">Sket, J. (1893) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF ''Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča''], str. 1-2</ref> so pripadali [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski jezikovni skupini]], prihajali pa so verjetno s področja [[Moravska|Moravske]]. [[Slika: Sámova říše.png |250px|left|thumb|Samova plemenska zveza]][[Slika:Karniola around 800.png|thumb|left|250px|Verjetni obseg Karniole okoli leta 800]] Pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu 568, ko so se umaknili z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo [[Langobardi]]. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], so se začeli naseljevati Slovani, ki so na to območje prodrli s pomočjo [[Avari|Avarov]]. Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v vzhodnih Alpah in [[Panonija|Panoniji]] se je na prostoru južne [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna ''krajina Slovanov'' (''marca Vinedorum'') s svojim [[knez]]om. Med letoma 623 in 658 so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem [[Kralj Samo|Samom]] v t. i. Samovo plemensko zvezo, ki je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]], imenovana [[Karantanija]]. Prisotnost slovanskih prednikov Slovencev je dokumentirana leta 670 tudi v okolici [[Čedad]]a – njihovi spopadi z Langobardi ob reki [[Nadiža|Nadiži]] so omenjeni v ''Zgodovini Langobardov'' (''[[Historia Langobardorum]]'') zgodovinarja [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]]. Pavel Diakon potrjuje prisotnost slovanskih plemen že v prvi polovici 8. stoletja tudi v [[Karniola|Karnioli]], ki jo Pavel Diakon opisuje kot domovino Slovanov (Carniola, patria Sclavorum).{{quote|Ratchis<ref>Rarchis ali Rachis je bil [[Čedad|čedajski]] vojvoda od leta 739 do leta 744</ref> denique aput Foroiuli dux, ut dixeramus, effectus, in Carniolam Sclavorum patriam cum suis ingressus, magnam multitudinem Sclavorum interficiens, eorum omnia devastavit.|Paulus Diaconus, Historia Langobardorum, Liber VI<ref>https://la.wikisource.org/wiki/Historia_Langobardorum/Liber_VI</ref>}}{{clear}} ===Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu=== {{multiple image | align = right | total_width = 600 | image1 = Central Europe, 919-1125.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = | footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okrog leta 1000 }} Zaradi vse hujšega pritiska [[Avari|Avarov]] z vzhoda je [[Karantanija]] leta 745 sprejela zvezo z Bavarci in pozneje priznala tudi [[Franki|Franke]] za svoje vladarje. V 8. stoletju je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki je zgubila svojo samostojnost leta 874. Po porazu [[Madžari|Madžarov]] pri [[Augsburg]]u leta 955 je cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], [[Oton II.]] od Bavarske ločil [[Karantanija|Karantanijo]] in ostale mejne krajine (marke): na tem območju so bile okoli leta 1000 ustanovljene [[Koroška (vojvodina)|Koroška vojvodina]] in z njo povezane mejne krajine: Karantanska marka, Podravska marka in [[Savinjska marka]] (''iz katerih se je kasneje oblikovala Štajerska''), [[Kranjska marka]] (''iz katere se je kasneje oblikovala [[Kranjska]]''), Istrska marka in Veronska marka.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova Revija, Ljubljana 2011</ref><ref>Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Brižinski spomeniki 1.png |thumb|Začetek prvega [[Brižinski spomeniki|brižinskega spomenika]] (konec 10. stoletja):<br />"[GLAGOLITE PONAZ REDKA ZLOUEZA/ Bose, gozpodi miloztiuví, otze bose, tebe izpovuede/ vuez moi greh, í zuetemu creztu, í zuetei marii, i zue/ temu michaelu, i uuizem crilatcem bosiem, i zuetemu pe/ tru,...]"]] Prvi zapisi v predhodnici [[slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Najstarejši znani fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve (''Slovencev<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilnejše ''Slověnov''<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref><ref name=":42" />) namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougenzin marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini [[Ludvik Nemški|Ludvika]] [[Ludvik Nemški|II.]], v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":3">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu<ref name=":12">{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=14}}</ref> na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":3" /> [[Slika:Primož Trubar - Abecednik.jpg|thumb|upright=1.0|left|Trubarjev Abecednik (1550)]]Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":3" /> [[Primož Trubar]], ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1 (naslovna str.)}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":4">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":4" /> Pisec [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 [[Istra|Istro]] definira kot "slovenskoga naroda deržava".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples inusum potissimum studiosae juventutis digestum|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up}}</ref> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":4" />{{clear}} [[File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|thumb|350px|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868<br /><small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda<br />in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]]V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":5">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", tj. Korošci.<ref name=":5" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":5" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":6">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":6" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":6" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":6" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino Sclavov, je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":6" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":7">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":7" /><ref name=":8">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":8" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> == Slovenci zunaj Slovenije == [[File:Slovenian language map.png|thumb|300px|Slovenski naselitveni prostor — temno zeleno: naselitveno območje zunaj Republike Slovenije]]Slovenci zunaj Slovenije <ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/podrocja/zunanje-zadeve/slovenci-zunaj-slovenije/|title=slovenci-zunaj-slovenije}}</ref> so pripadniki slovenskega naroda, ki prebivajo zunaj meja Republike Slovenije: zamejski Slovenci (ali tudi “Slovenci v sosednjih državah”) in Slovenci po svetu. Slovenci v sosednjih državah so Slovenci, ki prebivajo na območjih zgodovinskega poselitvenega prostora slovenskega naroda, ki se nahajajo izven meja Republike Slovenije. * [[Slovenci v Italiji]] * [[Koroški Slovenci|Koroški Slovenci v Avstriji]] * [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski Slovenci v Avstriji]] * [[Porabski Slovenci|Slovenci na Madžarskem]] * [[Slovenci na Hrvaškem]] Slovenci po svetu so tisti, ki so zapustili zgodovinski poselitveni prostor — in njihovi potomci —, in ki še ohranjajo ali čutijo slovensko narodno, etnično, jezikovno ali kulturno identiteto, oziroma zavest. * [[Slovenska izseljenska književnost#Izseljevanje Slovencev skozi zgodovino|Slovenski izseljenci]] * [[Ameriški Slovenci]] * [[Argentinski Slovenci]] * Avstralski Slovenci * Kanadski Slovenci Za zaščito interesov in pravice ter za podporo kulturnih dejavnosti Slovencev zunaj Slovenije obstaja, znotraj državne ureditve Republike Slovenije, specifična vladna služba: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. == Folklorne in tradicionalne prireditve == {{gallery |Slika:Aleš Kravos Kurentovanje Ptuj 2019.jpg|[[Kurentovanje]] |Slika:SkPasijon5.JPG|[[Škofjeloški pasijon]] |Slika:Kraška ohcet v Velikem Repnu pri Trstu 1968 (6).jpg|[[Kraška ohcet]] }} == Glej tudi == * [[seznam narodov]] * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|People of Slovenia|Slovenci}} * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174967542 Nastanek slovenskega naroda]«. ''Sledi časa'' (25. junij 2023). RTV Slovenija. <br /> {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Južni Slovani]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] mgv0kuqrf5ceimtkg30wswjpdsn9912 6717953 6717929 2026-07-25T16:30:54Z Kraškaburja 121442 Sem dodala v razdelek "Glej tudi" wiki-geslo "Slovenska književnost" VSAJ TO! - Se mi pa zdi zelo pomankljivo, da v (tem) geslu "Slovenci" niso omenjeni znameniti Slovenci: književniki, arhitekti, likovniki, politiki, športniki... 6717953 wikitext text/x-wiki {{infopolje Etnična skupina| | group = Slovenci | image = {{Kolaž | photo1a = Primoz-Trubar.jpg | photo1b = Georg Freiherr von Vega 1802.jpg | photo1c = Prešern-Goldenstein.jpg | photo1d = Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg | photo1e = 1904 photo of Anton Ažbe.jpg | photo2a = Ivan Cankar.jpg | photo2b = Rudolf Maister 1910s (2).jpg | photo2c = Herman Potocnik Noordung.jpg | photo2d =Jozef Stefan.jpg | photo2e = Korosec anton.jpg | photo3a = Kocbek.jpg | photo3b =Janez Drnovsek crop.jpg | photo3c = Slavoj Zizek Fot M Kubik May15 2009 02.jpg | photo3d = Drago Jancar a Brno, 2010.JPG | photo3e = Leon štukelj.jpg | photo4a = Petra Majdič (SLO) 2010.jpg | photo4b = Tina Maze.jpg | photo4c =Ivana Kobilca portrait.jpg | photo4d = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg | photo4e = Zofka Kveder 1920s.jpg | photo5a = Bratuz Lojze.jpg | photo5b = Simon Gregorčič (2).jpg | photo5c = Jože Plečnik portret 3.jpg | photo5d = OtonZupancic (2).jpg | photo6a = Svetlana makarovic img 5508.jpg | photo6b = Alojz Rebula.jpg | photo6c = Luka Dončić 2021.jpg | photo6d = B a novak.JPG | photo6e = TadejPogacar-TPTDF23.jpg |text= {{hlist|[[Primož Trubar|Trubar]] | [[Jurij Vega|Vega]] | [[France Prešeren|Prešeren]] | [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]] | [[Anton Ažbe|Ažbe]] <br /> [[Ivan Cankar|Cankar]] | [[Rudolf Maister|Maister]] | [[Herman Potočnik|Potočnik]] | [[Jožef Stefan|Stefan]] | [[Anton Korošec|Korošec]] <br /> [[Edvard Kocbek|Kocbek]] | [[Janez Drnovšek|Drnovšek]] | [[Slavoj Žižek|Žižek]] | [[Drago Jančar|Jančar]] | [[Leon Štukelj|Štukelj]] <br /> [[Petra Majdič|Majdič]] | [[Tina Maze|Maze]] | [[Ivana Kobilca|Kobilca]] | [[Boris Pahor|Pahor]] | [[Zofka Kveder|Kveder]] <br /> [[Lojze Bratuž|Bratuž]] | [[Simon Gregorčič|Gregorčič]] | [[Jože Plečnik|Plečnik]] | [[Oton Župančič|Župančič]] <br> [[Svetlana Makarovič|Makarovič]] | [[Alojz Rebula|Rebula]] | [[Luka Dončić|Dončić]] | [[Boris A. Novak|Novak]] | [[Tadej Pogačar|Pogačar]]}} |size =250 |color = f8f9fa |border = 0 }} | poptime = 2 milijona (ocena){{cn}} | popplace = {{SVN}}:<br> &nbsp;&nbsp; 1,726,400 (2020)<ref name="Census 2020">{{navedi splet|url=http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15|title=Census 2002|website=Stat.si|access-date=|archive-date=2017-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170530131402/http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15|url-status=dead}}</ref> | region1 = {{USA}} | pop1 = 176.691 (2000) | ref1 = <ref>[http://www.census.gov/prod/2004pubs/c2kbr-35.pdf]</ref> | region2 = {{ITA}} | pop2 = 83.000 - 100.000 (ocena) | ref2 = <ref name="Kavrecic">{{navedi knjigo |last=Kavrečič |first=Petra |authorlink= |year=2008 |title=Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI |location=Koper, Trst |id= |cobiss=1496275}}</ref> | region3 = {{CAN}} | pop3 = 35.940 | ref3 = <ref>[http://www12.statcan.ca/english/census06/data/topics/RetrieveProductTable.cfm?TPL=RETR&ALEVEL=3&APATH=3&CATNO=&DETAIL=0&DIM=&DS=99&FL=0&FREE=0&GAL=0&GC=99&GK=NA&GRP=1&IPS=&METH=0&ORDER=1&PID=92333&PTYPE=88971,97154&RL=0&S=1&ShowAll=No&StartRow=1&SUB=801&Temporal=2006&Theme=80&VID=0&VNAMEE=&VNAMEF= Ethnic origin]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. 2006 census. Statistics Canada. Pridobljeno 15.10.2009.</ref> | region4 = {{ARG}} | pop4 = 30.000 (ocena) | ref4 = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-22 |archive-date=2006-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060822030152/http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080408232354/http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |date=2008-04-08 }}</ref> | region5 = {{AUT}} | pop5 = 24.855 | ref5 = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.statistik.at/gz/umgangssprache1.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2005-05-12 |archive-date=2005-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050512113957/http://www.statistik.at/gz/umgangssprache1.pdf |url-status=live }}</ref> | region6 = {{GER}} | pop6 = 21.759 (2003) | ref6 = <ref>[http://www.destatis.de/basis/e/bevoe/bevoetab10.htm]</ref> | region7 = {{AUS}} | pop7 = 20.000 (1999) | ref7 = <ref>{{Navedi splet |url=http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-14 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719124226/http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719124226/http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |date=2011-07-19 }}</ref> | region8 = {{CRO}} | pop8 = 13.173 (2001) | ref8 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |title=Population by ethnicity, census 2001 |accessdate=12.7.2007 |publisher=Državni zavod za statistiko, Hrvaška |archive-date=2015-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151227072834/http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151227072834/http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |date=2015-12-27 }}</ref> | region9 = {{SRB}} | pop9 = 5.104 (2002) | ref9 = <ref>{{navedi splet| url=http://www.statserb.sr.gov.yu/zip/esn31.pdf |title= Population by national or ethnic groups by Census 2002 |accessdate=12.7.2007 |publisher=Statistični urad Republike Srbije}}</ref> | region10 = {{SWE}} | pop10 = 4.000 (ocena) | ref10 = <ref name="zbornik"/> | region11 = {{FRA}} | pop11 = 4.000 (ocena) | ref11 = <ref name="zbornik"/> | region12 = {{HUN}} | pop12 = 3.025 | ref12 = <ref>{{navedi splet | url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/18/tables/load1_28.html | title=Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001 | accessdate=12.7.2007 | publisher=Osrednji statistični urad Madžarske | archive-date=2011-05-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110512032455/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/18/tables/load1_28.html | url-status=dead }}</ref> | region13 = {{URU}} | pop13 = 2.000 - 3.000 (ocena) | ref13 = <ref name="zbornik"/> | region14 = {{SUI}} | pop14 = 1.601 | ref14 = <ref>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/bevoelkerung/sprachen__religionen/blank/medienmitteilungen.Document.24786.html]</ref> | region15 = {{BEL}} | pop15 = 1.500 (ocena) | ref15 = <ref name="zbornik"/> | region16 = {{BRA}} | pop16 = 28.500 (ocena) | ref16 = <ref name="zbornik"/> | region17 = {{NLD}} | pop17 = 1.000 - 2.000 (ocena) | ref17 = <ref>[http://www.justitie.nl/Images/Etnische_Groeperingen_tcm74-31515.pdf]</ref> | region18 = {{VEN}} | pop18 = 1.000 (ocena) | ref18 = <ref name="zbornik"/> | region19 = {{MKD}} | pop19 = 403 (1994) | ref19 = <ref name="zbornik">Trebše-Štolfa, Milica, ur., Klemenčič, Matjaž, odg. ur.: Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.{{COBISS|ID=115722752}}</ref><br> | region20 = {{CHI}} | pop20 = 200 (ocena) | ref20 = <ref name="zbornik"/> | region21 = {{ZAF}} | pop21 = 100 (ocena) | ref21 = <ref name="zbornik"/> | langs = [[slovenščina]] | rels = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoličani]] (59,6 %), [[Protestantizem|protestanti]] (1,0 %), drugo (39,4 %).<ref>{{Navedi splet |url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1991/Obcine/1991_1_07.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2023-05-30 |archive-date=2022-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220617010946/https://www.stat.si/publikacije/popisi/1991/Obcine/1991_1_07.pdf |url-status=dead }}</ref> | related-c = [[Zahodni Slovani|Zahodni]] in [[Južni Slovani]], ostali [[Srednja Evropa|srednjeevropski]] narodi, posebej [[Hrvati]] [[Kajkavščina|kajkavci]] | related_groups = | flag = Slovene Nation Flag.svg | flag_caption = Slovenska narodna zastava<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/article_2011_04_20_0002.php|title=Kakšna je zastava Slovenije }}</ref> }} '''Slovenci''' [slovénci] so [[Južni Slovani|južnoslovanski]] [[narod]], ki danes večinoma živi v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] (1,63 [[milijon]]a),<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15 |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-14 |archive-date=2007-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070312040636/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15 |url-status=dead }}</ref> v [[Tržaška pokrajina|tržaški]], [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški]] in [[Videmska pokrajina|videmski pokrajini]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]] (100.000), na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] in na Štajerskem v južni [[Avstrija|Avstriji]] (25.000), na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (13.000) in [[Madžarska|Madžarskem]] (3.000). Slovenci sodijo v najbolj severozahodno (jezikovno) skupino [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]], govorijo [[slovenščina|slovenščino]]. Slovenija ima po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] 2.130.986 (1. julij 2025) [[prebivalstvo|prebivalcev]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17|title=Prebivalstvo|date=1. julij 2025|accessdate=2025-11-22|website=stat.si}}</ref> od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji [[država|državi]] (zdomci), je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskih]] [[republika]]h je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v [[Nemčija|Nemčiji]] 12.400, v Avstriji 5.700. [[narodna manjšina|Manjšine]]: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 13.109 avstrijskih državljanov,<ref>Volkszählung in Österreich, 2001</ref> [[slovenska manjšina v Italiji]] šteje po oceni okoli 50.000 pripadnikov,<ref name="Bufon">{{navedi knjigo|last=Bufon|first=Milan|authorlink=|author2=|year=2023|title=Kako se manjšina staplja v okolje|publisher=Primorski dnevnik z dne 16. aprila 2023, str.18|location=Trst}}</ref> [[Slovenci na Hrvaškem|slovenska manjšina na Hrvaškem]] pa šteje 7.729 Slovencev.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Število prebivalcev na Hrvaškem upada, manjši tudi delež katoličanov|url=https://www.sta.si/3084458/stevilo-prebivalcev-na-hrvaskem-upada-manjsi-tudi-delez-katolicanov|website=www.sta.si|accessdate=2024-05-25}}</ref> Veliko Slovencev in njihovih potomcev živi med drugod po Evropi, v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanadi]], [[Argentina|Argentini]], [[Avstralija|Avstraliji]] in celo na [[Japonska|Japonskem]], v [[Republika Južna Afrika|Južnoafriški republiki]] ali na [[Madagaskar]]ju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi [[Baden-Württemberg]].<ref>Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002</ref> == Ime in etimologija == Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|Slověni]] (Slovani) ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ''), izvor te pa je nejasen – morda je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Razlika med izvorno besedo Slovani (Slověni) in današnjim poimenovanjem je v dodanem priponskem obrazilu -ec, ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (Sloven + -ec → Slovenec). Pri ženski obliki ''Slovenka (Slovanka)'' ni bilo razlike. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po drugačni razlagi pa izvira iz [[Praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.<ref>{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Po Slovencih sta se v današnji Republiki Sloveniji in [[Hrvaška|Republiki Hrvaški]] v obdobju od 14. do 17. razvila dva priimka. Ta izražata (narodno) pripadnost to so: Slovenc<ref>{{Navedi splet|url=https://forebears.io/surnames/slovenc|title=Slovenc Surname|date=2014|accessdate=2025-09-25|website=forebears.io}}</ref>, Slovenec<ref>{{Navedi splet|url=https://forebears.io/surnames/slovenec|title=Slovenec Surname|date=2014|accessdate=2025-09-25|website=forebears.io}}</ref> in Sloueniz.<ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=432}}</ref> == Genetika == === DNK-rodoslovje === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine, marveč nakazujejo, da je genetsko sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še, R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so še prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.<ref name=":9">{{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf|type=doktorska disertacija|page=41, 69, 71, 93}}</ref> Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.<ref name=":9" /> Medpopulacijska analiza iz leta 2014, ki je zajela skupno 6585 vzorcev, je pokazala najtesnejšo genetsko povezanost slovenskega genskega sklada s slovaško populacijo, kar dodatno podpira hipotezo o skupni predniški populaciji in/ali pomembnem pretoku genov med populacijama. Ti izsledki ne potrjujejo zgolj možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč poudarjajo tudi pomen regionalno diferencirane strategije vzorčenja v populacijsko-genetskih raziskavah.<ref name=":9" /> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} === Prazgodovina === [[Slika:Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju - 55228269363.jpg|sličica|Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju]][[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v [[Bruselj|Bruslju]]]] Najstarejši dokaz človeškega bivanja na slovenskem ozemlju sta dve kamniti orodji iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz časa [[Neandertalec|neandertalcev]] izvira piščalka iz [[Divje babe|Divjih bab]], ki je bila najdena v bližini vasi Šebrelje na Idrijsko-Cerkljanskem. V mlajši kameni dobi in bakreni dobi so se prebivalci ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom, na prehodu iz bronaste v [[železno dobo]] pa je obstajala kultura žarnih grobišč. Dobro poznani so tudi [[koliščarji]], ki so živeli na območju Ljubljanskega barja; ti so gradili posebne hiše, ki so postavljene&nbsp; na zabitih kolih v plitvem jezeru. Ob tem času prebivalci niso etnično določljivi. === Kelti in Rimljani === Po ustanovitvi [[Akvileje]] (181 pr. n. št.) [[Rimljani]] prodrejo na slovenska tla. Rimljani si podjarmijo Histre, Tavriske in Karne. V letih 35-33 pr. n. št. mejo premaknejo vse do Donave in okrog 10 pr. n. št.priključijo še zavezniško Noriško kraljestvo. Zahodna Slovenija z Istro postane vključena v 10. regijo Italije, vzhodni del in Dolenjska sta vključena v provinco Panonijo, alpski prostor in Posavinje pa sta sredi 1. stol. vključena v provinco Norik. Nastajala so mesta (''Emona, Celeia, Poetoviona''), ki so jih tedaj naseljevali [[Rimljani]] in [[poromanjeni staroselci]]. Zgradijo tudi cestni sistem z glavno osjo ''Akvileja-Emona-Celeia-Poetoviona-Carnuntum'' (Petronell ob Donavi). Prve krščanske cerkve so začele nastajati proti koncu 3. stoletja; v 4., 5. in 6. stoletju pa se oblikujejo škofije. V 3. stoletju je na kraškem robu nastal utrdbeni sistem ''Claustra Alpium Iuliarum'' z namenom, da varuje mejo Italije. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na ozemlju Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, kar je povzročilo selitev domačega prebivalstva iz mest v višine. Sredi 5. stoletja so v Italijo vdrli [[Huni]], ob koncu 5. stoletja pa so [[Vzhodni Goti]] (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so bili v njihovo Italsko kraljestvo vključeni tudi Norik, Dalmacija in Panonija. === Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku === {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je [[datum|datiran]] okoli leta 550. Ti [[Slovani]] (Slověni)<ref name=":42">Sket, J. (1893) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF ''Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča''], str. 1-2</ref> so pripadali [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski jezikovni skupini]], prihajali pa so verjetno s področja [[Moravska|Moravske]]. [[Slika: Sámova říše.png |250px|left|thumb|Samova plemenska zveza]][[Slika:Karniola around 800.png|thumb|left|250px|Verjetni obseg Karniole okoli leta 800]] Pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu 568, ko so se umaknili z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo [[Langobardi]]. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], so se začeli naseljevati Slovani, ki so na to območje prodrli s pomočjo [[Avari|Avarov]]. Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v vzhodnih Alpah in [[Panonija|Panoniji]] se je na prostoru južne [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna ''krajina Slovanov'' (''marca Vinedorum'') s svojim [[knez]]om. Med letoma 623 in 658 so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem [[Kralj Samo|Samom]] v t. i. Samovo plemensko zvezo, ki je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]], imenovana [[Karantanija]]. Prisotnost slovanskih prednikov Slovencev je dokumentirana leta 670 tudi v okolici [[Čedad]]a – njihovi spopadi z Langobardi ob reki [[Nadiža|Nadiži]] so omenjeni v ''Zgodovini Langobardov'' (''[[Historia Langobardorum]]'') zgodovinarja [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]]. Pavel Diakon potrjuje prisotnost slovanskih plemen že v prvi polovici 8. stoletja tudi v [[Karniola|Karnioli]], ki jo Pavel Diakon opisuje kot domovino Slovanov (Carniola, patria Sclavorum).{{quote|Ratchis<ref>Rarchis ali Rachis je bil [[Čedad|čedajski]] vojvoda od leta 739 do leta 744</ref> denique aput Foroiuli dux, ut dixeramus, effectus, in Carniolam Sclavorum patriam cum suis ingressus, magnam multitudinem Sclavorum interficiens, eorum omnia devastavit.|Paulus Diaconus, Historia Langobardorum, Liber VI<ref>https://la.wikisource.org/wiki/Historia_Langobardorum/Liber_VI</ref>}}{{clear}} ===Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu=== {{multiple image | align = right | total_width = 600 | image1 = Central Europe, 919-1125.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = | footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okrog leta 1000 }} Zaradi vse hujšega pritiska [[Avari|Avarov]] z vzhoda je [[Karantanija]] leta 745 sprejela zvezo z Bavarci in pozneje priznala tudi [[Franki|Franke]] za svoje vladarje. V 8. stoletju je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki je zgubila svojo samostojnost leta 874. Po porazu [[Madžari|Madžarov]] pri [[Augsburg]]u leta 955 je cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], [[Oton II.]] od Bavarske ločil [[Karantanija|Karantanijo]] in ostale mejne krajine (marke): na tem območju so bile okoli leta 1000 ustanovljene [[Koroška (vojvodina)|Koroška vojvodina]] in z njo povezane mejne krajine: Karantanska marka, Podravska marka in [[Savinjska marka]] (''iz katerih se je kasneje oblikovala Štajerska''), [[Kranjska marka]] (''iz katere se je kasneje oblikovala [[Kranjska]]''), Istrska marka in Veronska marka.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova Revija, Ljubljana 2011</ref><ref>Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Brižinski spomeniki 1.png |thumb|Začetek prvega [[Brižinski spomeniki|brižinskega spomenika]] (konec 10. stoletja):<br />"[GLAGOLITE PONAZ REDKA ZLOUEZA/ Bose, gozpodi miloztiuví, otze bose, tebe izpovuede/ vuez moi greh, í zuetemu creztu, í zuetei marii, i zue/ temu michaelu, i uuizem crilatcem bosiem, i zuetemu pe/ tru,...]"]] Prvi zapisi v predhodnici [[slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Najstarejši znani fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve (''Slovencev<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilnejše ''Slověnov''<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref><ref name=":42" />) namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougenzin marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini [[Ludvik Nemški|Ludvika]] [[Ludvik Nemški|II.]], v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":3">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu<ref name=":12">{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=14}}</ref> na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":3" /> [[Slika:Primož Trubar - Abecednik.jpg|thumb|upright=1.0|left|Trubarjev Abecednik (1550)]]Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":3" /> [[Primož Trubar]], ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1 (naslovna str.)}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":4">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":4" /> Pisec [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 [[Istra|Istro]] definira kot "slovenskoga naroda deržava".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples inusum potissimum studiosae juventutis digestum|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up}}</ref> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":4" />{{clear}} [[File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|thumb|350px|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868<br /><small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda<br />in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]]V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":5">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", tj. Korošci.<ref name=":5" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":5" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":6">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":6" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":6" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":6" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino Sclavov, je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":6" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":7">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":7" /><ref name=":8">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":8" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> == Slovenci zunaj Slovenije == [[File:Slovenian language map.png|thumb|300px|Slovenski naselitveni prostor — temno zeleno: naselitveno območje zunaj Republike Slovenije]]Slovenci zunaj Slovenije <ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/podrocja/zunanje-zadeve/slovenci-zunaj-slovenije/|title=slovenci-zunaj-slovenije}}</ref> so pripadniki slovenskega naroda, ki prebivajo zunaj meja Republike Slovenije: zamejski Slovenci (ali tudi “Slovenci v sosednjih državah”) in Slovenci po svetu. Slovenci v sosednjih državah so Slovenci, ki prebivajo na območjih zgodovinskega poselitvenega prostora slovenskega naroda, ki se nahajajo izven meja Republike Slovenije. * [[Slovenci v Italiji]] * [[Koroški Slovenci|Koroški Slovenci v Avstriji]] * [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski Slovenci v Avstriji]] * [[Porabski Slovenci|Slovenci na Madžarskem]] * [[Slovenci na Hrvaškem]] Slovenci po svetu so tisti, ki so zapustili zgodovinski poselitveni prostor — in njihovi potomci —, in ki še ohranjajo ali čutijo slovensko narodno, etnično, jezikovno ali kulturno identiteto, oziroma zavest. * [[Slovenska izseljenska književnost#Izseljevanje Slovencev skozi zgodovino|Slovenski izseljenci]] * [[Ameriški Slovenci]] * [[Argentinski Slovenci]] * Avstralski Slovenci * Kanadski Slovenci Za zaščito interesov in pravice ter za podporo kulturnih dejavnosti Slovencev zunaj Slovenije obstaja, znotraj državne ureditve Republike Slovenije, specifična vladna služba: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. == Folklorne in tradicionalne prireditve == {{gallery |Slika:Aleš Kravos Kurentovanje Ptuj 2019.jpg|[[Kurentovanje]] |Slika:SkPasijon5.JPG|[[Škofjeloški pasijon]] |Slika:Kraška ohcet v Velikem Repnu pri Trstu 1968 (6).jpg|[[Kraška ohcet]] }} == Glej tudi == * [[seznam narodov]] * [[Slovenska književnost]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Literatura == * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|People of Slovenia|Slovenci}} * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174967542 Nastanek slovenskega naroda]«. ''Sledi časa'' (25. junij 2023). RTV Slovenija. <br /> {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Južni Slovani]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] 5b4sql6rpzw3tt5uwzltfkif1yt2g2x 0 4661 6717938 5981967 2026-07-25T15:12:37Z ~2026-36614-23 262063 /* Prazniki in obredi */ 6717938 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Julij}} {{JulyCalendar}} '''Julij''' (izvirno [[slovenščina|slovensko]]: '''mali srpan''') je sedmi [[mesec]] [[gregorijanski koledar|gregorijanskega koledarja]], z 31 [[dan|dnevi]]. Julij je dobil [[ime]] po [[Julij Cezar|Juliju Cezarju]], pred tem so ga [[latinščina|latinsko]] imenovali ''Quintilis'', ker je bil peti mesec [[rimski koledar|rimskega koledarja]], v katerem se se je leto začelo z [[marec|marcem]]. == Prazniki in obredi == * [[3. julij]] - [[Sveti Tomaž|Sveti Tomaž Apostol]], liturgični praznik v katoliški Cerkvi * [[4. julij]] - [[dan neodvisnosti (ZDA)]] * [[6. julij]] - dan [[Jan Hus|Jana Husa]] (Češka) * [[11. julij]] - [[Benedikt Nursijski|Sveti Benedikt Nursijsk]], liturgični praznik v katoliški Cerkvi * [[22. julij]] - [[Marija Magdalena|Sveta Marija Magdalena]], liturgični praznik v katoliški Cerkvi * [[23. julij]] - [[Brigita Švedska|Sveta Brigita Švedska]], liturgični praznik v katoliški Cerkvi * [[25. julij]] - [[Sveti Jakob|Sveti Jakob Apostol]], liturgični praznik v katoliški Cerkvi {{wikislovar}} [[Kategorija:Meseci]] [[Kategorija:Julij| ]] {{normativna kontrola}} qne9jv4aoqwz3gpmvd051tigundt731 6717957 6717938 2026-07-25T17:03:09Z Andrejj 94 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-36614-23|~2026-36614-23]] ([[User talk:~2026-36614-23|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 5981967 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Julij}} {{JulyCalendar}} '''Julij''' (izvirno [[slovenščina|slovensko]]: '''mali srpan''') je sedmi [[mesec]] [[gregorijanski koledar|gregorijanskega koledarja]], z 31 [[dan|dnevi]]. Julij je dobil [[ime]] po [[Julij Cezar|Juliju Cezarju]], pred tem so ga [[latinščina|latinsko]] imenovali ''Quintilis'', ker je bil peti mesec [[rimski koledar|rimskega koledarja]], v katerem se se je leto začelo z [[marec|marcem]]. == Prazniki in obredi == * [[4. julij]] - [[dan neodvisnosti (ZDA)]] * [[6. julij]] - dan [[Jan Hus|Jana Husa]] (Češka) {{wikislovar}} [[Kategorija:Meseci]] [[Kategorija:Julij| ]] {{normativna kontrola}} t2v9avd7007y3hmvx7tobbchqttnznb 0 5861 6717965 6709911 2026-07-25T18:21:33Z ~2026-32552-67 260877 6717965 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Jadran}} {{Infobox sea | name = Jadransko morje | image = Adriatic Sea 2003.jpg | alt = | caption = Satelitska slika Jadranskega morja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Južna Evropa]] | coords = {{Coord|43|N|15|E|type:waterbody_scale:5000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Adiža]], [[Bojana (reka)|Bojana]], [[Drim]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Neretva]], [[Pad]], [[Soča]] | outflow = [[Jonsko morje]] | catchment = 235.000 km² | basin_countries = ''Meje'': [[Italija]], [[Albanija]], [[Hrvaška]], [[Grčija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] in [[Bosna in Hercegovina]]<ref>{{cite report|chapter-url = https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/water/publications/assessment/English/J_PartIV_Chapter6_En.pdf |chapter= Drainage Basin of the Mediterranean Sea|title = Second Assessment of Transboundary Rivers, Lakes and Groundwaters|publisher= [[United Nations Economic Commission for Europe|UNECE]]|date = August 2011}}</ref> | length = 800 km | width = 200 km | area = 138.600 km² | depth = 252.5 m | max-depth = 1233 m | volume = 35.000 km³ | residence_time = 3,4±0,4 let | salinity = 38–39 PSU | shore = 3739,1 km | temperature_high = 28 C | temperature_low = 9 C | frozen = | islands = Več kot 1300 | trenches = | benches = | cities = [[Bari]], [[Benetke]], [[Trst]], [[Split]], [[Pescara]], [[Koper]], [[Šibenik]], [[Rimini]], [[Rijeka]], [[Durrës]], [[Ancona]], [[Zadar]], [[Vlorë]], [[Brindisi]], [[Dubrovnik]], [[Neum]] | reference = <!-- Too many! --> | mapframe-zoom = 4 }} '''Jadránsko mórje''' ali '''Jadrán''' (starinsko slovensko ''Sinje morje'' ali ''Ilirsko morje'',<ref>{{Navedi knjigo|title=Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [Kartografsko gradivo]|last=Kozler|first=Peter|publisher=Knorr, Anton|year=1864|location=Dunaj|cobiss=51567616}}</ref> {{jezik-hr|Jadransko more}}, {{jezik-sr|Јадранско море}}, {{jezik-it|Mare Adriatico}}, {{jezik-sq|Deti Adriatik}}) je okoli 800&nbsp;km dolg in 150 km širok [[zaliv]] [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], ki deli [[Apeninski polotok]] od [[Balkan]]skega polotoka. == Izvor imena == Izvor imena Jadran je povezan z etruščansko naselbino Adria, ki verjetno izhaja iz ilirskega ''adur'', {{lit}} 'voda', 'morje'.{{sfn|Room|2006|p=20}} V klasični antiki je bilo morje znano kot ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' (''{{transl|la|Mare Hadriaticum}}'', včasih tudi poenostavljeno v ''{{lang|la|Adria}}'') ali redkeje kot ''{{lang|la|Mare Superum}}''; {{lit}} 'Zgornje morje'.<ref>{{cite journal|page=504|publisher=F. and C. Rivington|date=November 1812|journal=The British Critic|volume=40|first=James|last=Playfair|title=System of Geography|url=https://books.google.com/books?id=EQEwAAAAYAAJ&pg=PA504}}</ref> Izraza nista bila sinonima. ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' na splošno ustreza obsegu Jadranskega morja, ki sega od [[Beneški zaliv|Beneškega zaliva]] do [[Otrantska vrata|Otrantskih vrat]]. Rimski avtorji so to mejo bolj dosledno opredelili – zgodnji grški viri postavljajo mejo med Jadranskim in Jonskim morjem na različnih mestih, od sosednjega Beneškega zaliva do južne konice Peloponeza, vzhodnih obal Sicilije in zahodnih obal Krete.{{sfn|Calmet|Taylor|1830|pp=53–54}} Po drugi strani je ''{{lang|la|Mare Superum}}'' običajno obsegal tako moderno Jadransko morje kot morje ob južni obali Apeninskega polotoka, vse do Sicilije.{{sfn|Anthon|2005|p=20}} Drugo ime, uporabljeno v tem obdobju, je bilo ''{{lang|la|Mare Dalmaticum}}'', ki se uporablja za vode ob obali Dalmacije ali Ilirika.{{sfn|Tacitus|1853|p=380}} V zgodnjem novem veku je bilo celotno morje znano tudi kot Beneški zaliv (italijansko: ''golfo di Venezia''),<ref>{{citation |last= |first= |contribution-url=https://www.biblicalcyclopedia.com/A/adria-or-adriatic-sea.html |contribution=Adria |title=Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature |editor-last=McClintock |editor-first=John |editor-last2=Strong |editor-first2=James |display-editors=0 |publisher=Harper & Bros. |location=New York |date=1880 }}.</ref> čeprav se to ime zdaj neformalno uporablja samo za severno območje morja, od točke Maestra v delti reke Pad do rta Kamenjak na istrskem polotoku. Imena za morje v jezikih okoliških držav so med drugim: albansko Deti Adriatik; emilijansko Mèr Adriatic; furlansko Mâr Adriatic; grško Αδριατική θάλασσα – Adriatikí thálassa; istr(sk)o-romunsko Marea Adriatică; italijanščina Mare Adriatico; hrvaško Jadransko more; srbsko in črnogorsko Јадранско море; slovensko Jadransko morje; beneško Mar Adriàtico. V srbščini, hrvaščini in slovenščini se morje pogosto imenuje preprosto Jadran. == Zgodovina Jadranskega morja == Po svojem nastanku, ekoloških razmerah in živih bitjih pripada Jadransko morje k Sredozemskemu morju. Južni del Jadranskega morja, kot tudi Sredozemsko morje sta ostanek davnega morja [[Ocean Tetida|Tetis]], ki je mezozoiku in v začetku terciarja pokrivalo velik del Zemlje. To morje je imelo izrazite tropske značilnosti. Geološka preteklost Jadrana se torej ujema z zgodovino Sredozemskega morja, čeprav so nekateri geološki procesi v Jadranu potekali neodvisno, zaradi česar Jadran obravnavamo kot posebno biogeografsko podenoto Sredozemskega morja. Jadransko morje je najbolj zaprt ter od drugih delov Sredozemlja ločen del, katerega hladna in manj slana sredozemska voda pomembno vpliva na ekološke razmere v Jadranskem morju, kar je zlasti izrazito v njegovem južnem delu. Globoki, južni del Jadranskega morja je po nastanku mnogo starejši od plitvega severnega dela, ki je nastal šele po zadnjih ledenih dobah. Jadransko morje, kot ga poznamo danes, se razprostira ujeto med dve mladi gorski verigi (Apenini na zahodu in Dinarsko gorstvo na vzhodu), ki sta nastali iz sedimentov. Tektonski premiki in gubanja omenjenih gorstev sta nastajala v eocenu in oligocenu. Tako je v grobem nastal jadranski bazen, ki je bil v eocenu zalit z morjem Tetis. To je bilo tropsko morje, o čemer pričajo številni fosilni ostanki raznih grebenskih koralnjakov iz eocenskega obdobja. V oligocenu je v jadranskem bazenu prišlo do nadaljnjih manjših gubanj in splošnega dvigovanja dna, kar je privedlo do povečevanja kopnega. Dvigovanje dna je bilo razvito predvsem v vzhodnem delu bazena, tako da je v miocenu morje zalivalo le apeninski del današnjega jadranskega bazena in je le ponekod, v svojem južnem delu, segalo tudi na vzhodno stran. V pliocenu so bila tektonska gibanja izrazita, dno se je nekaj časa dvigovalo nato pa spet spuščalo, tako da se je velikost morja neprestano spreminjala. V ledenih dobah se je raven morja spuščala in je prevladovalo kopno, med posameznimi ledenimi dobami pa se je gladina morja dvigovala in je prevladovalo morje. Z nastopom hladnejših obdobij je morje postopoma izgubljalo tropske značilnosti. V ledenih dobah so tako prevladovali borealni rastlinski in živalski elementi, danes pa Jadran uvrščamo med zmerno topla morja, v katerem žive nekateri relikti, ki sicer živijo v subtropskih oz. severnih morjih. Dno severnega Jadrana ima vse do konca ledenih dob značilnost kopnega, ki ga med poledenitvami prekrivajo debeli sloji rečnih sedimentov. Ob koncu pleistocena se je dno jadranskega bazena v povprečju znižalo za okrog 100 m. Morje je zalilo območje severnega Jadrana in mnoge doline rek na vzhodni obali (npr. Raša, Krka). To je bilo obdobje, v katerem je Jadransko morje v glavnem dobilo današnjo podobo. == Geografija == Jadransko morje je omejeno na severni geografski širini 45° 45' in 39° 45' N ter vzhodni geografski dolžini 12° 15' in 19° 45' E. Skupna dolžina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala otokov) znaša skoraj 8000 km, dolžina samo kopenskega dela pa 3740 km, široko pa v povprečju 157,4 km; [[Otrantska vrata]] med Salentinskim polotokom v Italiji in Kepi i Gjuhëzës v Albaniji, skozi katera se na jugu odpira v [[Jonsko morje]], so široka 72 km. Veriga otokov vzdolž severnega dela vzhodne obale nadalje zmanjša največjo širino odprtega morja za približno 20 km. Skupna površina morja je približno 138 600 km².<ref>Splošni geografski podatki [https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230117145422/https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/|date=2023-01-17}}</ref> [[Slika:Kornati1.jpg|thumb|right|300px|Narodni park Kornati]] [[Slika:SestriceLighthouse.jpg|thumb|right|300px|Svetilnik Sestrice]] Severni del morja je zelo plitev, [[Beneški zaliv]] med južno obalo [[Istra|Istre]] in [[Rimini]]jem redko preseže globino 50 m. Med [[Šibenik]]om in [[Ortona|Ortono]] je izrazita kotanja, kjer globina doseže 180 m. Med otokom [[Korčula]] in italijanskim polotokom [[Gargano]] poteka [[Palagruški prag]] (do 170 m). Najglobljo točko približno 1240 m doseže Jadransko morje v obsežni, v povprečju okrog 900 m globoki kotanji vzhodno od polotoka Gargano, južno od [[Dubrovnik]]a in zahodno od [[Drač]]a. Proti Otrantskim vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski prag na globinah od 600 do 800 m. Povprečna globina Jadrana je ocenjena na 252 m. Največji zalivi so poleg Beneškega zaliva s skrajnim severnim - [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], še [[Manfredonijski zaliv]] v Italiji, [[Kvarner]] z [[Mali Kvarner|Malim Kvarnerjem]] in [[Reški zaliv|Reškim zalivom]] med največjim jadranskim polotokom [[Istra|Istro]] in Hrvaškim primorjem z več otoki, med njimi sta dva največja jadranska ([[Krk]] in [[Cres]]), na jugovzhodu pa so mdr. izrazitejši manjši zalivi [[Novigradsko morje]], [[Šibeniški zaliv]], Splitski in [[Kaštelanski zaliv]], [[Neretvanski kanal]] z [[Malo morje|Malim morjem]] in [[Malostonski zaliv|Malostonskim zalivom]] na Hrvaškem (delno tudi v BiH), [[Boka kotorska|Boka Kotorska]] v Črni gori, v Albaniji pa predvsem [[Drimski zaliv|Drimski]] in [[Valonski zaliv]] (med njima so še [[Lazijski]], [[Draški zaliv|Draški]], [[Kavajski]]...). Ob obalah Jadrana je tudi nekaj [[Laguna|lagun]] in slanih jezer, najbolj znana med njimi je [[Beneška laguna]]. Na jugu Italije je [[Tremitsko otočje]], ki je edino otočje na zahodni jadranski obali, medtem ko je vzhodna, predvsem hrvaška obala z otoki kar posejana. Glavne skupine otokov na Hrvaškem delu Jadrana so [[Kvarnerski otoki]], [[Zadrski otoki|Zadrski]], [[Srednjedalmatinski otoki|Srednjedalmatinski]] in [[Južnodalmatinski otoki]], pa tudi manjši [[Elafiti]] pri Dubovniku. Približno sredi Jadrana ležijo [[Palagruški otoki]]. Poleg Istre in [[Gargano|Gargana]] je tretji največji polotok na Jadranu [[Pelješac]], na skrajnem jugu Jadranskega morja v [[Albanija|Albaniji]] pa polotok [[Karaburun]], ki zapira [[Valonski zaliv.]] [[Slanost]] Jadranskega morja z 38,3 [[promil|‰]] presega povprečje [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]; v severnem delu ([[Beneški zaliv]]) je zaradi pritoka reke [[Pad]] nekoliko nižja kot v osrednjem in južnem delu. == Vetrovi == Za Jadransko morje so značilni naslednji vetrovi: * severnik (N) - [[tramontana]] * sever-severovzhodnik (NNE) - [[burin]] * severovzhodnik (NE) - [[burja]] * vzhodnik (E) - [[levante]] * jugovzhodnik (SE) - [[jugo]], [[široko]] * južnik (S) - [[oštro (veter)|oštro]] * jugozahodnik (SW) - [[lebič]], [[garbin]] * zahodnik (W) - [[ponente]] * severozahodnik (NW) - [[maestral]] Vetrovi in posledično valovi so pomembni za gibanje in mešanje morske vode. Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zračnem pritisku in pihajo z območja visokega zračnega pritiska k območjem nizkim zračnim pritiskom. Velikost valov, ki pri tem nastajajo, je odvisna od jakosti vetra, njegovega trajanja in dolžine morske površine, na kateri se valovi razvijajo. [[Burja]] je veter, ki vpliva ne samo na gibanje vode v Jadranu, temveč tudi na njeno ohlajanje., ki je posledica navpičnega mešanja morske vode. Burja je suh in mrzel veter, ki lahko pozimi piha z orkanskimi hitrostmi (200 km/h). tako hitrost dosežejo le posamezni sunki. Povprečna Na hitrost je precej manjša, a še vedno znaša 100-120 km/h. Burja je najmočnejša v Tržaškem zalivu, Kvarnerju in Velebitskem kanalu. Valovi burje zaradi kratke steze na ozkem Jadranskem morju ne dosežejo orkanske velikosti. Na odprtem Jadranu lahko valovi dosežejo do 6 m. Valovi burje so kratki, nepravilni in strmi ter se penijo in lomijo. Ločimo ciklonsko in anticiklonsko burjo. Ciklonska burja je zelo močna burja, spremlja jo deževno in oblačno, včasih celo sneg. Taka burja piha le pozimi in je posledica obsežnega ciklona nad Jadranom, ki srka zrak s kopnega. Anitciklonska burja nastaja zaradi obsežnih razlik v zračnem pritisku med antisiklonom med S delom Evrope in ciklonskim območjem nad Sredozemljem. Anticiklonska burja lahko piha tudi poleti, ko se visok zračni pritisk iznad Evrope širi proti jugu, zato je anticiklonska burja znanilka lepega vremena. Burja ni pomembna le za gibanje morske vode, pač pa tudi zato, ker ustvarja obilen pršec, ki ponekod močno razširi supralitoralni pas. Ta pas je na izpostavljenih mestih nekaterih kvarnerskih otokov širok do 10 m. burji podoben veter je tramontana, ki piha s severa. Ta veter je mrzel, vendar ne piha v sunkih in ni tako močan kot burja. Tramontana je pogostejša na južnem delu Jadrana. Burji podoben veter je tudi levant, ki piha z vzhoda. Pojavlja se ob deževnem in hladnem vremenu. Piha bolj ali manj enakomerno in je pogostejši na severnem Jadranu. Burin piha z iste strani, kot burja, a je bistveno šibkejši, nastaja pa le poleti. Je nočni veter, ki v obdobju lepega vremena zamenjuje dnevni veter – maestral. Drug pomemben veter na Jadranu je jugo, ki piha po vzdolžni osi Jadranskega morja. To je topel in vlažen zrak, ki piha enakomerno in ga pogosto spremlja dež. Hitrosti vetra so manjše kot pri burji, vendar so njegovi valovi zaradi daljše steze vzdolž Jadrana precej večji. Jugo je zelo močan na južnem delu Jadrana in ne ustvarja pršca tako, kot burja. Jugu podoben veter je garbin, ta je zelo močan in piha z jugozahoda ali zahoda in ustvarja velike valove. Poleti ima značilne lokalne termične nevihte, v drugih letnih časih pa je posledica močnega anticiklona s središčem južno od Jadrana in izrazitega ciklona severno od Jadrana. == Onesnaženost Jadranskega morja == Jadransko morje je zaprto in plitvo morje, zato je toliko bolj izpostavljeno škodljivemu delovanju človeka, kar ima za posledico onesnaženje obalnega morja. To velja zlasti za plitvi severni Jadran, torej tudi za slovenski delček morja. Onesnaževanje vpliva na življenje v morju neposredno in posredno. Neposredno s trenutnim onesnaženjem ( izliv nafte, druge pomorske nesreče, kjer pride do izlitja strupenih snovi, večje podvodne eksplozije), posredno pa s stalnim in dolgotrajnim onesnaževanjem, ki sicer ni vidno na prvi pogled, ima pa usodne in dolgotrajne posledice. Tako onesnaževanje postopoma spreminja ekološke razmere, kar privede do sprememb v biocenozah, katerih notranje ravnovesje se poruši. Temu sledita degradacija in postopno odmiranje. == Trgovski (tovorni) promet v jadranskih pristaniščih == {| border=1 cellspacing=0 cellpadding=2 class="wikitable" |+ align=center|Promet leta 2002 |- !Pristanišče !Promet [mio. ton] |- |[[Koper]] |align=right|9.431.497 |- |[[Ploče]] |align=right|1.100.000 |- |[[Pulj]] |align=right|494.000 |- |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |align=right|2.726.500 |- |[[Split]] |align=right|114.000 |- |[[Šibenik]] |align=right|570.000 |- |[[Trst]] |align=right|49.138.575 |- |[[Tržič, Italija]] |align=right|3.270.792 |- |[[Zadar]] |align=right|360.000 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Vir == * "Adriatic Sea" Tiscali Encyclopedia Research Machines, 2008. * Adrian Room, "Brewer's Dictionary of Names", p.7. (ISBN 1-85986-323-X) * a b "Adriatic Sea" Britannica Encyclopedia 2008. Online Library Edition 7. * "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition". International Hydrographic Organization. * Blue Flag Programme - Croatia * The Bora Wind of the Adriatic Sea == Zunanje povezave == {{Commons}} * [https://www.nationalgeographic.si/jadransko-morje/ National Geographic Slovenija] * [https://web.archive.org/web/20110912063606/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/Region_5_NGA_ViewerTable.shtml Region 5&nbsp;– Western Africa, Mediterranean, Black Sea Nautical Charts] from the [[National Geospatial-Intelligence Agency]] * [https://web.archive.org/web/20110731095550/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/54131.shtml Nautical Chart 54131 (Adriatic Sea)] from the National Geospatial-Intelligence Agency * [http://www.obala.hr/ the seashore of our posterity]&nbsp;– video recording of Albanian, Croatian, and Montenegrin coasts [[Kategorija:Jadransko morje| ]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 0bqk2otn7gcmw6gn1z7xuwnhure0nmp 6718002 6717965 2026-07-25T19:44:30Z Ljuba24b 92351 jezik 6718002 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Jadran}} {{Infobox sea | name = Jadransko morje | image = Adriatic Sea 2003.jpg | alt = | caption = Satelitska slika Jadranskega morja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Južna Evropa]] | coords = {{Coord|43|N|15|E|type:waterbody_scale:5000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Adiža]], [[Bojana (reka)|Bojana]], [[Drim]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Neretva]], [[Pad]], [[Soča]] | outflow = [[Jonsko morje]] | catchment = 235.000 km² | basin_countries = ''Meje'': [[Italija]], [[Albanija]], [[Hrvaška]], [[Grčija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] in [[Bosna in Hercegovina]]<ref>{{cite report|chapter-url = https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/water/publications/assessment/English/J_PartIV_Chapter6_En.pdf |chapter= Drainage Basin of the Mediterranean Sea|title = Second Assessment of Transboundary Rivers, Lakes and Groundwaters|publisher= [[United Nations Economic Commission for Europe|UNECE]]|date = August 2011}}</ref> | length = 800 km | width = 200 km | area = 138.600 km² | depth = 252.5 m | max-depth = 1233 m | volume = 35.000 km³ | residence_time = 3,4±0,4 let | salinity = 38–39 PSU | shore = 3739,1 km | temperature_high = 28 C | temperature_low = 9 C | frozen = | islands = Več kot 1300 | trenches = | benches = | cities = [[Bari]], [[Benetke]], [[Trst]], [[Split]], [[Pescara]], [[Koper]], [[Šibenik]], [[Rimini]], [[Rijeka]], [[Durrës]], [[Ancona]], [[Zadar]], [[Vlorë]], [[Brindisi]], [[Dubrovnik]], [[Neum]] | reference = <!-- Too many! --> | mapframe-zoom = 4 }} '''Jadránsko mórje''' ali '''Jadrán''' (starinsko slovensko ''Sinje morje'' ali ''Ilirsko morje'',<ref>{{Navedi knjigo|title=Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [Kartografsko gradivo]|last=Kozler|first=Peter|publisher=Knorr, Anton|year=1864|location=Dunaj|cobiss=51567616}}</ref> {{jezik-hr|Jadransko more}}, {{jezik-sr|Јадранско море}}, {{jezik-it|Mare Adriatico}}, {{jezik-sq|Deti Adriatik}}) je okoli 800&nbsp;km dolg in 150 km širok [[zaliv]] [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], ki deli [[Apeninski polotok]] od [[Balkan]]skega polotoka. == Izvor imena == Izvor imena Jadran je povezan z etruščansko naselbino Adria, ki verjetno izhaja iz ilirskega ''adur'', {{lit}} 'voda', 'morje'.{{sfn|Room|2006|p=20}} V klasični antiki je bilo morje znano kot ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' (''{{transl|la|Mare Hadriaticum}}'', včasih tudi poenostavljeno v ''{{lang|la|Adria}}'') ali redkeje kot ''{{lang|la|Mare Superum}}''; {{lit}} 'Zgornje morje'.<ref>{{cite journal|page=504|publisher=F. and C. Rivington|date=November 1812|journal=The British Critic|volume=40|first=James|last=Playfair|title=System of Geography|url=https://books.google.com/books?id=EQEwAAAAYAAJ&pg=PA504}}</ref> Izraza nista bila sinonima. ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' na splošno ustreza obsegu Jadranskega morja, ki sega od [[Beneški zaliv|Beneškega zaliva]] do [[Otrantska vrata|Otrantskih vrat]]. Rimski avtorji so to mejo bolj dosledno opredelili – zgodnji grški viri postavljajo mejo med Jadranskim in Jonskim morjem na različnih mestih, od sosednjega Beneškega zaliva do južne konice Peloponeza, vzhodnih obal Sicilije in zahodnih obal Krete.{{sfn|Calmet|Taylor|1830|pp=53–54}} Po drugi strani je ''{{lang|la|Mare Superum}}'' običajno obsegal tako moderno Jadransko morje kot morje ob južni obali Apeninskega polotoka, vse do Sicilije.{{sfn|Anthon|2005|p=20}} Drugo ime, uporabljeno v tem obdobju, je bilo ''{{lang|la|Mare Dalmaticum}}'', ki se uporablja za vode ob obali Dalmacije ali Ilirika.{{sfn|Tacitus|1853|p=380}} V zgodnjem novem veku je bilo celotno morje znano tudi kot Beneški zaliv (italijansko: ''golfo di Venezia''),<ref>{{citation |last= |first= |contribution-url=https://www.biblicalcyclopedia.com/A/adria-or-adriatic-sea.html |contribution=Adria |title=Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature |editor-last=McClintock |editor-first=John |editor-last2=Strong |editor-first2=James |display-editors=0 |publisher=Harper & Bros. |location=New York |date=1880 }}.</ref> čeprav se to ime zdaj neformalno uporablja samo za severno območje morja, od točke Maestra v delti reke Pad do rta Kamenjak na istrskem polotoku. Imena za morje v jezikih okoliških držav so med drugim: {{jezik-sq|Deti Adriatik}}; emilijansko Mèr Adriatic; furlansko Mâr Adriatic; {{langx|el|Αδριατική θάλασσα|Adriatikí thálassa}}; istr(sk)o-romunsko Marea Adriatică; {{jezik-it|Mare Adriatico}}; {{jezik-hr|Jadransko more}}; {{jezik-sr|Јадранско море}} in črnogorsko Јадранско море; beneško Mar Adriàtico. V srbščini, hrvaščini in slovenščini se morje pogosto imenuje preprosto Jadran. == Zgodovina Jadranskega morja == Po svojem nastanku, ekoloških razmerah in živih bitjih pripada Jadransko morje k Sredozemskemu morju. Južni del Jadranskega morja, kot tudi Sredozemsko morje sta ostanek davnega morja [[Ocean Tetida|Tetis]], ki je mezozoiku in v začetku terciarja pokrivalo velik del Zemlje. To morje je imelo izrazite tropske značilnosti. Geološka preteklost Jadrana se torej ujema z zgodovino Sredozemskega morja, čeprav so nekateri geološki procesi v Jadranu potekali neodvisno, zaradi česar Jadran obravnavamo kot posebno biogeografsko podenoto Sredozemskega morja. Jadransko morje je najbolj zaprt ter od drugih delov Sredozemlja ločen del, katerega hladna in manj slana sredozemska voda pomembno vpliva na ekološke razmere v Jadranskem morju, kar je zlasti izrazito v njegovem južnem delu. Globoki, južni del Jadranskega morja je po nastanku mnogo starejši od plitvega severnega dela, ki je nastal šele po zadnjih ledenih dobah. Jadransko morje, kot ga poznamo danes, se razprostira ujeto med dve mladi gorski verigi (Apenini na zahodu in Dinarsko gorstvo na vzhodu), ki sta nastali iz sedimentov. Tektonski premiki in gubanja omenjenih gorstev sta nastajala v eocenu in oligocenu. Tako je v grobem nastal jadranski bazen, ki je bil v eocenu zalit z morjem Tetis. To je bilo tropsko morje, o čemer pričajo številni fosilni ostanki raznih grebenskih koralnjakov iz eocenskega obdobja. V oligocenu je v jadranskem bazenu prišlo do nadaljnjih manjših gubanj in splošnega dvigovanja dna, kar je privedlo do povečevanja kopnega. Dvigovanje dna je bilo razvito predvsem v vzhodnem delu bazena, tako da je v miocenu morje zalivalo le apeninski del današnjega jadranskega bazena in je le ponekod, v svojem južnem delu, segalo tudi na vzhodno stran. V pliocenu so bila tektonska gibanja izrazita, dno se je nekaj časa dvigovalo nato pa spet spuščalo, tako da se je velikost morja neprestano spreminjala. V ledenih dobah se je raven morja spuščala in je prevladovalo kopno, med posameznimi ledenimi dobami pa se je gladina morja dvigovala in je prevladovalo morje. Z nastopom hladnejših obdobij je morje postopoma izgubljalo tropske značilnosti. V ledenih dobah so tako prevladovali borealni rastlinski in živalski elementi, danes pa Jadran uvrščamo med zmerno topla morja, v katerem žive nekateri relikti, ki sicer živijo v subtropskih oz. severnih morjih. Dno severnega Jadrana ima vse do konca ledenih dob značilnost kopnega, ki ga med poledenitvami prekrivajo debeli sloji rečnih sedimentov. Ob koncu pleistocena se je dno jadranskega bazena v povprečju znižalo za okrog 100 m. Morje je zalilo območje severnega Jadrana in mnoge doline rek na vzhodni obali (npr. Raša, Krka). To je bilo obdobje, v katerem je Jadransko morje v glavnem dobilo današnjo podobo. == Geografija == Jadransko morje je omejeno na severni geografski širini 45° 45' in 39° 45' N ter vzhodni geografski dolžini 12° 15' in 19° 45' E. Skupna dolžina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala otokov) znaša skoraj 8000 km, dolžina samo kopenskega dela pa 3740 km, široko pa v povprečju 157,4 km; [[Otrantska vrata]] med Salentinskim polotokom v Italiji in Kepi i Gjuhëzës v Albaniji, skozi katera se na jugu odpira v [[Jonsko morje]], so široka 72 km. Veriga otokov vzdolž severnega dela vzhodne obale nadalje zmanjša največjo širino odprtega morja za približno 20 km. Skupna površina morja je približno 138 600 km².<ref>Splošni geografski podatki [https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230117145422/https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/|date=2023-01-17}}</ref> [[Slika:Kornati1.jpg|thumb|right|300px|Narodni park Kornati]] [[Slika:SestriceLighthouse.jpg|thumb|right|300px|Svetilnik Sestrice]] Severni del morja je zelo plitev, [[Beneški zaliv]] med južno obalo [[Istra|Istre]] in [[Rimini]]jem redko preseže globino 50 m. Med [[Šibenik]]om in [[Ortona|Ortono]] je izrazita kotanja, kjer globina doseže 180 m. Med otokom [[Korčula]] in italijanskim polotokom [[Gargano]] poteka [[Palagruški prag]] (do 170 m). Najglobljo točko približno 1240 m doseže Jadransko morje v obsežni, v povprečju okrog 900 m globoki kotanji vzhodno od polotoka Gargano, južno od [[Dubrovnik]]a in zahodno od [[Drač]]a. Proti Otrantskim vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski prag na globinah od 600 do 800 m. Povprečna globina Jadrana je ocenjena na 252 m. Največji zalivi so poleg Beneškega zaliva s skrajnim severnim - [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], še [[Manfredonijski zaliv]] v Italiji, [[Kvarner]] z [[Mali Kvarner|Malim Kvarnerjem]] in [[Reški zaliv|Reškim zalivom]] med največjim jadranskim polotokom [[Istra|Istro]] in Hrvaškim primorjem z več otoki, med njimi sta dva največja jadranska ([[Krk]] in [[Cres]]), na jugovzhodu pa so mdr. izrazitejši manjši zalivi [[Novigradsko morje]], [[Šibeniški zaliv]], Splitski in [[Kaštelanski zaliv]], [[Neretvanski kanal]] z [[Malo morje|Malim morjem]] in [[Malostonski zaliv|Malostonskim zalivom]] na Hrvaškem (delno tudi v BiH), [[Boka kotorska|Boka Kotorska]] v Črni gori, v Albaniji pa predvsem [[Drimski zaliv|Drimski]] in [[Valonski zaliv]] (med njima so še [[Lazijski]], [[Draški zaliv|Draški]], [[Kavajski]]...). Ob obalah Jadrana je tudi nekaj [[Laguna|lagun]] in slanih jezer, najbolj znana med njimi je [[Beneška laguna]]. Na jugu Italije je [[Tremitsko otočje]], ki je edino otočje na zahodni jadranski obali, medtem ko je vzhodna, predvsem hrvaška obala z otoki kar posejana. Glavne skupine otokov na Hrvaškem delu Jadrana so [[Kvarnerski otoki]], [[Zadrski otoki|Zadrski]], [[Srednjedalmatinski otoki|Srednjedalmatinski]] in [[Južnodalmatinski otoki]], pa tudi manjši [[Elafiti]] pri Dubovniku. Približno sredi Jadrana ležijo [[Palagruški otoki]]. Poleg Istre in [[Gargano|Gargana]] je tretji največji polotok na Jadranu [[Pelješac]], na skrajnem jugu Jadranskega morja v [[Albanija|Albaniji]] pa polotok [[Karaburun]], ki zapira [[Valonski zaliv.]] [[Slanost]] Jadranskega morja z 38,3 [[promil|‰]] presega povprečje [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]; v severnem delu ([[Beneški zaliv]]) je zaradi pritoka reke [[Pad]] nekoliko nižja kot v osrednjem in južnem delu. == Vetrovi == Za Jadransko morje so značilni naslednji vetrovi: * severnik (N) - [[tramontana]] * sever-severovzhodnik (NNE) - [[burin]] * severovzhodnik (NE) - [[burja]] * vzhodnik (E) - [[levante]] * jugovzhodnik (SE) - [[jugo]], [[široko]] * južnik (S) - [[oštro (veter)|oštro]] * jugozahodnik (SW) - [[lebič]], [[garbin]] * zahodnik (W) - [[ponente]] * severozahodnik (NW) - [[maestral]] Vetrovi in posledično valovi so pomembni za gibanje in mešanje morske vode. Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zračnem pritisku in pihajo z območja visokega zračnega pritiska k območjem nizkim zračnim pritiskom. Velikost valov, ki pri tem nastajajo, je odvisna od jakosti vetra, njegovega trajanja in dolžine morske površine, na kateri se valovi razvijajo. [[Burja]] je veter, ki vpliva ne samo na gibanje vode v Jadranu, temveč tudi na njeno ohlajanje., ki je posledica navpičnega mešanja morske vode. Burja je suh in mrzel veter, ki lahko pozimi piha z orkanskimi hitrostmi (200 km/h). tako hitrost dosežejo le posamezni sunki. Povprečna Na hitrost je precej manjša, a še vedno znaša 100-120 km/h. Burja je najmočnejša v Tržaškem zalivu, Kvarnerju in Velebitskem kanalu. Valovi burje zaradi kratke steze na ozkem Jadranskem morju ne dosežejo orkanske velikosti. Na odprtem Jadranu lahko valovi dosežejo do 6 m. Valovi burje so kratki, nepravilni in strmi ter se penijo in lomijo. Ločimo ciklonsko in anticiklonsko burjo. Ciklonska burja je zelo močna burja, spremlja jo deževno in oblačno, včasih celo sneg. Taka burja piha le pozimi in je posledica obsežnega ciklona nad Jadranom, ki srka zrak s kopnega. Anitciklonska burja nastaja zaradi obsežnih razlik v zračnem pritisku med antisiklonom med S delom Evrope in ciklonskim območjem nad Sredozemljem. Anticiklonska burja lahko piha tudi poleti, ko se visok zračni pritisk iznad Evrope širi proti jugu, zato je anticiklonska burja znanilka lepega vremena. Burja ni pomembna le za gibanje morske vode, pač pa tudi zato, ker ustvarja obilen pršec, ki ponekod močno razširi supralitoralni pas. Ta pas je na izpostavljenih mestih nekaterih kvarnerskih otokov širok do 10 m. burji podoben veter je tramontana, ki piha s severa. Ta veter je mrzel, vendar ne piha v sunkih in ni tako močan kot burja. Tramontana je pogostejša na južnem delu Jadrana. Burji podoben veter je tudi levant, ki piha z vzhoda. Pojavlja se ob deževnem in hladnem vremenu. Piha bolj ali manj enakomerno in je pogostejši na severnem Jadranu. Burin piha z iste strani, kot burja, a je bistveno šibkejši, nastaja pa le poleti. Je nočni veter, ki v obdobju lepega vremena zamenjuje dnevni veter – maestral. Drug pomemben veter na Jadranu je jugo, ki piha po vzdolžni osi Jadranskega morja. To je topel in vlažen zrak, ki piha enakomerno in ga pogosto spremlja dež. Hitrosti vetra so manjše kot pri burji, vendar so njegovi valovi zaradi daljše steze vzdolž Jadrana precej večji. Jugo je zelo močan na južnem delu Jadrana in ne ustvarja pršca tako, kot burja. Jugu podoben veter je garbin, ta je zelo močan in piha z jugozahoda ali zahoda in ustvarja velike valove. Poleti ima značilne lokalne termične nevihte, v drugih letnih časih pa je posledica močnega anticiklona s središčem južno od Jadrana in izrazitega ciklona severno od Jadrana. == Onesnaženost Jadranskega morja == Jadransko morje je zaprto in plitvo morje, zato je toliko bolj izpostavljeno škodljivemu delovanju človeka, kar ima za posledico onesnaženje obalnega morja. To velja zlasti za plitvi severni Jadran, torej tudi za slovenski delček morja. Onesnaževanje vpliva na življenje v morju neposredno in posredno. Neposredno s trenutnim onesnaženjem ( izliv nafte, druge pomorske nesreče, kjer pride do izlitja strupenih snovi, večje podvodne eksplozije), posredno pa s stalnim in dolgotrajnim onesnaževanjem, ki sicer ni vidno na prvi pogled, ima pa usodne in dolgotrajne posledice. Tako onesnaževanje postopoma spreminja ekološke razmere, kar privede do sprememb v biocenozah, katerih notranje ravnovesje se poruši. Temu sledita degradacija in postopno odmiranje. == Trgovski (tovorni) promet v jadranskih pristaniščih == {| border=1 cellspacing=0 cellpadding=2 class="wikitable" |+ align=center|Promet leta 2002 |- !Pristanišče !Promet [mio. ton] |- |[[Koper]] |align=right|9.431.497 |- |[[Ploče]] |align=right|1.100.000 |- |[[Pulj]] |align=right|494.000 |- |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |align=right|2.726.500 |- |[[Split]] |align=right|114.000 |- |[[Šibenik]] |align=right|570.000 |- |[[Trst]] |align=right|49.138.575 |- |[[Tržič, Italija]] |align=right|3.270.792 |- |[[Zadar]] |align=right|360.000 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Vir == * "Adriatic Sea" Tiscali Encyclopedia Research Machines, 2008. * Adrian Room, "Brewer's Dictionary of Names", p.7. (ISBN 1-85986-323-X) * a b "Adriatic Sea" Britannica Encyclopedia 2008. Online Library Edition 7. * "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition". International Hydrographic Organization. * Blue Flag Programme - Croatia * The Bora Wind of the Adriatic Sea == Zunanje povezave == {{Commons}} * [https://www.nationalgeographic.si/jadransko-morje/ National Geographic Slovenija] * [https://web.archive.org/web/20110912063606/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/Region_5_NGA_ViewerTable.shtml Region 5&nbsp;– Western Africa, Mediterranean, Black Sea Nautical Charts] from the National Geospatial-Intelligence Agency * [https://web.archive.org/web/20110731095550/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/54131.shtml Nautical Chart 54131 (Adriatic Sea)] from the National Geospatial-Intelligence Agency * [http://www.obala.hr/ the seashore of our posterity]&nbsp;– video recording of Albanian, Croatian, and Montenegrin coasts [[Kategorija:Jadransko morje| ]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} busqnst2uy6vtszvdnb4sg0i20l3fwa 0 7223 6718049 6686018 2026-07-26T03:45:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718049 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Reka}} {{preusmeritev|Rijeka}} {{Infopolje Naselje |official_name = Reka |native_name = Rijeka |nickname = |image_skyline = Rijeka Riva promenade aerial.jpg |image_flag = Flag of Rijeka.svg |flag_size = 120px |image_shield = Coat of arms of Rijeka.svg |shield_size = 70px |pushpin_map = Hrvaške |pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = Reka na zemljevidu Hrvaške |pushpin_mapsize = <!-- Location ------------------> |latd=45|latm=20|lats= |latNS=N |longd=14|longm=26|longs= |longEW=E |coordinates_region = HR |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{HRV}} |subdivision_type1 = [[županije Hrvaške|Županija]] |subdivision_name1 = {{brezpreloma|[[Slika:Flag of Primorje-Gorski Kotar County.svg|25px|Primorsko-goranska županija|link=]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]]}} |leader_title = [[Župan]]ja |leader_name = [[Iva Rinčić]] |leader_party = <!-- Area ---------------------> |area_footnotes = |area_total_km2 = 44 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = 300 |area_blank1_title = |area_blank1_km2 = <!-- Population -----------------------> |population_as_of = 2021 |population_footnotes = <ref name="popis2021"/> |population_note = |population_total = 107.964 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_density_blank1_km2 = <!-- General information ---------------> |elevation_m = 0–499 |timezone = <small>[[Srednjeevropski čas|srednjeevropski]]</small> |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 51000 |area_code = +385 (0) 51 |blank_name = [[Registracijske oznake za cestna vozila na Hrvaškem|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = RI |website = http://www.rijeka.hr |footnotes = }} '''Réka''' ({{jezik-hr|Rijeka}}, {{jezik-it|Fiume}}, lokalno čakavsko ''Reka''/''Rika''; arhaično {{jezik-de|Sankt Veit am Flaum, Fluß}}; na Reki) je tretje največje [[mesto]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (za [[Zagreb|Zagrebom]] in [[Split|Splitom]]) in največje [[pristanišče]] v [[država|državi]]. Stoji ob izlivu [[Rječina|Rječine]] na severni obali [[Kvarnerski zaliv|Kvarnerskega zaliva]], natančneje Reškega zaliva, v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Reka je sedež [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranske županije]]. Je tudi sedež [[Univerza na Reki|univerze]] ter rimskokatoliške nadškofije in metropolije. Leta 2021 je imelo samo mesto, ki se ozemeljsko prekriva z mestno občino ''Grad Rijeka'' okoli 108.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (1991 še 168.000), urbana aglomeracija mesta, ki zajema še mesta [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]], [[Kastav]], [[Bakar, Rijeka|Bakar]] in [[Kraljevica|Kraljevico]] ter občine [[Čavle]], [[Jelenje]], [[Klana]], [[Kostrena]], [[Lovran]], [[Matulji]], [[Mošćenička Draga]], [[Omišalj]] in [[Viškovo]] pa okoli 220.000, torej dvakrat več. V krajevnem reškem [[narečje|narečju]] je mesto izpričano pod imenom ''Rika'', v drugih (sosednjih) hrvaških narečjih pa ''Rekà''. Prebivalci mesta in okolice tradicionalno pripadajo [[Čakavščina|čakavski narečni skupini]]. Mestni nogometni klub je [[HNK Rijeka]], ki igra na [[Stadion Kantrida|Stadionu Kantrida]]. V mestu že od leta 1765 deluje gledališče, današnje [[Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki|gledališče Ivana pl. Zajca]] pa so zgradili leta 1885. Simbol Reke je [[morčić]]. Reka je bila med letoma 1471 in 1779, ko jo je cesarica [[Marija Terezija]] razglasila za ozemlje pod neposredno kontrolo [[Habsburžani|Habsburžanov]], sestavni del [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]]. Zaradi močne povezanosti s slovenskim nacionalnim prostorom je skozi zgodovino privabljala mnoge [[Slovenci|Slovence]]. Med znanimi Slovenci, ki so se rodili, živeli ali delali na Reki, so bili med drugim: [[Primož Trubar]], [[Matija Čop]], [[Rudi Šeligo]], [[Janez Vajkard Valvazor]] in [[Janez Trdina]] (slednji je bil celo ravnatelj reške gimnazije). == Zemljepis == [[Slika:Rijekaopatijax.jpg|sličica|levo|Reški zaliv, v ozadju [[Gorski kotar]]]] Reka leži na zahodu Hrvaške na obali [[Reški zaliv|Reškega zaliva]], ki je najsevernejši del Kvarnerskega zaliva. Reški zaliv, ki je z južnim delom Kvarnerskega zaliva povezan preko Velikih vrat (med istrsko celino in otokom [[Cres]]), Srednjih vrat (med Cresom in otokom [[Krk]]) in Malih vrat (med Krk in celina), je dovolj globok (približno 60 m) za vplutje največjih ladij, kar je Reki omogočilo, da je postala pomembno morsko pristanišče.<ref>{{Navedi knjigo|title=Riječki zaljev – Hrvatska enciklopedija|publisher=Leksikonografski zavod Miroslav Krleža|year=1999–2009|location=Zagreb|language=hr|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52868|access-date=2020-02-29|archive-date=2020-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027083118/https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52868|url-status=dead}}</ref> za vplutje največjih ladij, kar je Reki omogočilo postati pomembno morsko [[pristanišče]]. Neposredno v zaledju Reke se vzpenja [[Dinarsko gorstvo]], ki pa je na tem mestu dokaj ozko (40 do 50 km).<ref>{{Navedi knjigo|title=Rijeka – Hrvatska enciklopedija|publisher=Leksikonografski zavod Miroslav Krleža|year=1999–2009|location=Zagreb|language=hr|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52872|access-date=2020-02-29|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813003209/https://enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=52872|url-status=dead}}</ref> Mesto leži v mikroregiji Kvarnersko primorje ob izlivu reke [[Rječina|Rječine]], ki razmejuje zgodovinski pokrajini [[Julijska krajina|Julijsko krajino]] in [[Hrvaško primorje]]. Na Reki se začneta dve pomembni kopenski prometnici. Prva izkorišča dejstvo, da je Reka na območju najožjih Dinaridov (približno 50 km), ki omogoča lažjo povezavo med obalo Jadranskega morja in panonsko notranjostjo, Preko Postojnskih vrat pa je povezana z zahodnoalpskim prostorom. === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima Reka zmerno toplo vlažno podnebje (''Cf''). V razdobju od leta 1948 do 2018 je bila srednja januarska temperatura 5,8&nbsp;°C in julijska 23,6&nbsp;°C. Povprečno je bilo v letu 127 deževnih dni, medtem ko je sonce sijalo povprečno 2199 ur na leto.<ref>{{Navedi splet|url=https://meteo.hr/klima.php?section=klima_podaci&param=k1&Grad=rijeka|title=Srednje mjesečne vrijednosti i ekstremi: Podaci za Rijeku u razdoblju 1948-2018|accessdate=29. 2. 2020|website=meteo.hr|publisher=Državni hidrometeorološki zavod|language=hr|date=|last=|first=}}</ref> == Zgodovina == === Antika in srednji vek === [[Slika:Rijeka-Römischer-Bogen.jpg|sličica|Ohranjeni ostanki Starih vrat v antično Tarsatiko]] Čeprav na širšem območju mesta obstajajo sledovi [[Paleolitik|paleolitskih]] in [[Neolitik|neolitskih]] naselbin, za najzgodnejše naselje na območju Reke velja [[liburni]]jska utrdba na griču nad levim bregom [[Rječina|Rječine]], dandanašnjem [[Trsat]]u.<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/natuknica.aspx?ID=62496|title=Trsat|accessdate=23. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr|archive-date=2021-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211223224652/https://enciklopedija.hr/natuknica.aspx?ID=62496|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.trsatskagradina.com/povijest-2/|title=Povijest|accessdate=27. decembra 2021|publisher=Trsatska Gradina|language=hr|archive-date=2021-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211227142552/https://www.trsatskagradina.com/povijest-2/|url-status=dead}}</ref> Pozneje se je osnovalo naselje Tarsatika (''Tarsatica'') na drugi strani Rječine, na mestu današnjega mestnega jedra Reke. Osvojili so ga [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] in v drugi polovici 1. stoletja je imelo pravice [[municipij]]a. V Tarsatiki se je končeval [[rimski limes]] (''Claustra Alpium Iuliarum''), sistem utrdb, zgrajen za obrambo pred vdori z vzhoda.<ref name=":1" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Tarsatika otkriva tajne|date=11. avgust 2012|url=http://fluminensia.org/tarsatika-otkriva-tajne|last=Moravček|first=Goran|language=hr|work=Fluminensia.org|accessdate=2021-12-28|archive-date=2021-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211223224654/http://fluminensia.org/tarsatika-otkriva-tajne|url-status=dead}}</ref> Po propadu [[Zahodno Rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] je mesto prišlo pod oblast [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotov]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]], [[Langobardi|Langobardov]] in [[Frankovsko cesarstvo|Frankov]]. Iz tega obdobja je na voljo zelo malo zgodovinskih podatkov. V prvi polovici 6. stoletja se omenja ostrogotska Tarsatiška Liburnija (''Liburnia Tarsaticensis''), leta 799 pa so naselje Franki razrušili po spopadu s [[Slovani]].<ref name=":5"/><ref name=":6">{{Navedi revijo|date=16. november 2000|title=Riječki ljetopis|url=https://www.matica.hr/vijenac/175/Rije%C4%8Dki%20ljetopis/|magazine=Vijenac|language=hr}}</ref> Leta 1116, po smrti hrvaško-ogrskega kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]], sta nemški cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]] in [[Beneška republika]] napadla ozemlje [[Hrvaška#Prihod Hrvatov in srednji vek|hrvaško-ogrske državne skupnosti]]. Meja Svetega rimskega cesarstva se je pomaknila iz [[Plomin]]skega zaliva na Rječino, prebivalci Tarsatike pa so prebegnili na vzhodni breg Rječine na današnji Trsat.<ref name=":5" /><ref name=":6"/> Trsat je bil od leta 1223 do 16. stoletja v posesti [[Frankopani|Frankopanov]], ki so tam zgradili [[Grad Trsat|današnjo utrdbo]]. Reki so medtem vladali [[devinski gospodje]] in za njimi [[gospodje Walsee]]. V 15. stoletju se je začel njen gospodarski vzpon. Leta 1465 je Wolfgang Walsee Reko predal [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III. Habsburškemu]] kot dedno dobro. Po njegovi smrti leto pozneje je prišla v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]].<ref name=":6"/> === Obdobje habsburške vladavine === [[Slika:Valvasor - Reka.jpg|sličica|levo|Reka in Trsat na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] grafiki iz leta 1689]] Prisotnost Habsburžanov na Jadranskem morju je [[Beneška republika]] videla kot grožnjo in sili sta se zapletli v vojno. Dvakrat, leta 1508 in 1509, so Benečani zavzeli Reko in jo opustošili. Zaradi povzročene škode je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan]] Reki podelil naslov »najzvestejšega mesta« (''fidelissimum oppidum'') in nekatere trgovske privilegije.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Klen|first=Danilo|date=1988|title=Stoljeće i pol prilika i neprilika u Rijeci i oko nje (1465–1627)|url=https://issuu.com/vedranaspadonitefanic/docs/klen|magazine=Historijski zbornik|language=hr|pages=17–26|access-date=2021-12-28|archive-date=2021-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211218223233/https://issuu.com/vedranaspadonitefanic/docs/klen|url-status=dead}}</ref> Gospodarski razvoj je opešal tudi zaradi vdorov [[Osmansko cesarstvo|Turkov]], ki pa Reke niso nikoli dosegli. Po drugi strani je mesto izstopalo kot kulturno središče: v 16. stoletju je v njem delovala tiskarna knjig v [[Glagolica|glagolici]],<ref name=":1" /> leta 1627 pa so [[jezuiti]] v njem ustanovili gimnazijo.<ref name=":2" /> Leta 1719 je cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] razglasil Reko za svobodno pristanišče. Nedolgo zatem se je pričela graditi [[karolinska cesta]], ki je mesto povezala s [[Karlovec|Karlovcem]] in od tod preko rečnih plovnih poti s panonskim prostorom.<ref name=":1" /> V času gradnje ceste je pod Trsatom nastalo novo naselje [[Sušak, Reka|Sušak]].<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=58912|title=Sušak|accessdate=19. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Konec leta 1750 je Reko prizadel niz [[potres]]ov, ki so porušili in poškodovali številne zgradbe. Leta 1753 je cesarica [[Marija Terezija]] odobrila ponovno izgradnjo »novega mesta« Reke (''Civitatis novae''). Novogradnje v drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja so močno spremenile dotlej srednjeveški videz mesta.<ref>{{Navedi novice|title=Potres 1750. promijenio lice Rijeke|date=28. november 2012|url=http://fluminensia.org/potres-1750-promijenio-lice-rijeke|language=hr|work=fluminensia.org|accessdate=2021-12-28|archive-date=2021-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122211356/http://fluminensia.org/potres-1750-promijenio-lice-rijeke|url-status=dead}}</ref> Leta 1776 je bila Reka vključena v [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Kraljevino Hrvaško]]. Leta 1779 ga je Marija Terezija z reskriptom pridružila [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevini Ogrski]] in mu kot edinemu ogrskemu pristanišču podelila [[Mesto Reka z okolico|status zasebnega telesa]] (''corpus separatum'') pod upravo guvernerja, podrejenega neposredno ogrskemu kralju.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Rijeka – Hrvatska enciklopedija|publisher=Leksikonografski zavod Miroslav Krleža|year=1999–2009|location=Zagreb|language=hr|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52872|access-date=2020-02-29|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813003209/https://enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=52872|url-status=dead}}</ref> V začetku 19. stoletja je imel na Reko velik vpliv tamkajšnji trgovec [[Andrija Ljudevit Adamić]]. Leta 1805 je odprl kamnito gledališče, ki je delovalo do izgradnje [[Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki|današnjega gledališča]] 80 let pozneje. Leta 1821 je iz mlina na [[Rječina|Rječini]] ustanovil [[Tovarna papirja Reka|obrat za proizvodnjo papirja]], ki je obratoval vse do 90. let dvajsetega stoletja. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je Reko leta 1809 zavzelo [[Prvo Francosko cesarstvo|Francosko cesarstvo]] in vključilo v [[ilirske province]]. V času francoske vladavine, leta 1811, se je dokončala gradnja [[Lujzinska cesta|lujzinske ceste]] od Reke do Karlovca, ki je ime dobila po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] ženi [[Marija Luiza|Mariji Luizi]]. Nadomestila je karolinsko cesto kot najkrajša povezava Reke z zaledjem in spodbudila razvoj pristanišča. Francoske vladavine je bilo konec leta 1813, ko je Reko napadla [[Kraljeva vojna mornarica|britanska mornarica]]. Po legendi je mesto pred uničenjem rešila Karolina Belinić, hči vplivnega mestnega trgovca, ki naj bi sredi napada zahtevala sestanek s poveljnikom britanskih sil in ga prepričala, da je nadaljnje obstreljevanje nepotrebno;<ref>{{Navedi splet|url=https://visitrijeka.hr/odmori-planiraj-i-istrazi/rijeka-tour/rijecke-price/karolina-rijecka/|title=Karolina Riječka|accessdate=17. decembra 2021|website=visitrijeka.hr|language=hr|archive-date=2021-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211218112302/https://visitrijeka.hr/odmori-planiraj-i-istrazi/rijeka-tour/rijecke-price/karolina-rijecka/|url-status=dead}}</ref> zgodba o »Karolini Reški« se je do danes pretvorila v gledališke igre, filme in tudi rock opero.<ref>{{Navedi novice|title=Severina u riječkom HNK u prvoj dramskoj ulozi|date=6. marec 2003|url=https://www.vecernji.hr/kultura/severina-u-rijeckom-hnk-u-prvoj-dramskoj-ulozi-731975|newspaper=Večernji list|language=hr}}</ref> [[Slika:Fiume town map1.jpg|sličica|levo|Zemljevid Reke okrog leta 1890]] Med [[Revolucije leta 1848|revolucijo leta 1848]], ko je Ogrska poskušala doseči neodvisnost od Avstrije, je Reko zavzela Avstriji zvesta hrvaška vojska pod poveljstvom [[ban]]a [[Josip Jelačić|Josipa Jelačića]]. Kot nagrada za zatiranje ogrskih uporov je mesto pripadlo neposredno [[Banska Hrvaška|banski Hrvaški]]. To je sprožilo spore med hrvaškimi in madžarskimi politiki. Boj za Reko znotraj monarhije se je končal leta 1868, ko je z dodatkom [[Hrvaško-ogrski dogovor|hrvaško-ogrskemu dogovoru]] – »reško krpico« – znova prešla pod neposredno madžarsko oblast kot ''corpus separatum''.<ref name=":1" /> [[Slika:Fiume1900-3.jpg|sličica|Korzo okrog leta 1900]] [[Slika:Rijeka tram old (3).jpg|sličica|Tramvaj na Reki]] [[Slika:Fiume, the Harbor, Croatia, Austro-Hungary WDL327.png|sličica|Reški zaliv okrog leta 1900]] Druga polovica 19. stoletja je bila doba največje blaginje, gospodarske rasti in tehnološkega razvoja Reke. Ogrska je pospešeno vlagala v svoje pomorsko-pristaniško središče, ki je začelo tekmovati s [[Trst|tržaškim pristaniščem]] pod avstrijsko upravo. Od leta 1872 do 1896 je bil župan mesta [[Giovanni de Ciotta]], ki danes velja za najuspešnejšega reškega župana. Leta 1852 je z delovanjem pričela prva plinarna. Od leta 1857 je bila v mestu edina [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrska mornariška]] akademija. Na Reki je leta 1866 angleški inženir [[Robert Whitehead]] izumil sodobni [[torpedo]] in odprl prvo tovarno torpedov na svetu. Razvoj pristanišča in mednarodne trgovine je dodatno spodbudila izgradnja [[Železnica|železniške]] povezave s Karlovcem in [[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|Pivko]] leta 1873. Leta 1882 je bila na Mlaki ustanovljena [[Rafinerija|rafinerija nafte]],<ref>{{Navedi revijo|last=Đekić|first=Velid|date=2010|title=Rafinerija nafte Rijeka – europski pionir u preradi crnog zlata|url=https://hrcak.srce.hr/file/122737|magazine=Povijest u nastavi|language=hr|pages=113–128|access-date=2021-12-28|archive-date=2021-07-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210731123540/https://hrcak.srce.hr/file/122737|url-status=dead}}</ref> mesto pa je dobilo sodobno kanalizacijo. Leta 1896 se je dokončala gradnja mestnega vodovoda in [[Guvernerjeva palača, Reka|guvernerjeve palače]]. Od leta 1899 je po Reki vozil električni [[tramvaj]]. V letih 1904 do 1906 je na Reki kot konzularni agent ZDA deloval [[Fiorello La Guardia]], kasnejši uspešni župan [[New York|New Yorka]], čigar naloga je bila pregledovanje izseljencev, ki so iz reškega pristanišča odhajali v ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=58-59&C=7|title=Fiorello La Guardia|publisher=Sušačka revija|language=hr}}</ref> 3. oktobra 1905 so hrvaški in srbski politiki na Reki podpisali reško resolucijo, dokument o sodelovanju pri združevanju hrvaških dežel in izboljšanju njihovega položaja v monarhiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52867|title=Riječka rezolucija|accessdate=27. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr|archive-date=2021-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211227201240/https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52867|url-status=dead}}</ref> Ob zadnjem avstro-ogrskem popisu prebivalstva 31. decembra 1910 je ozemlje imelo 49.806 prebivalcev naslednje jezikovne sestave:<ref>{{navedi splet|url=http://konyvtar.ksh.hu/index.php?s=kb_statisztika|title=Magyar statisztikai közlemények (1–116. kötet)|publisher=Madžarski centralni statistični urad|access-date=18. decembra 2021|language=hu|archive-date=2021-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210309190018/http://konyvtar.ksh.hu/index.php?s=kb_statisztika|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Govorjeni jezik !! Št. prebivalcev !! % |- |[[italijanščina|italijanski]] || 23.283 || 46,9 |- |[[hrvaščina|hrvaški]] || 15.731 || 31,7 |- |[[slovenščina|slovenski]] || 3937 || 7,9 |- |[[madžarščina|madžarski]] || 3619 || 7,3 |- |[[nemščina|nemški]] || 2476 || 5,0 |- |[[angleščina|angleški]] || 202 || 0,4 |- |[[češčina|češki]] || 183 || 0,3 |- |[[srbščina|srbski]] || 70 || 0,14 |- |[[francoščina|francoski]] || 40 || 0,08 |- |[[poljščina|poljski]] || 36 || 0,07 |- |[[romunščina|romunski]] || 29 || 0,06 |} Od skupno 49.806 prebivalcev je bilo 45.130 [[Katolištvo|katolikov]], 1.696 [[Judje|judov]], 1123 [[Kalvinizem|kalvincev]], 995 [[Pravoslavje|pravoslavcev]] in 311 [[Luteranstvo|luteranov]]. Judovska skupnost se je bila posebej razširila v 1870. in 1880. letih ter je leta 1903 zgradila veliko [[Sinagoga|sinagogo]], ki so jo ob okupaciji Reke januarja 1944 izropali in požgali [[Tretji rajh|nacisti]].<ref>{{Navedi novice|title=Srušena riječka sinagoga|date=27. november 2012|url=https://fluminensia.org/srusena-rijecka-sinagoga|work=fluminensia.org|language=hr|last=Moravček|first=Goran|accessdate=2021-12-28|archive-date=2022-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220105010600/http://fluminensia.org/srusena-rijecka-sinagoga|url-status=dead}}</ref> Na predvečer prve svetovne vojne je bilo v mestu 165 gostiln, 10 hotelov z restavracijo, 17 kavarn, 17 draguljarn, 37 brivnic in 265 krojaštev.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://spiegelungen.net/out-to-sea-hungarians|title=»Out to Sea, Hungarians!« History, Myth, Memories. Fiume 1868–1945|accessdate=18. decembra 2021|publisher=Spiegelungen|last=Fried|first=Ilona|language=en}}</ref> === Prva svetovna vojna === [[Slika:Torpedo production in Rijeka.jpg|sličica|levo|Proizvodnja torpedov na Reki okoli leta 1914]] [[Prva svetovna vojna]] je končala »zlato dobo« gospodarskega razcveta, miru in stabilnosti Reke. V začetku vojne je v mestu vladal vtis vsakdanjosti, saj je bila Reka daleč od frontnih črt, vendar so v vojsko in mornarico vpoklicevali vse več moških prebivalcev. Vojaška industrija v mestu je delovala s polno paro in predstavljala pomemben del avstro-ogrske vojaške moči, zlasti za mornarico. Ladjedelnica Ganz-Danubius (današnji [[Ladjedelnica 3. Maj|3. maj]]) je proizvedla veliko število [[Bojna ladja|bojnih ladij]] in [[Podmornica|podmornic]], med njimi podmornice razreda U-27, [[Križarka|križarke]] razreda ''Novara'' in veliko bojno ladjo SMS ''Szent István''. Skupno je v letih 1900–1918 reška ladjedelnica zgradila eno bojno ladjo, dve križarki, 20 [[Rušilec|rušilcev]], 32 [[Torpedovka|torpedovk]] in 15 podmornic.<ref>{{Navedi novice|title=Usponi i padovi 3. maja: Nekad je bio 16. na svijetu, s prihodom od 110 milijuna dolara|date=18. oktober 2019|url=https://www.vecernji.hr/vijesti/usponi-i-padovi-3-maja-nekad-16-na-svijetu-s-prihodom-od-110-milijuna-dolara-1352081|newspaper=Večernji list|language=hr}}</ref> Prav tako je bila Reka središče proizvodnje torpedov. Ko je maja 1915 v vojno vstopila [[Kraljevina Italija|Italija]], se je odprlo [[Italijansko bojišče (prva svetovna vojna)|bojišče]] le 90 kilometrov od Reke in številčno prebivalstvo italijanske narodnosti je zajela tesnobnost. Italijane, ki jih je oblast štela za nelojalne, so pošiljali v taborišča na Madžarskem, kjer jih je več kot sto umrlo.<ref name=":7" /> Tovarna torpedov je bila poškodovana v italijanskem napadu, zato so njihovo proizvodnjo preselili v [[Sankt Pölten]], dlje od fronte.{{Navedi vir}} Mornariška akademija je prenehala z delovanjem in njeno stavbo so pretvorili v vojno bolnico (stavba je tudi dandanes sedež reškega kliničnega centra). 10. februarja 1918 je italijanska mornarica vpadla v [[Bakarski zaliv|Bakrski zaliv]] in po njem izstreljevala torpede. Čeprav podvig ni povzročil škode Avstro-Ogrski, je dosegel propagandni učinek in dvignil motivacijo italijanskim vojakom. Medtem ko se je vojna zavlačevala, je življenjski standard na Reki drastično padal. Zaradi pomorske blokade na [[Otrantska vrata|Otrantskih vratih]] se je promet pristanišča zmanjšal z 2,8 milijona ton tovora leta 1913 na 330.000 ton leta 1918.{{Navedi vir}} Številne tovarne so se zaprle, pogosta so postala pomanjkanja osnovnih dobrin in kriminal. Proti koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je Reko zavzela novonastala [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]]; 29. oktobra 1918 je zadnji madžarski guverner mesto predal predstavnikom Hrvaškega narodnega sveta. Nekaj dni zatem je Avstro-Ogrska razpadla.<ref name=":0" /> === »Reško vprašanje« in Italijanska uprava za Kvarner === [[Slika:The celebration of the birthday of the Italian King Vittorio Emanuele III on November 11, 1918.jpg|sličica|Proslava rojstnega dne italijanskega kralja novembra 1918 na Reki]] 16. novembra 1918 je v mesto vkorakala italijanska vojska v imenu [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|vojne antante]]. Vzpostavila se je zavezniška italijansko-francosko-britansko-ameriška vojaška uprava, ki naj bi v mestu ostala do končne rešitve reškega vprašanja.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Bartulović|first=Željko|date=2013|title=Talijanska okupacija Sušaka 1918. – 1923.|url=https://www.bib.irb.hr/1004299/download/1004299.3._Bartulovi_Talijanska_okupacija_Bertoin_zbornik_liber_amicorum_Pula_Rijeka_2013.pdf|magazine=Bertošin zbornik, Zbornik u čast Miroslava Bertoše, knj. 3|pages=159–178}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fluminensia.org/rijeka-jedan-grad-devet-drzava|title=Rijeka: jedan grad u devet država|date=12. september 2018|website=fluminensia.org|last=Moravček|first=Goran|language=hr|accessdate=2021-12-28|archive-date=2021-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211229094402/http://fluminensia.org/rijeka-jedan-grad-devet-drzava|url-status=dead}}</ref> Italijanska stran je težila k priključitvi Reke, čeprav ji le-ta ni bila zagotovljena v [[Londonski sporazum (1915)|londonskem sporazumu leta 1915]], pri čemer se je sklicevala na dejstvo, da so Italijani najštevilčnejša etnična skupina v mestu in na širšem ozemlju ''corpus separatuma''. Prohrvaška oziroma projugoslovanska stran je priključitev Reke [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]] zagovarjala z dejstvom, da Hrvati in Slovenci predstavljajo večino ostalih prebivalcev Reke in večino prebivalstva v okoliških občinah, vključno s sosednjim [[Sušak, Reka|Sušakom]]. Tretja politična struja so bili avtonomisti, ki so za Reko kot za večetnično jadransko mesto zahtevali poseben status. Neuspešnost Italije na pogajanjih o delitvi ozemlja je v državi sprožila politično krizo in nacionalisti so vlado začeli obtoževati »pohabljene zmage« (''vittoria mutilata''). 10. septembra 1919 je bila podpisana [[Saintgermainska pogodba (1919)|saintgermainska pogodba]], s katero je Avstro-Ogrska prenehala obstajati, pogajanja glede Reke pa naj bi se nadaljevala. Tedanja italijanska vlada ni načrtovala aneksije Reke, kar je jezilo italijanske [[Iredentizem|iredentiste]], nacionaliste, ki so v imenu etničnih Italijanov stremeli k priključitvi celotnega vzhodnega Jadrana. 12. septembra je skupina italijanskih vojakov [[Arditi|arditov]], politikov in intelektualcev, ki jih je vodil umetnik in pustolovec [[Gabriele D'Annunzio]], izvedla pohod na Reko. S 186 privrženci, katerih število je spotoma naraslo na več kot 2000, je iz mesta pregnal zavezniške vojske in proglasil državo, imenovano [[Italijanska uprava za Kvarner]]. Italijanska uprava za Kvarner, ki ji je D'Annunzio vladal kot diktator, je združevala prvine [[Anarho-sindikalizem|anarho-sindikalizma]], demokratskega republikanstva, umetniške [[Avantgarda|avantgarde]] in zgodnjega [[Fašizem|fašizma]]. Njegovi privrženci so ustanovili »Reško ligo«, ki naj bi delovala kot nasprotje [[Društvo narodov|Društvu narodov]] in podpirala zatrte narode. [[Prostitucija]] je bila zakonita, D'Annunzijevi pripadniki pa so izvajali [[Piratstvo|piratske]] napade na mimoidoče ladje. Neitalijansko prebivalstvo je bilo deležno ustrahovanja in nasilja. Zaradi osamitve Reke je gospodarstvo propadalo, sprva velika podpora D'Annunziu pa je splahnela.<ref>{{Navedi novice|title=Država kot vrhunski avantgardistični projekt, bordel in piratsko gnezdo|date=21. september 2009|url=https://www.rtvslo.si/kultura/novice/drzava-kot-vrhunski-avantgardisticni-projekt-bordel-in-piratsko-gnezdo/212792|work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref><ref name=":0"/> Ko je junija 1920 predsednik italijanske vlade postal [[Giovanni Giolitti]], se je stališče Rima do D'Annunzijevega početja zaostrilo. 12. novembra 1920 sta Italija in Kraljevina SHS podpisali [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]], ki je predvidevala, da Reka postane neodvisna svobodna država. D'Annunzio pogodbe ni priznal in je Italiji napovedal vojno. Italijanska vojska je 24. decembra odgovorila z bombardiranjem Reke. Po petdnevni vojni, znani kot »krvavi božič«, so se D'Annunzijevi arditi vdali. Sam D'Annunzio je Reko zapustil nekaj dni po novem letu in s sabo odpeljal veliko količino dragocenosti. === Svobodna država Reka in italijanska aneksija === {{glavni članek|Svobodna država Reka}} Na volitvah, ki so sledile 24. aprila 1921, je avtonomistična stranka močno premagala proitalijansko koalicijo. Reško državo so svetovne sile mednarodno priznale in sprejele v Društvo narodov. Za predsednika je bil izvoljen [[Riccardo Zanella]], avtonomist [[Furlanija|furlansko]]-[[Slovenci|slovenskega]] porekla.<ref>{{Navedi novice|title=Majka Kranjica, otac Furlan, naš je Zanella pravi Fijuman|date=27. junij 2016|url=https://www.rijekadanas.com/majka-kranjica-otac-furlan-nas-je-zanella-pravi-fijuman/|work=Rijeka Danas – riječki internetski dnevnik|language=hr}}</ref> Kljub vzpostavitvi nove države in njenemu razvoju spori znotraj mesta niso ponehali. Marca 1922 so italijanski [[Fašizem|fašisti]] izvedli prevrat, Zanella in ostali člani vlade pa so se umaknili iz mesta. Sedem mesecev zatem je tudi Italija doživela fašistični prevrat. Obdobje diplomatskih zdrah med Kraljevino SHS in fašistično Italijo, ki je hlepela po priključitvi Reke, se je zaključilo s podpisom [[Rimska sporazuma (1924)|rimskih sporazumov]] 27. januarja 1924. Sporazuma sta razveljavila dele rapalske pogodbe in dodelila Reko Italiji, medtem ko je Kraljevini SHS pripadlo nekaj vasi severno od mesta; za pristanišče je bila predvidena skupna uprava. Aneksija Reke se je zgodila 16. marca s prihodom kralja [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III.]] v mesto. Vlada Svobodne države Reke je sporazuma smatrala za neveljavna in nadaljevala svojo dejavnost v tujini. Po priključitvi je Reka postala središče Reške ali Kvarnerske pokrajine. Zaradi odrezanosti od zaledja, s katerim je dotlej trgovala, zaradi obrobne lege v Italiji in konkurence drugih pristanišč je naslednje desetletje doživljala zaton.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Le vittime di nazionalità italiana a Fiume e dintorni (1939-1947) / Žrtve talijanske nacionalnosti u Rijeci i okolici (1939.-1947.)|last=Ballarini|first=Amleto|publisher=Società di studi fiumani Roma / Hrvatski institut za povijest Zagreb|year=2002|page=96|language=it, hr|url=http://archivi.beniculturali.it/dga/uploads/documents/Sussidi/Sussidi_12.pdf|access-date=2021-12-28|archive-date=2021-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210827063011/http://archivi.beniculturali.it/dga/uploads/documents/Sussidi/Sussidi_12.pdf|url-status=dead}}</ref> V odziv na [[Velika gospodarska kriza|veliko gospodarsko krizo]] je italijanski režim Reki in liburnijski obali podelil status brezcarinskega območja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/fiume_res-fbec9b86-8bae-11dc-8e9d-0016357eee51_%28Enciclopedia-Italiana%29/|title=Fiume|accessdate=19. decembra 2021|website=treccani.it|publisher=Enciclopedia Italiana|language=it}}</ref> Gospodarstvo se je pričelo spet krepiti ob vojaški dejavnosti fašistične Italije, ki je sprožila [[Druga italijansko-abesinska vojna|vojno v Etiopiji]] in se vključila v [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]]. Kljub manjšinskim pravicam, ki so mu bile priznane v sporazumu leta 1924,<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52918|title=Rimski sporazum|accessdate=19. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr|archive-date=2021-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211220122021/https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52918|url-status=dead}}</ref> je fašistična oblast izvajala vse več nasilja in prisilno poitalijančevala hrvaško in slovensko prebivalstvo.<ref name=":3"/> Leta 1938 sprejeti rasni zakoni so iz javnega življenja izrinili tudi reške Jude.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.montesole.eu/cms/testimonianza-massacro/2-non-categorizzato/229-don-fornasini-testa.html|title=Temistocle Testa|accessdate=19. decembra 2021|website=www.montesole.eu|language=it}}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Fluminensia-podhum-grobnik-zrtve-spomenik-sime-vulas1.jpg|sličica|levo|Spomenik žrtvam fašističnega pokola v [[Podhum, Hrvaška|Podhumu]]]] Po izbruhu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in razkosanju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] med [[sile osi]] se je Reška pokrajina povečala, saj si je Italija priključila zaledje do reke [[Kolpa|Kolpe]], mesto Sušak ter otoka [[Krk]] in [[Rab]]. Leta 1942 so se pojavile prve jugoslovanske [[Jugoslovanski partizani|partizanske]] formacije, prisotne zlasti na podeželju. Na odporniške akcije so se italijanske oblasti odzvale s pohodi po vaseh in množično represijo nad hrvaškim prebivalstvom. Vrhunec nasilja se je zgodil 12. julija 1942, ko so italijanski vojaki iz maščevanja pobili okoli 108 prebivalcev vasi [[Podhum, Hrvaška|Podhum]], več kot 800 odgnali v internacijo in požgali vas.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.croinfo.net/ekspedicije-i-istraivanja-regije/6509-da-se-ne-zaboravi-faistiki-zloin-u-podhumu-12071942|title=Da se ne zaboravi: Fašistički zločin u Podhumu 12.07.1942.|date=12. julij 2011|accessdate=19. decembra 2021|website=croinfo.net|language=it|archive-date=2021-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211220122046/https://www.croinfo.net/ekspedicije-i-istraivanja-regije/6509-da-se-ne-zaboravi-faistiki-zloin-u-podhumu-12071942|url-status=dead}}</ref> Na Rabu so odprli [[Koncentracijsko taborišče Rab|koncentracijsko taborišče]] za hrvaške in slovenske civiliste. [[Slika:Fiume (Rijeka) bombing by RAF in 1944.jpg|sličica|Zavezniško bombardiranje Reke 1944]] Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je ozemlje zasedla [[nacistična Nemčija]] in jo vključila v [[Operacijska cona Jadransko primorje|operacijsko cono Jadransko primorje]]. Partizanska dejavnost se je pod nemško okupacijo nadaljevala in okrepila.<ref name=":4">{{Navedi novice|title=Na današnji dan prije 76 godina Fiume je postala Rijeka. Krvava bitka za oslobođenje od nacizma trajala je punih 11 dana|date=3. maj 2021|url=https://www.novilist.hr/rijeka-regija/rijeka/na-danasnji-dan-prije-76-godina-fiume-je-postala-rijeka-krvava-bitka-za-oslobodenje-od-nacizma-trajala-je-punih-11-dana/|newspaper=[[Novi list (Reka)|Novi list]]|language=hr}}</ref> Kot maščevanje za partizanski napad so Nemci 30. aprila 1944 opustošili vas [[Lipa, Matulji|Lipa]] blizu Jelšan in pobili 269 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://lipapamti.ppmhp.hr/30-travnja-1944/|title=O stradanju Lipe|accessdate=19. decembra 2021|publisher=Memorijalni centar Lipa pamti – Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka|language=hr}}</ref> Od okoli 500 Judov, ki so živeli na Reki ob nacistični okupaciji, je okoli 80 odstotkov končalo v koncentracijskih taboriščih, kar je največji delež med vsemi mesti na ozemlju fašistične Italije.<ref>{{Navedi novice|title=Italian Praised for Saving Jews Is Now Seen as Nazi Collaborator|date=19. junij 2013|url=https://www.nytimes.com/2013/06/20/arts/an-italian-saint-in-the-making-or-a-collaborator-with-nazis.html|newspaper=[[The New York Times]]|language=en}}</ref> Zaradi vojaške infrastrukture (pristanišče, ladjedelnice, tovarna torpedov, rafinerija nafte) so v letih 1944–45 Reko pogosto bombardirale anglo-ameriške zračne sile, s čimer so povzročile številne smrtne žrtve tudi med civilisti.<ref>{{Navedi novice|title=Kako je potopljen Kiebitz?|date=2007|url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=54-55&C=8|work=Sušačka revija|language=hr}}</ref> Aprila 1945 se je Reki približala [[4. armada (NOVJ)|četrta armada narodnoosvobodilne vojske]] in sledila je večdnevna krvava bitka. Med umikanjem so Nemci razstrelili večino pristaniške infrastrukture in industrijskih pogonov. 3. maja 1945 je bila Reka osvobojena.<ref name=":4"/><ref>{{Navedi novice|title=Riječka bitka|date=2005|url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=49&C=21|work=Sušačka revija|language=hr}}</ref> === Povojno obdobje in Jugoslavija === 20. junija 1945 so s podpisom sporazuma v Devinu vzpostavili [[Morganova linija|Morganovo črto]], ki je Julijsko krajino razmejila na cono A pod zavezniško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo; Reka je skupaj z večino [[Istra|Istre]] in slovensko [[Primorska|Primorsko]] pripadla slednji.<ref>{{Navedi revijo|last=Roknić Bežanić|first=Andrea|date=2012|title=Uspostava i organizacija civilnih i vojnih vlasti u poslijeratnoj Rijeci|url=https://hrcak.srce.hr/file/212343|magazine=Časopis za povijest Zapadne Hrvatske|language=hr|pages=163–177|access-date=2021-12-28|archive-date=2021-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211109082702/https://hrcak.srce.hr/file/212343|url-status=dead}}</ref> Predsednik Svobodne države Reke [[Riccardo Zanella]], ki je še vedno deloval iz izgnanstva, je pozival, naj se namesto priključitve Jugoslaviji ali Italiji obnovi samostojna reška država, vendar ni naletel na posluh nobenega od povojnih odločevalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/666341/Due_memoriali_inediti_di_Riccardo_Zanella_al_Consiglio_dei_ministri_degli_esteri_di_Londra_del_settembre_1945|title=Due memoriali inediti di Riccardo Zanella al Consiglio dei ministri degli esteri di Londra del settembre 1945|accessdate=25. decembra 2021|website=academia.edu|language=it, en}}</ref> Jugoslovanska oblast je, čeprav je med vojno obljubljala podporo novi reški državi in pozneje samostojno federalno enoto za ozemlje Reke, bila odločena mesto pripojiti [[Socialistična republika Hrvaška|federalni republiki Hrvaški]] in zatirala reške avtonomiste; številni so bili ubiti med jugoslovanskim osvobajanjem Reke ali v naslednjih mesecih, po krivem obtoženi sodelovanja z okupatorjem.<ref>{{Navedi novice|title=70 godina od likvidacije riječkih autonomista Blasicha, Sincicha, Rubinicha i drugih|date=3. maj 2015|url=https://www.rijekadanas.com/70-godina-od-likvidacije-rijeckih-autonomista-blasicha-sincicha-rubinicha-i-drugih/|work=Rijeka Danas - riječki internetski dnevnik|language=hr}}</ref> [[Slika:RijekaNeboderi.jpg|sličica|Najvišje stanovanjske stolpnice na Hrvaškem stojijo na Reki]] Po [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|mirovni pogodbi z Italijo]], podpisani 10. februarja 1947, je celotna cona B vključno z Reko pripadla [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Februarja 1948 sta se dotlej ločeni naselji Sušak in [[Zamet]] združili z Reko. V letih 1946 do 1950 se je iz mesta po oceni italijanske ustanove za pomoč beguncem izselilo več kot 25.000 Italijanov.<ref name=":3" /> Po obnovi je Reka prevzela funkcijo glavnega pristanišča Jugoslavije. S 622.000 ton leta 1946 se je promet pristanišča povečal na 3,5 milijona ton leta 1955 in na 20,4 milijona ton leta 1980.<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Badurina|first=Marino|date=2014|title=Rijeka u drugoj polovici 20. stoljeća: od obnove preko ubrzanog razvoja do stagnacije|url=https://hrcak.srce.hr/file/271866|magazine=Essehist|language=hr|pages=126–131|access-date=2021-12-28|archive-date=2023-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20230315113313/https://hrcak.srce.hr/file/271866|url-status=dead}}</ref> V industriji so se obnovile panoge, pomembne za mesto: ladjedelništvo, proizvodnja papirja, ladijske opreme in motorjev, rafinerija nafte, lesna, prehrambena in tekstilna industrija. S priseljevanjem ljudi z območja nove države se je od konca 50. let število prebivalcev spet povečevalo in gradile so se nove mestne četrti. Na otoku Krku se je leta 1970 odprlo [[letališče Reka]]. Leta 1973 je bila ustanovljena [[Univerza na Reki]]. Po zaslugi novega zaledja in rasti jugoslovanskega gospodarstva je Reka od 60. do 80. let doživela nov gospodarski vzpon. V tem obdobju je postala druga najbogatejša občina v Jugoslaviji (za [[Ljubljana|Ljubljano]]) z 213&nbsp;% višjim BDP na prebivalca od državnega povprečja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju|last=Radovinović|first=Radovan|publisher=Sveučilišna naklada Liber|year=1984|location=Zagreb|last2=Bertić|first2=Ivan}}</ref> === Samostojna Hrvaška === Junija 1991 je Hrvaška razglasila neodvisnost od Jugoslavije. [[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] ni zajela Reke, kot je zajela nekatera druga hrvaška mesta, vendar so se hrvaške sile z Reke bojevale drugod, v [[Lika|Liki]].<ref>{{Navedi novice|title=Nikad viđene slike ratne Rijeke kao snažni dokumentarac|date=14. september 2011|url=https://www.vecernji.hr/vijesti/nikad-vidjene-slike-ratne-rijeke-kao-snazni-dokumentarac-326957|language=hr|newspaper=Večernji list}}</ref> [[Jugoslovanska ljudska armada]] je oktobra 1991 blokirala reško pristanišče. V začetku novembra je [[13. korpus (JLA)|reški korpus JLA]] prejel ukaz, naj uniči vso svojo opremo in oborožitev ter uniči mestno infrastrukturo. General [[Marijan Čad]] povelja ni upošteval in je s hrvaškimi oblastmi sklenil sporazum o mirnem umiku. Decembra 1991 je JLA zapustila Reko.<ref>{{Navedi novice|title=Čad – general u pokeru rat (I. dio)|date=17. september 2019|url=https://braniteljski.hr/cad-general-u-pokeru-rat-i-dio/|work=Braniteljski|language=hr}}</ref><ref name=":8" /> Po osamosvojitvi Hrvaške in prehodu na tržno gospodarstvo je reška industrija doživela padec. V 90. letih in na prelomu tisočletja so propadla nekatera od največjih podjetij Reke, med njimi tovarna papirja, tovarna motorne opreme, ladjarska družba ''Jugolinija'' in številna gradbena podjetja; druga kot [[Ladjedelnica 3. Maj|ladjedelnica 3. maj]] so zmanjšala proizvodnjo in s težavami poskušala preživeti. Propad industrije in odsotnost nadomestnih dejavnosti sta povzročila demografski padec. Negotovi prehod mesta h gospodarstvu, temelječemu na storitvenih dejavnostih in turizmu, še poteka.<ref name=":8" /> == Upravna delitev == [[Slika:View from Veprinac on Rijeka.jpg|sličica|200px|Reka ponoči]] Mesto Reka je sestavljeno iz enega samega naselja, Reke. Kot samostojno naselje je bil v registru vpisan [[Bakar, Rijeka|Bakar (Sveti Kuzam)]], ki je danes priključen Reki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rijeka.hr/wp-content/uploads/2014/02/Prijedlog-odluke-o-promjeni-imena-naselja-u-gradu-Rijeci-u-Registru-prostornih-jedinica-Republike-Hrvatske.pdf|title=Prijedlog odluke o promjeni imena naselja u gradu Rijeci u Registru prostornih jedinica Republike Hrvatske|date=10. 2. 2014|language=hr|website=rijeka.hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sn.rijeka.hr/2014/03/odluka-o-promjeni-imena-naselja-u-gradu-rijeci-u-registru-prostornih-jedinica-republike-hrvatske/|title=Odluka o promjeni imena naselja u gradu Rijeci u Registru prostornih jedinica Republike Hrvatske|date=3. 3. 2014|website=sn.rijeka.hr|language=hr}}</ref> Reka je upravno razdeljena na 34 krajevnih odborov:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rijeka.hr/mjesni-odbori/|title=Mjesni odbori|website=rijeka.hr|language=hr|accessdate=29. 2. 2020}}</ref> {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Banderovo # Belveder # Brajda-Dolac # Brašćine-Pulac # Bulevard # Centar-[[Sušak, Reka|Sušak]] # Draga # Drenova # Gornja Vežica {{col-break|gap=2em}} # <li value=10> Gornji Zamet # [[Grad Trsat]] # Grbci # [[Kantrida]] # [[Kozala]] # Krimeja # Luka # Mlaka # Orehovica {{col-break|gap=2em}} # <li value=19> Pašac # Pećine # Pehlin # [[Podmurvice]] # Podvežica # Potok # Srdoči # Sveti Kuzam {{col-break|gap=2em}} # <li value=27> Sveti Nikola # Svilno # Školjić # [[Škurinje]] # [[Škurinjska Draga]] # Turnić # Vojak # Zamet {{col-end}} == Prebivalstvo == Reka je za [[Zagreb]]om in [[Split]]om tretje največje mesto na Hrvaškem. Ob popisu leta 2021 je v mestu živelo 107&thinsp;964 prebivalcev, od tega 57&thinsp;511 žensk in 50&thinsp;453 moških. To je občutno manj kot v 80. in 90. letih, ko jih je bilo skoraj 170.000. Za [[Hrvati|Hrvate]] se je opredelilo 92&thinsp;075 (85,28&nbsp;%) prebivalcev, druge zastopane narodnosti so [[Srbi]] (5,13&nbsp;%), [[Bošnjaki]] (1,57&nbsp;%) in [[Italijani]] (1,45&nbsp;%). Prebivalcev, ki so se opredelili kot [[Slovenci]], je bilo 596 (0,55&nbsp;%).<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> Med [[vera]]mi je prevladovalo [[katolištvo]] (64,78&nbsp;% prebivalcev), 5,69&nbsp;% je bilo pripadnikov [[Pravoslavje|pravoslavne vere]] in 3,43&nbsp;% [[musliman]]ov. [[Ateizem|Ateistov]], [[Agnosticizem|agnostikov]] in neopredeljenih je bilo skupaj 18,01 odstotka.<ref name="popis2021"/> {| class="wikitable" |+Število in narodnostna sestava prebivalstva v letih 1971–2021 !Leto !Skupaj !Hrvati !Srbi !Jugoslovani !Bošnjaki !Italijani !Slovenci !Ostali |- |'''2021''' |'''107.964''' |92.075 (85,28&nbsp;%) |5537 (5,13&nbsp;%) | |1696 (1,57&nbsp;%) |1569 (1,45&nbsp;%) |596 (0,55&nbsp;%) | |- |'''2011'''<ref name="popis2011">{{Navedi knjigo|title=Popis stanovništva, kućanstava i stanova 2011. Stanovništvo prema državljanstvu, narodnosti, vjeri i materinskom jeziku|publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske|year=2013|issn=1333-1876|location=Zagreb|language=hr, en|url=https://www.dzs.hr/Hrv_Eng/publication/2012/SI-1469.pdf|access-date=2020-02-29|archive-date=2020-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200214173901/https://www.dzs.hr/Hrv_Eng/publication/2012/SI-1469.pdf|url-status=dead}}</ref> |'''128.624''' |106.136 (82,52 %) |8446 (6,57 %) | |2.650 (2,06 %) |2445 (1,90 %) |1090 (0,85 %) | |- |'''2001'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/H01_02_02/H01_02_02_zup08.html|title=Primorsko-goranska županija: Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/općinama, popis 2001.|website=dzs.hr|language=hr|accessdate=2020-02-29|archive-date=2020-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824195957/https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/H01_02_02/H01_02_02_zup08.html|url-status=dead}}</ref> |'''144.043''' |115.797 (80,39 %) |8946 (6,21 %) | |1.975 (1,37 %) |2763 (1,92 %) |1575 (1,09 %) |12.987 (9,02 %) |- |'''1991''' |'''167.964''' |117.178 (69,76 %) |18.891 (11,24 %) |6925 (4,12 %) |4803 (2,85 %) |3247 (1,93 %) |2709 (1,61 %) |14.211 (8,46 %) |- |'''1981''' |'''159.433''' |103.248 (64,75 %) |14.436 (9,05 %) |27.167 (17,03 %) |2505 (1,57 %) |1917 (1,20 %) |2897 (1,81 %) |7263 (4,55 %) |- |'''1971''' |'''132.222''' |98.121 (74,20 %) |14.079 (10,64 %) |6152 (4,65 %) |1487 (1,12 %) |2964 (2,24 %) |3944 (2,98 %) |5475 (4,14 %) |} === Slovenci na Reki === Po ocenah [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštituta za narodnostna vprašanja]] na Reki živi okrog 1000 Slovencev, pri čemer pa se številni s slovenskimi koreninami ne opredeljujejo kot Slovenci.<ref>{{Navedi novice|title=Naša narodna manjšina na Hrvaškem: Številni v Sloveniji zanje ne vedo|date=23. februar 2022|url=https://www.dnevnik.si/1042984022/|newspaper=[[Nedeljski dnevnik]]}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V mestu deluje slovensko [[Kulturno prosvetno društvo Bazovica]]. == Mestni predeli == === Korzo in staro mesto === [[Slika:Korzó1 Rijeka.JPG|sličica|levo|Korzo]] [[Slika:Crkva Sv Vida Rijeka 140807.jpg|sličica|Stolnica sv. Vida]] Zgodovinsko središče Reke se je oblikovalo ob izlivu [[Rječina|Rječine]] v Jadransko morje. Reško staro mesto se nahaja na desnem (zahodnem) bregu Rječine, pod njegovimi ulicami ležijo arheološki ostanki in splet starih predorov. Z južne strani mestno jedro obdaja Korzo – središče Reke, njena najbolj znana ulica in prizorišče javnih prireditev. Na sredini Korza stoji mestni stolp z uro, shajališče Rečanov in turistov. Stolp je bil zgrajen v srednjem veku in bil večkrat preoblikovan, svoj končni videz pa je dobil v 19. stoletju. Okoli stolpa se nahaja več [[Barok|baročnih]] palač. V starem mestu se nahaja najpomembnejša reška cerkev, [[Stolnica svetega Vida, Reka|stolnica svetega Vida]], zaščitnika mesta. [[Stolnica|Stolnico]] so na mestu starejše cerkve, posvečene [[Sveti Vid|svetemu Vidu]], zgradili reški [[jezuiti]]. Gradnja je trajala od leta 1638 do 1659, povsem dokončana pa je bila šele leta 1737, ko sta bila zgrajena [[kupola]] in [[Oratorij (cerkev)|oratorij]]. Stolnica je upodobljena na zadnji strani bankovca za 100 [[Hrvaška kuna|kun]]. Druga pomembna cerkev v mestnem jedru je [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Reka|cerkev Marijinega vnebovzetja]], postavljena na mestu antičnih mestnih [[Rimske terme|term]]. Zgrajena je bila v srednjem veku in skozi čas večkrat spremenila podobo; zadnjo večjo prenovo je doživela leta 1824. Njen prosto stoječi [[zvonik]] se je zaradi posedanja tal z leti nagnil in pridobil ime »Kosi toranj«. Pod zvonikom se nahajajo znani poznoantični [[mozaik]]i, nastali v času mesta Tarsatice. V bližini so ostanki mestnega obzidja in nedaleč antična [[mestna vrata]]. Pod mestnim jedrom poteka [[Reški predor|330 metrov dolg predor]], ki ga je med drugo svetovno vojno izkopala italijanska vojska ter je danes preurejen v javni prehod in turistično znamenitost. Na hribovitem pobočju severno od starega mesta se nahaja predel, imenovan Pomerio po svoji osrednji prometni ulici, ki se na zahodu nadaljuje v Zagrad. Predela sta izrazito urbani četrti s kakovostno arhitekturo s konca 19. in začetka 20. stoletja. Na dominantnem položaju na pobočju stoji [[Guvernerjeva palača, Reka|Guvernerjeva palača]], razkošna nekdanja rezidenca reškega guvernerja, v kateri je danes Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega Primorja. Palača, grajena v slogu visoke renesanse, je bila dokončana leta 1897. === Delta === [[Slika:Mrtvi kanal Rijeka 07.jpg|levo|sličica|Mrtvi kanal, v ozadju Trsat in Sušak]] [[Slika:Palace Modello Rijeka.jpg|sličica|Palača Modello]] V 19. stoletju so del izliva reke [[Rječina|Rječine]] zaprli in tok preusmerili v nekoliko vzhodnejši prekop. Iz starega rečnega korita je nastal ''Mrtvi kanal'', ki služi kot privez za barke in čolne. Tako se je med Mrtvim kanalom in novim tokom Rječine oblikoval polotok, imenovan ''Delta''. Kot Delta se običajno pojmuje tudi sosednji predel okoli zgradbe Hrvaškega narodnega gledališča. [[Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki|Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca]] se nahaja na parkovno urejenem trgu. V notranjosti razkošne zgradbe, ki je delo arhitektov [[Herman Gottlieb Helmer|Hermana Gottlieba Helmerja]] in [[Ferdinand Fellner|Ferdinanda Fellnerja]], so ohranjena zgodnja dela slikarja [[Gustav Klimt|Gustava Klimta]]. Nedaleč, na mestu porušenega starega Adamićevega gledališča, stoji sočasno zgrajena ''Palača Modello'', v kateri je spočetka deloval sedež reške hranilnice. Zgradba je prepoznavna po večbarvnih pročeljih in bogatih okrasnih elementih, prevzetih iz visoke [[Renesansa|renesanse]] in poznega [[barok]]a. V njej dandanes delujeta [[Italijani|italijanska]] kulturna skupnost in osrednji oddelek mestne knjižnice Reka. Poleg gledališča in palače se nahaja Velika tržnica (»Placa«), ki jo sestavljajo dva enaka paviljona (zgrajena 1881) in ribarnica, dokončana leta 1916, ki je nadomestila prejšnjo iz leta 1865. Tržnica obratuje tudi na prostem na okoliških ulicah. === Sušak in Trsat === ====Sušak==== [[Slika:Hotel ship - Kruna Mora (Sea Crown) in Rijeka - panoramio.jpg|sličica|Vzhodni del Sušaka]] Samostojno mesto od 1924, ko je bila Istra - in tudi mesto Reka - po dogodkih po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] priključena Italiji, Susak pa [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevini Jugoslaviji]] - največje obalno mesto in izhod na morje severne Hrvaške, s tem pa tudi Slovenskih dežel kraljevine Jugoslavije. Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1945 je to področje (Reko in Sušak) osvobodile enote Jugoslovanske Armade. Od uveljavitve [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariškega sporazuma med FNRJ in Italijo]] 1947 in formalne združitve z Reko dalje je Sušak veliko mestno področje vzhodnega dela Reke.<ref>{{navedi splet |url= http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=68&C=20|title=SUŠAČKA REVIJA broj 68 |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Zgradbe starega Sušaka ležijo blizu levega brega Rječine, grajene so v slogu arhitekture 19. stoletja z razkošnimi fasadami, a so mnoge med njimi zapuščene. ====Trsat==== [[Slika:Rijeka - Trsat - panoramio.jpg|sličica|Trsat]] Nad Sušakom se dviga [[Trsat]], ki je bil naseljen že v predrimskem obdobju in poznan kot ''Tarsatica''. Nekdaj prav tako samostojno naselje je v drugi polovici 19. stoletja postalo del novega Sušaka, s katerim se je nato leta 1945 priključil Reki. Na vrhu hriba stoji [[Grad Trsat|Trsatska gradina]], ki je zgrajena na mestu predrimske liburnijske opazovalnice in prvič omenjena leta 1288. Kot srednjeveška trdnjava je bila od 13. do konca 15. stoletja v posesti [[Frankopani|Frankopanov]], potem je prišla pod upravo [[Madžari|Madžarov]] in mesta [[Bakar]]. Ko so proti koncu 17. stoletja prenehali [[Otomansko cesarstvo|turški]] vpadi, je izgubila trdnjavski pomen. Leta 1750 jo je močno poškodoval [[potres]] in so jo opustili; v prvi polovici 19. stoletja jo je kupil [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] častnik [[Laval Nugent von Westmeath|Laval Nugent]] in jo tako obnovil, da je ohranila prvine zgodnjesrednjeveške utrdbe. Na Trsatu se nahaja tudi [[cerkev Trsatske Matere Božje]] s [[Frančiškani|frančiškanskim]] [[Samostan|samostanom]], ki je eno od najstarejših [[Sveta Marija|Marijinih]] svetišč na Hrvaškem in pomembno [[Romanje|romarsko]] središče. Iz središča Reke na Trsat vodijo [[stopnice Petra Kružića]], ki jih je [[Uskoki|uskoški]] [[stotnik]] začel graditi leta 1531; obsegajo več kot 500 stopnic in niz romarskih kapelic. == Kultura == [[Slika:Theatre of Ivan pl. Zajc, Rijeka.jpg|levo|sličica|HNK Ivana pl. Zajca]] [[Slika:rijeka market trznica.jpg|sličica|200px|Reška tržnica]] Na Reki delujeta mestno Hrvaško narodno gledališče [[Ivan Zajc|Ivana pl. Zajca]] in lutkovno gledališče. Mesto se ponaša s pomorskim, zgodovinskim in naravoslovnim [[muzej]]em ter moderno galerijo.<ref>''Jadran, Vodič i Atlas''. (1971). Zagreb: Jugoslovenski leksikonografski zavod.</ref> === Reški karneval === [[Slika:Grobnički dondolaši (group).jpg|sličica|200px|Grobniški dondolaši na reškem karnevalu]] Vsako leto v [[Pust|predpustnem]] času na Reki poteka [[Reški karneval]], ki je največja tovrstna prireditev na Hrvaškem ter ena največjih in najbolj obiskanih v Evropi. [[Karneval]] je v 19. stoletju pričelo prirejati avstrijsko in ogrsko plemstvo, tradicija pa se je spontano obudila leta 1982. Obdobje karnevala, ki ga nekateri imenujejo tudi »peti letni čas«, se prične na praznik svetega Antona (17. januarja), ko župan simbolično preda ključe mesta »Meštarju Toniju«, izvoljena pa je tudi kraljica karnevala. Spremljevalni dogodki vključujejo »reli Pariz–Bakar«, sprevod okrašenih avtomobilov od Reke do [[Bakar|Bakra]], otroško povorko in dobrodelni ples v Guvernerjevi palači. Vrhunec dogajanja je mednarodna povorka skozi središče mesta na pustno nedeljo. Značilni pustni liki s področja Reke so [[zvončari]], ki so tudi del [[Unesco]]vega seznama nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{Navedi novice|title=Peto godišnje doba trideseti put – Riječki karneval|date=8. 2. 2013|url=https://www.vecernji.hr/lifestyle/peto-godisnje-doba-trideseti-put-rijecki-karneval-507970|language=hr|newspaper=Večernji list}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Zakaj morate na karneval na Reko?|date=22. 2. 2019|url=https://siol.net/trendi/potovanja/zakaj-morate-na-karneval-na-reko-490351|newspaper=siol.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/annual-carnival-bell-ringers-pageant-from-the-kastav-area-00243|title=Annual carnival bell ringers’ pageant from the Kastav area|website=ich.unesco.org|language=en|accessdate=29. 2. 2020}}</ref> === Evropska prestolnica kulture === Reka je bila skupaj z [[Irska|irskim]] mestom [[Galway]] izbrana za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2020. Prvo hrvaško mesto, ki je prejelo ta naziv, se predstavlja s sloganom »Pristanišče raznolikosti«. Predvidenih je okoli 300 kulturnih programov z več kot 600 dogodki. Otvoritev prestolnice kulture je potekala 1. februarja 2020 v mestnem pristanišču z nastopom 130 izvajalcev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/reka-in-galway-slovesno-prevzemata-naziv-kulturnih-prestolnic/513307|title=Reka in Galway slovesno prevzemata naziv kulturnih prestolnic|date=1. 2. 2020|newspaper=rtvslo.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/na-reki-slovesno-odprli-evropsko-prestolnico-kultu|title=Na Reki slovesno odprli Evropsko prestolnico kulture 2020|date=3. 2. 2020|newspaper=Primorske novice}}</ref> == Promet == [[Slika:Rijeka-kontejnerski-terminal-Brajdica-28122014-roberta-f.jpg|sličica|200px|Zabojniški terminal reškega pristanišča]] [[Slika:Rijeka20200305 HNK-I.P.Zajc CargoContainersTrain noon iPhoneMOVtoOGG.ogv|sličica|200px|Prehod tovornega vlaka skozi mestno središče]] [[Pristanišče Reka]] je najpomembnejše morsko pristanišče na Hrvaškem z največjo [[Luška kapetanija|luško kapetanijo]] v državi. Leta 2019 je skozi reško pristanišče potovalo 11,5 milijona ton tovora.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portauthority.hr/statistike-i-tarife/|title=Statistika prometa|accessdate=21. 5. 2020|website=www.portauthority.hr|language=hr|archive-date=2020-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200709111412/https://www.portauthority.hr/statistike-i-tarife/|url-status=dead}}</ref> Trajektne in hitre ladijske linije povezujejo Reko z nekaterimi otoki in obmorskimi mesti. [[Avtocesta A7, Hrvaška|Avtocesta A7]] Reko povezuje s Slovenijo (z mejnim prehodom [[Jelšane]]) in s [[Krški most|Krškim mostom]]. Del avtoceste A7 predstavlja reško obvoznico. [[Avtocesta A6, Hrvaška|Avtocesta A6]], ki se pri Bosiljevu navezuje na [[Avtocesta A1, Hrvaška|avtocesto A1]] [[Zagreb]]–[[Split]], je bila dokončana leta 2008. Prek [[Predor Učka|predora]] skozi [[Učka|Učko]] je Reka povezana z [[Istrski ipsilon|Istrskim ipsilonom]], tj. avtocestama [[Avtocesta A8, Hrvaška|A8]] in [[Avtocesta A9, Hrvaška|A9]]. Z [[Železniška postaja Reka|železniške postaje Reka]] potekata elektrificirani enotirni progi proti Zagrebu ter proti [[Šapjane|Šapjanam]] in Sloveniji. [[Železniška proga Zagreb–Reka|Proga Reka–Zagreb]], ki se nadaljuje v [[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnico]] in na [[Madžarska|Madžarsko]], je del panevropskega koridorja Vb. Proga Reka–Šapjane se nadaljuje v Slovenijo kot [[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|proga Ilirska Bistrica–Pivka]], od koder je možna povezava z [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Trst]]om. Obstajajo načrti za izgradnjo nove nižinske proge med Reko in Zagrebom,<ref>{{navedi splet |url=https://mmpi.gov.hr/promet/zeljeznicki-promet-129/strateski-dokumenti-i-projekti/nizinska-pruga/13828 |title=Nizinska pruga |publisher=Ministrstvo za more, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške |accessdate=2025-05-07}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ovo-je-novi-plan-za-nizinsku-prugu-do-rijeke-gradit-ce-se-tuneli-od-10-i-14-km-doznajemo-kad-bi-sve-moglo-biti-gotovo-15576611 |title=Ovo je novi plan za nizinsku prugu do Rijeke: Gradit će se tuneli od 10 i 14 km, doznajemo kad bi sve moglo biti gotovo |date=2025-04-23 |newspaper=Jutarnji list |accessdate=2025-05-07}}</ref> kot tudi pobude za izgradnjo povezave z otokom [[Krk]]om<ref>{{navedi novice |url=https://www.novilist.hr/novosti/gospodarstvo/krece-projektiranje-novog-krckog-mosta-njime-ce-prolaziti-i-cesta-i-zeljeznicka-pruga/ |title=Kreće projektiranje novog Krčkog mosta, njime će prolaziti i cesta i željeznička pruga |date=2024-06-06 |newspaper=Novi list |accessdate=2025-05-07}}</ref> in navezavo na [[istrske železnice|železniško omrežje v Istri]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.glasistre.hr/istra/2024/01/24/do-gradnje-zeljeznickog-tunela-kroz-ucku-proci-ce-ipak-jos-dosta-vremena-ovo-su-sljedeci-koraci-koj-910403 |title=Do gradnje željezničkog tunela kroz Učku proći će ipak još dosta vremena. Ovo su sljedeći koraci koje treba napraviti |date=2024-01-24 |newspaper=Glas Istre |accessdate=2025-05-07}}</ref> [[Letališče Reka]], zgrajeno leta 1970, leži na otoku Krku. Usmerjeno je večinoma v čarterske polete, vendar se v zadnjih letih povečuje tudi število rednih linij. Leta 2025 je prek reškega letališča letelo 160.249 potnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://croatianaviation.com/rijeka-u-2025-godini-svega-160-tisuca-putnika/|title=Rijeka u 2025. godini svega 160 tisuća putnika|publisher=Croatian Aviation|language=hr|date=2026-01-09}}</ref> === Mestni prevoz === [[Slika:MB Conecto 32.jpg|sličica|200px|Avtobus Autotroleja]] Novembra 1899 so na Reki začeli voziti električni [[tramvaj]]i. Leta 1951 je bila uvedena prva [[trolejbus]]na linija in naslednje leto so trolejbusi popolnoma nadomestili tramvaje. Leta 1969 so namesto trolejbusov začeli obratovati avtobusi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autotrolej.hr/autotrolej/povijest/|title=Povijest|accessdate=21. 5. 2020|publisher=Autotrolej|language=hr}}</ref> Mestni avtobusni prevoz izvaja podjetje [[Autotrolej]] in obsega 18 mestnih linij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.autotrolej.hr/linije/ |title=Linije |publisher=Autotrolej |language=hr |accessdate=2025-05-07}}</ref> == Mednarodne povezave == === Konzulati === Na Reki imajo urade [[konzulat|konzularna predstavništva]] desetih držav:<ref>{{navedi splet |url=https://visitrijeka.hr/konzulati/ |title=Konzulati |website=visitrijeka.hr |language=hr |accessdate=2025-05-07}}</ref> {{Div col|colwidth=20em}} * {{zastava|Avstrija}} * {{zastava|Danska}} * {{zastava|Finska}} * {{zastava|Italija}} * {{zastava|Maroko}} * {{zastava|Norveška}} * {{zastava|Romunija}} * {{zastava|Severna Makedonija}} * {{zastava|Srbija}} * {{zastava|Švedska}} {{div col end}} === Prijateljska mesta === Reka je pobratena z naslednjimi mesti:<ref name="prijatelji">{{Navedi splet|url=https://www.rijeka.hr/gradska-uprava/medunarodna-suradnja/gradovi-prijatelji/|title=Gradovi prijatelji|website=rijeka.hr|language=hr|accessdate=2025-05-07}}</ref> {{Div col|colwidth=20em}} * {{ikonazastave|Japonska}} [[Kavasaki]], [[Japonska]] (od 1977) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]] (od 1979) * {{ikonazastave|Italija}} [[Faenza]], [[Italija]] (od 1983) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Neuss]], [[Nemčija]] (od 1990) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Csepel]], [[Madžarska]] (od 1997) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čingdao]], [[Kitajska]] (od 1999) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Rostock]], [[Nemčija]] (od 2002) * {{ikonazastave|Italija}} [[Genova]], [[Italija]] (od 2004) * {{ikonazastave|Italija}} [[Este]], [[Italija]] (od 2004) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Dalian]], [[Kitajska]] (od 2006) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Cetinje]], [[Črna gora]] (od 2010) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Ningbo]], [[Kitajska]] (od 2011) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Karlsruhe]], [[Nemčija]] (od 2011) * {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]], [[Italija]] (od 2011) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Bitola]], [[Severna Makedonija]] (od 2011) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Burgas]], [[Bolgarija]] (od 2016) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Tuzla]], [[Bosna in Hercegovina]] (od 2023) {{div col end}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] * [[seznam mest na Hrvaškem]] * [[Jezuitski kolegij na Reki]] * [[La Voce del Popolo]] [[Kategorija:Mesta Primorsko-goranske županije]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Reka, Hrvaška| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Obalna mesta]] {{normativna kontrola}} 64yl1gl8dbszf38ii6g3v5kn9t6pd7a 0 9126 6717978 6703972 2026-07-25T18:39:42Z ~2026-32552-67 260877 6717978 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Sredozemsko morje | image = Mediterranean Sea 16.61811E 38.99124N.jpg | caption = Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja ([[NASA]]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = {{Plainlist| * [[Severna Afrika]] * [[Južna Evropa]] * [[Zahodna Azija]] }} | coords = {{Coord|35|N|18|E|region:XZ_type:waterbody_scale:25000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Cadiški zaliv]], [[Marmarsko morje]], [[Nil]], [[Ebro]], [[Rona]], [[Chelif]], [[Pad]] | outflow = [[Gibraltarski preliv]], [[Dardanele]] | catchment = | basin_countries = {{hidden | fw1=normal | headerstyle=text-align:left | header = Obalne države:<!-- ONLY coastal countries --> | content = {{flatlist}} * [[Albanija]] * [[Alžirija]] * [[Bosna in Hercegovina]] * [[Hrvaška]] * [[Ciper]] * [[Egipt]] * [[Francija]] * [[Grčija]] * [[Izrael]] * [[Italija]] * [[Libanon]] * [[Libija]] * [[Malta]] * [[Monako]] * [[Črna gora]] * [[Maroko]] * ''[[Severni Ciper]]''{{NoteTag|priznan samo s strani [[Turčija|Turčije]], glej: [[ciprski konflikt]]}} * [[Palestina]] ([[Gaza]]) * [[Slovenija]] * [[Španija]] * [[Sirija]] * [[Tunizija]] * [[Turčija]] * [[United Kingdom]]{{NoteTag|prek [[Akrotiri in Dekelija]] in [[Gibraltar]]}} Za druge države, [[#Hidrografija|kliknite tukaj]]. {{endflatlist}} }} | length = | width = | area = 2.500.000 km2 | depth = 1.500 m | max-depth = 5.109 m ±1 m | volume = 3.750.000 km3 | residence_time = 80–100 years<ref name="Water Flow in Semienclosed Seaways">{{cite periodical|title=Invitation to Oceanography |journal=Paleoceanography |volume=30 |issue=5 |first=Paul R. |last=Pinet |page=220 |publisher=Jones & Barlett Learning |year=2008 |isbn=978-0-7637-5993-3 |url=https://books.google.com/books?id=6TCm8Xy-sLUC&pg=PA220}}</ref> | shore = | temperature_high = 28 °C | temperature_low = 12 °C | elevation = | frozen = | islands = [[Seznam otokov v Serdozemskem morju|3300+]] | cities = | reference = | mapframe-zoom = 3 }} '''Sredozemsko morje''' je približno 4000 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolgo]] in okoli 800&nbsp;km široko [[robno morje]] Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje [[Evropa]], na jugu [[Afrika]], na vzhodu pa [[Azija]]. [[slovenščina|Slovenski]] izraz »sredozemski« je neposreden prevod [[latinščina|latinskega]] ''mediterraneus'', iz ''medium'', »sredina« in ''terra'', »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je [[Sredozemlje]] ali [[Mediteran]]. Države, ki obdajajo Sredozemlje in njegova robna morja v smeri urinega kazalca, so [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]], [[Grčija]], [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina]] ([[Gaza]]), [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]; [[Ciper]] in [[Malta]] sta [[otoška država|otoški]] [[otoška država|morski državi]]. Poleg tega imajo [[Obala|obalo]] ob Sredozemskem morju tudi [[Severni Ciper]] (de facto država) in dve [[Britanska čezmorska ozemlja|čezmorski ozemlji]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] ([[Akrotiri in Dekelija]] ter [[Gibraltar]]). Območje porečij obsega veliko število drugih držav, [[Nil]] pa je najdaljša reka, ki se izliva v Sredozemsko morje.<ref>{{Cite web |title=Nile River |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river |access-date=12 March 2023 |website=Education {{!}} National Geographic Society |language=en |archive-date=8 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230308110451/https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river/ |url-status=live }}</ref> Sredozemsko morje obsega [[Seznam otokov v Sredozemskem morju|veliko število otokov]], nekateri so vulkanskega izvora. Največja otoka, tako po površini kot po številu prebivalcev, sta [[Sicilija (dežela)|Sicilija]] in [[Sardinija (dežela)|Sardinija]], nekoliko manjši pa so [[Korzika]], [[Kreta]], [[Ciper (otok)|Ciper]], [[Baleari]] oz. [[Majorka]], številni grški otoki in [[Malta (otok)|Malta]]. == Imena in etimologija == {{Hiero|[[Wadj-Wer]] ali Wadj-Ur, staroegipčansko ime za Sredozemsko morje|{{center|<hiero>M14-wr-mw</hiero>}}|align=right|era=stari Egipt}} *[[Rimljani]] so Sredozemsko morje sprva imenovali ''Mare Magnum'' (»Veliko morje«) ali ''Mare Internum'' (»Notranje morje«). Od obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] naprej pa se je uveljavil izraz ''[[Mare Nostrum]]'' (»Naše morje«). Izraz ''Mare Mediterrāneum'' se pojavil kasneje. V 3. stoletju ga je uporabil že [[Gaius Julius Solinus|Solinus]], vendar je najstarejši ohranjeni pisni dokaz zanj iz 6. stoletja<ref name="Seirinidou2017">Vaso Seirinidou, [https://books.google.com/books?id=c53vDQAAQBAJ&pg=PA80 "The Mediterranean"] in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> v delih [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]].<ref>{{cite book |first=Geoffrey |last=Rickman |chapter=The creation of ''Mare Nostrum'': 300 BC – 500 AD |editor=David Abulafia |title=The Mediterranean in History |isbn=978-1-60606-057-5 |year=2011 |page=133|publisher=Getty Publications }}</ref><ref name="seirinidou" /> Gre za dobesedni prevod grške besede {{lang|grc|μεσόγειος}} ({{Transliteration|el|mesógeios}}; 'celinski'), ki izhaja iz izrazov {{lang|grc|μέσος}} ({{Transliteration|el|mésos}}, 'v sredini') in {{lang|grc|γήινος}} ({{Transliteration|el|gḗinos}}, 'zemeljski'), iz besede {{lang|grc|γῆ}} ({{Transliteration|el|gê}}, 'zemlja, kopno'). Prvotni pomen besede je bil tako verjetno 'morje v sredini zemlje' in ne 'morje, obdano s kopnim'.<ref>{{cite web |title=entry μεσόγαιος |url=http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2366422 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091202133428/http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D |archive-date=2 December 2009 |publisher=[[Liddell & Scott]]}}</ref><ref>''[[Oxford English Dictionary]]'', 3rd ed, 2001, [http://www.oed.com/view/Entry/115766 ''s.v.'']</ref> *V [[Moderna standardna arabščina|sodobni arabščini]] je morje znano pod imenom {{Transliteration|ar|ALA|al-Baḥr [al-Abyaḍ] al-Mutawassiṭ}} ({{lang|ar|البحر [الأبيض] المتوسط}}), kar pomeni '[Belo] Srednje morje'. V starejši arabski in islamski literaturi so ga imenovali {{Transliteration|ar|Baḥr al-Rūm(ī)}} ({{lang|ar|بحر الروم}} or {{lang|ar|بحر الرومي}}), kar pomeni 'Morje Rimljanov' ali 'Rimsko morje'. To poimenovanje je sprva označevalo le vzhodni del Sredozemlja, kasneje pa se je uveljavilo za celotno Sredozemlje. Med zgodovinskimi arabskimi imeni najdemo še {{Transliteration|ar|Baḥr al-šām(ī)}} ({{lang|ar|بحر الشام}}) (»Sirsko morje«) in {{Transliteration|ar|Baḥr al-Maghrib}} ({{lang|ar|بحر المغرب}}) (»Zahodno morje«).<ref name="eoi">{{EI2|title=Baḥr al-Rūm|volume=1}}</ref><ref name="seirinidou">Vaso Seirinidou, "The Mediterranean" in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> *[[Stari Egipčani]] so Sredozemsko morje imenovali [[Wadj-Wer|''Wadj-wr''/''Wadj-Wer''/''Wadj-Ur'']]. S tem izrazom so prvotno označevali močvirnato, napol vodno območje, bogato s papirusovimi gozdovi, ki je ležalo severno od obdelovalne [[Delta Nila|delte Nila]]. Kasneje se je pomen besede razširil in je začel označevati tudi odprto morje, ki se razprostira za delto.<ref>{{cite book |last1=Golvin |first1=Jean-Claude |title=L'Égypte restituée, Tome 3 |year=1991 |publisher=Éditions Errance |location=Paris |isbn=2-87772-148-5 |page=273}}</ref> *[[Kartažani]] so Sredozemsko morje imenovali »Sirsko morje«. V starodavnih [[Sirščina|sirskih]] besedilih, [[Feničani|feničanskih]] epih in v hebrejski [[Biblija|Bibliji]] je bilo morje znano predvsem kot »Veliko morje«, {{lang|he|הים הגדול}}, {{Transliteration|he|HaYam HaGadol}}, ([[4. Mojzesova knjiga|''Numeri'']]; [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Knjga Jozue]]; [[Ezekiel]]) ali preprosto kot »Morje«. Zaradi geografske lege na zahodni obali [[Sirija (regija)|Sirije]] oziroma [[Sveta dežela|Svete dežele]], so ga imenovali tudi »Zadnje morje«. Ker je ležalo za hrbtom človeka, ki je bil obrnjen proti vzhodu, se ta izraz včasih prevaja kot »Zahodno morje«. Med drugimi svetopisemskimi poimenovanji je še izraz »Morje [[Filistejci|Filistejcev]]«, ([[2. Mojzesova knjiga|Knjiga eksodusa]]). V sodobni [[Hebrejščina|hebrejščini]] se imenuje {{lang|he|הים התיכון}} {{Transliteration|he|HaYam HaTikhon}}, kar pomeni 'Srednje morje'.<ref name="melitensia" /> *[[Stari Grki]] so Sredozemsko morje imenovali preprosto {{lang|grc|ἡ θάλασσα}} ('Morje'). Včasih so uporabljali tudi izraze {{lang|grc|ἡ μεγάλη θάλασσα}} ('Veliko morje'), {{lang|grc|ἡ ἡμετέρα θάλασσα}} ('Naše morje') ali {{lang|grc|ἡ θάλασσα ἡ καθ'ἡμᾶς}} ('morje okoli nas').<ref>{{cite book |last1=Slootjes |first1=Daniëlle |last2=Peachin |first2=M.|title=Rome and the Worlds beyond its Frontier |year=2016 |publisher=Brill |isbn=978-9004325616 |page=28 | url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/37958/9789004326750_webready_content_text.pdf}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mishkova |first1=Diana |last2=Trencsényi|first2=Balázs |title=European Regions and Boundaries A Conceptual History |year=2017 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-584-6 |page=80 | url=https://www.berghahnbooks.com/downloads/OpenAccess/MishkovaEuropean/MishkovaEuropean_04.pdf}}</ref> Po besedah Johanna Knoblocha so kulture v [[Levant|Levantu]] v [[Klasična antika|klasični antiki]] s posameznimi barvami označevale strani neba: črna barva je predstavljala sever (kar pojasnjuje ime [[Črno morje]]), rumena ali modra na vzhod, rdeča jug (npr. [[Rdeče morje]]) in bela zahod. Ta sistem poimenovanja bi lahko pojasnilo izvor grškega poimenovanja {{Transliteration|el|Áspri Thálassa}}, [[Bolgarščina|bolgarskega]] {{Transliteration|bg|Byalo More}}, turškega {{lang|tr|Akdeniz}} in zgoraj omenjena arabska imena, saj vsi ti izrazi v dobesednem prevodu pomenijo »Belo morje«.<ref>Johann Knoblock. ''Sprache und Religion'', Vol. 1 (Carl Winter Universitätsverlag, 1979), 18; cf. {{Encyclopaedia Iranica|volume=4|fascicle=3|title=Black Sea|first=Rüdiger|last=Schmitt|url=http://www.iranicaonline.org/articles/black-sea|pages=310–313}}</ref> *[[Stara angleščina|Staroangleško ime]] za Sredozemsko morje je bilo ''Wendel-sæ'' ali »Vandalsko morje«, poimenovano po [[Vandali|Vandalih]], ki so v obdobju [[Preseljevanje ljudstev|selitve]] [[Preseljevanje ljudstev|ljudstev]] naselili obale Severne Afrike.<ref>{{cite web |title="Mediterranean" on Etymonline |url=https://www.etymonline.com/word/Mediterranean |access-date=27 May 2025}}</ref> *En izmed izrazov za Sredozemsko morje v [[Stara nordijščina|stari]] [[Stara nordijščina|(zahodni) nordijščini]] je bilo ''Jórsalahaf'', , kar v prevodu pomeni »Jeruzalemsko morje«.<ref>{{cite web |title=Dictionary of the Old Norwegian Language |url=https://old-norwegian-dictionary.vercel.app/word/jorsalahaf |access-date=27 May 2025}}</ref> Na Sredozemsko morje se morda nanaša tudi izraz "Hreiðsea", ''Hreiðmarar'', ki je zapisan na znanem švedskem [[Runski kamen iz Röka|runskem kamnu iz Röka]]. *[[Iranski narodi|Stari Iranci]] so Sredozemsko morje imenovali »Rimsko morje«. V [[Perzijščina|klasičnih perzijskih]] besedilih se zanj pojavlja izraz {{Transliteration|fa|Daryāy-e Rōm}} ({{lang|fa|دریای روم}}),, ki verjetno izhaja iz [[Srednja perzijščina|srednjeperzijske]] oblike {{Transliteration|pal|Zrēh ī Hrōm}} ({{lang|pal|𐭦𐭫𐭩𐭤 𐭩 𐭤𐭫𐭥𐭬}}).<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akbar |title="دریای روم" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152841/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega so v klasični perzijski literaturi zanj uporabljali tudi imeni {{Transliteration|fa|Daryāy-e Šām}} {{lang|fa|دریای شام}}) »Zahodno morje« ali »Sirsko morje«.<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akabar |title="دریای شام" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152842/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |url-status=dead }}</ref> *V [[Turščina|turščini]] se Sredozemsko morje imenuje {{lang|tr|Akdeniz}} 'Belo morje'; v [[Otomanska turščina|otomanski turščini]] se je zapisovalo kot{{lang|ota|ﺁق دكز}}, pri čemer je ta izraz lahko označeval le [[Egejsko morje|Egejsko morje.]]<ref>Diran Kélékian, ''Dictionnaire Turc-Français'', Constantinople, 1911</ref> To poimenovanje verjetno izhaja iz [[Turki|turške]] tradicije, kjer so posamezne barve povezovali s stranmi neba, kjer beseda »Ak« (bela) predstavlja zahod. Izraz je verjetno nastal tudi kot nasprotje [[Črno morje|Črnemu morju]].<ref name="eoi"/><ref name="melitensia">{{cite journal|journal=Hyphen|last=Vella|first=Andrew P.|date=1985|title=Mediterranean Malta|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204(1985)5/02.pdf|volume=4|issue=5|pages=469–472|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329163002/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204%281985%295/02.pdf|archive-date=29 March 2017|url-status=usurped}}</ref><ref>[[Özhan Öztürk]] claims that in Old Turkish ''ak'' also means "west" and that {{lang|tr|Akdeniz}} hence means "West Sea" and that {{lang|tr|Karadeniz}} (Black Sea) means "North Sea". [[Özhan Öztürk]]. {{cite book|url=http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |title=Pontus: Antik Çağ'dan Günümüze Karadeniz'in Etnik ve Siyasi Tarihi Genesis Yayınları |place=Ankara |year=2011 |pages=5–9 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120915062836/http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |archive-date=15 September 2012 }}</ref> V perzijščini je bilo ime prevedeno kot {{Transliteration|fa|Baḥr-i Safīd}}, izraz pa se je kasneje uporabljal tudi v otomanski turščini. Iz tega zgodovinskega ozadja najverjetneje izvira tudi pogovorni grški izraz {{langx|grc|Άσπρη Θάλασσα|Áspri Thálassa|Belo morje|label=none}}ki pomeni .<ref name="eoi"/> == Geografija == {{multiple image | width = 180 | footer = | image1 = STS059-238-074 Strait of Gibraltar.jpg | alt1 = | caption1 = Satelitski posnetek, ki prikazuje Sredozemsko morje. [[Gibraltarska ožina]] se nahaja v spodnji levi (severozahodni) četrtini slike; levo od nje je [[Iberski polotok]] v [[Evropa|Evropi]], desno od nje pa [[Magreb]] v [[Afrika|Afriki]]. | image2 = Gallipoli peninsula from space.jpg | alt2 = | caption2 = Ožina [[Dardanele]] v [[Turčija|Turčiji]]. Severna (zgornja) stran je del [[Evropa|Evrope]] (polotok [[Galipoli]] v regiji [[Tracija]]); na južni (spodnji) strani je [[Anatolija]] v [[Azija|Aziji]]. }} Sredozemsko morje se povezuje: * z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] preko [[Gibraltarski preliv|Gibraltarske ožine]] (znane kot »[[Herkulova stebra|Herkulovi stebri]]«) na zahodu. Ta ločuje Evropo od Afrike<ref>{{Cite web |last=Vallianatos |first=Evaggelos |date=2013-10-08 |title=Is Western Civilization Becoming Criminal? The Case of the Mediterranean |url=https://truthout.org/articles/is-western-civilization-becoming-criminal-the-case-of-the-mediterranean/ |access-date=2025-06-20 |website=Truthout |language=en-US}}</ref> * z [[Marmarsko morje|Marmarskim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] preko ožin [[Dardanele|Dardane]] oziroma [[Bospor]] na vzhodu. To ločuje Evropo od Azije.<ref>{{Cite web |title=Mediterranean Sea |url=https://dlab.epfl.ch/wikispeedia/wpcd/wp/m/Mediterranean_Sea.htm |access-date=2025-06-20 |website=dlab.epfl.ch}}</ref> Dolžina obale je približno 46.000 km.<ref name="britannica">{{Britannica URL|author=Boxer, Baruch |title=Mediterranean Sea |url=place/Mediterranean-Sea }}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean – a sea surrounded by land &#124; WWF |url=https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160225/https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |archive-date=7 September 2020 |access-date=7 September 2020}}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean coast |url=http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160227/http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |archive-date=7 September 2020 |access-date=15 September 2020 |publisher=FAO}}</ref> 163 km dolg umetni [[Sueški prekop]] na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z [[Rdeče morje|Rdečim morjem]] brez zapornic, saj je raven vode v bistvu enaka. To ločuje Afriko in Azijo.<ref name="melitensia"/><ref>Harald Krachler "Alois Negrelli, der Suezkanalplaner" In: Wiener Zeitung 18 January 1999.</ref> Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od [[rt]]a [[Matapan]] na [[Peloponez]]u, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je [[bibavica|plimovanje]] v Sredozemlju na splošno majhno. [[Slanost]] je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690&nbsp;km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830&nbsp;km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo. === Robna morja === [[Slika:Lopud_island,_Croatia_(48612709613).jpg|sličica|[[Elafitski otoki]] ob hrvaški obali; Jadransko morje vsebuje več kot 1200 otokov in otočkov.]] [[File:Illots d'Eivissa (Pitiüses) 12. Es Malvins.jpg|thumb|Es Malvins, [[Balearsko morje]]]] [[File:Ionian sea islands, pic1.JPG|thumb|Jonsko morje, pogled z otoka [[Lefkada]], Grčija]] Mediteransko morje vključuje 15 [[Robno morje|robnih morij]]:<ref>{{Cite journal |last1=Bai |first1=Yan |last2=He |first2=Xianqiang |last3=Yu |first3=Shujie |last4=Chen |first4=Chen-Tung |date=28 February 2018 |title=Changes in the Ecological Environment of the Marginal Seas along the Eurasian Continent from 2003 to 2014 |journal=Sustainability |language=en |volume=10 |issue=3 |page=635 |doi=10.3390/su10030635 |issn=2071-1050|doi-access=free|bibcode=2018Sust...10..635B }}</ref>{{Failed verification|date=April 2023}} {| class="wikitable sortable" !rowspan=1|Št. !rowspan=1|Morje !colspan=1|Površina km² !rowspan=1|Obmorske države in ozemlja |- | align=center|1 || '''[[Libijsko morje]]''' || 350.000 || [[Libija]], [[Grčija]], [[Malta]], [[Italija]] |- | align=center|2 || '''[[Levantsko morje]]''' || 320.000 || [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina (regija)|Palestina]], [[Egipt]], [[Grčija]], [[Ciper]], [[Akrotiri in Dekelija|Akrotiri in Dekelia]] |- | align=center|3 || '''[[Tirensko morje]]''' || 275.000 || [[Italija]], [[Francija]] |- | align=center|4 || '''[[Egejsko morje]]''' || 214.000 || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|5 || '''[[Ikarsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|6 || '''[[Mirtojsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]] |- | align=center|7 || '''[[Traško morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|8 || '''[[Jonsko morje]]''' || 169.000 || [[Grčija]], [[Albanija]], [[Italija]] |- | align=center|9 || [[Balearsko morje]]|| 150.000 || [[Španija]] |- | align=center|10 || '''[[Jadransko morje]]''' || 138.000 || [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] |- | align=center|11 || [[Sardinsko morje]]|| 120.000 || [[Italija]], [[Španija]] |- | align=center|12 || '''[[Kretsko morje]]''' || 95.000 <small>(del Egejskega morja)</small> || [[Grčija]]<ref>{{cite web |url=https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |title=Sea of Crete &#124; sea, Greece |website=Britannica |access-date=28 November 2022 |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326032903/https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |url-status=live }}</ref> |- | align=center|13 || '''[[Ligursko morje]]''' || 80.000 || [[Italija]], [[France]] |- | align=center|14 || '''[[Alboransko morje]]''' || 53.000 || [[Španija]], [[Maroko]], [[Alžirija]], [[Gibraltar]] |- | align=center|15 || '''[[Marmarsko morje]]''' || 11.500 || [[Turčija]] |- | align=center|– || '''Drugo''' || ~500.000 || Sestavljeno iz zalivov, ožin, kanalov in drugih delov, ki nimajo imena določenega morja. |- !Skupaj!!Mediteransko morje!!~2.500.000 | |}Opomba 1: [[International Hydrographic Organization]] opredeljuje to območje kot splošno Sredozemsko morje v Zahodnem bazenu. Oznake [[Sardinsko morje]] ne priznava.<ref name="IHO">{{cite web|url=https://iho.int/uploads/user/pubs/standards/s-23/S-23_Ed3_1953_EN.pdf|title=Limits of Oceans and Seas, 3rd edition|year=1953|publisher=International Hydrographic Organization|access-date=28 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20111008191433/http://www.iho-ohi.net/iho_pubs/standard/S-23/S23_1953.pdf|archive-date=8 October 2011}}</ref> Opomba 2: [[Traško morje]], [[Ikarsko morje]], [[Kretsko morje]] in [[Mirtojsko morje]] so [[morje|morja]], ki so del [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Opomba 3: [[Črno morje]] se ne šteje za del Sredozemskega morja. Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja: *[[Alboransko morje]] (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]] - Španijo) * [[Balearsko morje]] (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi [[Sardinsko morje]]), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: [[Valencijski zaliv|Valencijski]], [[Levji zaliv]]...) * [[Ligursko morje]] - med [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Korzika|Korziko]] (v ožjem smislu - ob Ligurski obali [[Genovski zaliv]]) * [[Tirensko morje]] - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: [[Neapeljski zaliv]], [[Salernski zaliv]], Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...) Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja: * [[Jadransko morje]] - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat ([[Beneški zaliv]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], [[Kvarnerski zaliv]], Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, [[Boka Kotorska]]) * [[Jonsko morje]] - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo * [[Libijsko morje]] - med Afriko (obsega mdr. [[Tuniški zaliv]] ter obe [[Sirta|Sirti]] - zaliva [[Mala Sirta|Mala]] in [[Velika Sirta]]) in Sicilijo (na zahodu ga [[Sicilski preliv]] povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko). * [[Egejsko morje]] - med Grčijo, Kreto in Turčijo ([[Trakijsko morje]], [[Kretsko morje]], [[Mirtojsko morje]], [[Solunski zaliv]], [[Strumiški zaliv]], [[Edremitski zaliv]], Saros,...) * [[Vzhodno morje]] ([[Levantinsko morje]]) - med Turčijo, Azijskimi obalami ([[Levant|Levantom]]) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) ([[Antalijski zaliv]], [[Iskendrunski zaliv]]...) Dogovorjene meje med temi morji so: * med Balearskim in Ligurskim morjem: [[Saint-Tropez]] (Francija) - [[Calvi]] (Korzika) * med Balearskim in Tirenskim morjem: [[Isola dei Cavoli]] (Sardinija) - [[Bizerta]] (Tunizija) * med Ligurskim in Tirenskim morjem: [[Capo Corso]] (Korzika) - [[Piombino]] (Italija) * med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - [[Trapani]] (Italija) * med Jadranskim in Jonskim morjem: [[Otranto]] (Italija) - [[Valona]] (Albanija) * med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: [[Capo Passero]] (Sicilija) - Darnah/[[Derna]] (Libija) * med Jonskim in Egejskim morjem: [[Kitera]] (Grčija) - [[Kissamos]] (Kreta, Grčija) * med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija) * med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - [[Karpatos]] (Grčija) - Rodos (Grčija) - [[Marmarsko morje]] (Turčija) === Otoki === {{main|Seznam otokov v Sredozemskem morju}} Sredozemsko morje obsega približno 10.000 otokov in otočkov, od katerih jih je približno 250 stalno naseljenih.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |title=The Mediterranean region under climate change: A scientific update |publisher=[[Institut de recherche pour le développement]] |author=Moatti, Jean-Paul |author2=Thiébault, Stéphane |year=2018 |page=363 |isbn=978-2-7099-2220-3 |quote=With about 10,000 islands and islets (approx. 250 inhabited by humans), the Mediterranean Sea can be considered as one of the largest archipelagos in the world. |access-date=15 April 2022 |archive-date=1 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101145303/https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |url-status=live }}</ref> Večji [[otok]]i v Sredozemskem morju so: * [[Balearski otoki]] ([[Majorka]], [[Menorca]] in [[Ibiza]]) v zahodnem Sredozemlju * [[Korzika]], [[Sardinija]] in [[Sicilija]] v osrednjem Sredozemlju (tudi [[Malta (otok)|Malta]] in [[Krf]] z [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] ter [[Džerba]] v Tuniziji in [[Elba]] v Italiji) * [[Kreta]], [[Rodos]] in [[Ciper]] v vzhodnem Sredozemlju (in [[Egejski otoki]] z največjo [[Evboja|Evbojo]]; [[Lezbos]], [[Hios]], [[Samos]], [[Lemnos]] ...) === Polotoki === * [[Anatolija|Mala Azija]] (Anatolija) - Turčija * [[Balkanski polotok]] - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija ** [[Galipoli]] - Turčija ** [[Peloponez]], [[Atika]] in [[Halkidika]] - [[Grčija]] ** [[Istra]] - Hrvaška, Slovenija ** ([[Pelješac]] - Hrvaška) * [[Apeninski polotok]] - Italija (in San Marino) ** [[Gargano]] ** [[Salento]] ** [[Kalabrija]] * [[Pirenejski polotok|Pirenejski]] (tudi [[Iberski polotok]]) - Španija, Francija, Andora === Države ob (in v) Sredozemskem morju === Naslednje države imajo obalo ob Sredozemskem morju:<ref>{{Cite web |date=Jun 20, 2023 |title=Mediterranean Sea |url=https://vajiramandravi.com/current-affairs/mediterranean-sea/ |access-date=2025-06-23 |website=Vajiram & Ravi |language=en-IN}}</ref> V [[Evropa|Evropi]], od zahoda proti vzhodu: [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Malta]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]] in [[Grčija]]. V [[Azija|Aziji]], od severa proti jugu: [[Turčija]], [[Ciper]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Država Palestina|Palestina]]. V [[Afrika|Afriki]], od vzhoda proti zahodu: [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]. == Geologija == Podmorski prag med [[Tunizija|tunizijsko]] [[obala|obalo]] in [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Sicilski preliv]]) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med [[Španija|špansko]] in [[Maroko|maroško]] obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je [[Nil]], ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so [[Ebro]], [[Rona]], [[Arno (reka)|Arno]], [[Tibera]], [[Pad]], [[Adiža]], [[Piava]], [[Tilment]], [[Soča]], [[Neretva]], [[Drim]], [[Bojana (reka)|Bojana]] /''Bunë'', [[Škumbin]], [[Vjosa]], [[Vardar]], [[Marica]], itd. Sredozemsko morje je skupaj z delom [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] del nekdanjega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je zaradi [[tektonika plošč|tektonskega]] narivanja [[afriška plošča|Afriške plošče]] na [[evrazijska plošča|Evrazijsko]] pred 30 milijoni let, v dobi [[oligocen]]a, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost [[ognjenik]]ov [[Etna]], [[Vezuv]] in [[Stromboli]] (vsi v [[Italija|Italiji]]) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so [[terciar]]ne plasti [[sadra|sadre]] in [[sol]]i globoko na morskem dnu. ==Klimatske razmere== Za velik del sredozemske obale je značilno [[sredozemsko podnebje]]. Za sredozemski bazen je značilno podnebje z milimi<ref name=":6" /><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Urdiales-Flores |first1=Diego |last2=Zittis |first2=George |last3=Hadjinicolaou |first3=Panos |last4=Cherchi |first4=Annalisa |last5=Alessandri |first5=Andrea |last6=Peleg |first6=Nadav |last7=Lelieveld |first7=Jos |date=2024 |title=A Global Analysis of Historical and Future Changes in Mediterranean Climate-Type Regions |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.8655 |journal=International Journal of Climatology |language=en |volume=44 |issue=15 |pages=5607–5620 |doi=10.1002/joc.8655 |bibcode=2024IJCli..44.5607U |issn=1097-0088}}</ref> in vlažnimi zimami,<ref name=":7" /> ter suhimi in vročimi poletji.<ref name=":6">{{Cite web |date=2025-06-04 |title=Mediterranean climate {{!}} Definition, Region, Map, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/science/Mediterranean-climate |access-date=2025-06-24 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref name=":7" /> Čeprav so sredozemski tropski cikloni razmeroma redek pojav, se v Sredozemskem morju občasno izoblikujejo, in sicer najpogosteje v obdobju od septembra do novembra.<ref>{{Cite web |title=Medicane |url=https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |access-date=2025-06-24 |website=resources.eumetrain.org |archive-date=2025-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250822162134/https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |url-status=dead }}</ref> {{wide image|Koppen World Map (Mediterranean Sea area only).png|769px|Zemljevid podnebnih pasov na območjih okoli Sredozemskega morja po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]}} ====Temperatura morja==== [[File:Port Autonome de Marseille.JPG|thumb|Marseille z [[L'Estaque|L'Estaqua]]]] {|class="wikitable" |+Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C) |- ! !'''Jan''' !'''Feb''' !'''Mar''' !'''Apr''' !'''Maj''' !'''Jun''' !'''Jul''' !'''Avg''' !'''Sep''' !'''Okt''' !'''Nov''' !'''Dec''' !'''Ø/leto''' |- |[[Marseille]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/france/marseille.php Marseille Climate and Weather Averages, France<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |16 |18 |21 |22 |21 |18 |16 |14 !16,6 |- |[[Benetke]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/venetian-riviera/venice.php Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |11 |10 |11 |13 |18 |22 |25 |26 |23 |20 |16 |14 !17,4 |- |[[Barcelona]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/barcelona.php Barcelona Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |17 |20 |23 |25 |23 |20 |17 |15 !17,8 |- |[[Valencia]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/valencia.php Valencia Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |14 |13 |14 |15 |17 |21 |24 |26 |24 |21 |18 |15 !18,5 |- |[[Málaga]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/costa-del-sol/malaga.php Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |17 |20 |22 |23 |22 |20 |18 |16 !18,3 |- |[[Gibraltar]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/gibraltar/gibraltar.php Gibraltar Climate and Weather Averages<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |16 |16 |17 |20 |22 |22 |22 |20 |18 |17 !18,4 |- |[[Neapelj]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/neapolitan-riviera/naples.php Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |15 |14 |14 |15 |18 |22 |25 |27 |25 |22 |19 |16 !19,3 |- |[[Atene]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/athens.php Athens Climate and Weather Averages, Greece<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |18 |21 |24 |24 |24 |21 |19 |18 !19,3 |- |[[Iraklion]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/crete/iraklion.php Iraklion Climate and Weather Averages, Crete<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |19 |22 |24 |25 |24 |22 |20 |18 !19,7 |- |[[Malta]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/malta/valletta.php Valletta Climate and Weather Averages, Malta<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |16 |15 |16 |18 |21 |24 |26 |25 |23 |21 |18 !19,9 |- |[[Larnaka]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/larnaca.php Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Limassol]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/limassol.php Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Antalya]] |17 |17 |17 |18 |21 |24 |27 |28 |27 |25 |22 |19 !21,8 |- |[[Aleksandrija]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |title=Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-06-20 |archive-date=2014-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105193047/http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |url-status=dead }}</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |23 |25 |26 |26 |25 |22 |20 !21,4 |- |[[Tel Aviv]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/israel/tel-aviv.php Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |21 |24 |26 |28 |27 |26 |23 |20 !22,1 |} ==Opombe== {{NoteFoot}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Sredozemska unija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morja]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Sredozemlje]] 7yc9rf0dfpueuip23r28uifskjgneyo 6717985 6717978 2026-07-25T18:52:00Z ~2026-32552-67 260877 6717985 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Sredozemsko morje | image = Mediterranean Sea 16.61811E 38.99124N.jpg | caption = Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja ([[NASA]]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = {{Plainlist| * [[Severna Afrika]] * [[Južna Evropa]] * [[Zahodna Azija]] }} | coords = {{Coord|35|N|18|E|region:XZ_type:waterbody_scale:25000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Cadiški zaliv]], [[Marmarsko morje]], [[Nil]], [[Ebro]], [[Rona]], [[Chelif]], [[Pad]] | outflow = [[Gibraltarski preliv]], [[Dardanele]] | catchment = | basin_countries = {{hidden | fw1=normal | headerstyle=text-align:left | header = Obalne države:<!-- ONLY coastal countries --> | content = {{flatlist}} * [[Albanija]] * [[Alžirija]] * [[Bosna in Hercegovina]] * [[Hrvaška]] * [[Ciper]] * [[Egipt]] * [[Francija]] * [[Grčija]] * [[Izrael]] * [[Italija]] * [[Libanon]] * [[Libija]] * [[Malta]] * [[Monako]] * [[Črna gora]] * [[Maroko]] * ''[[Severni Ciper]]''{{NoteTag|priznan samo s strani [[Turčija|Turčije]], glej: [[ciprski konflikt]]}} * [[Palestina]] ([[Gaza]]) * [[Slovenija]] * [[Španija]] * [[Sirija]] * [[Tunizija]] * [[Turčija]] * [[United Kingdom]]{{NoteTag|prek [[Akrotiri in Dekelija]] in [[Gibraltar]]}} Za druge države, [[#Hidrografija|kliknite tukaj]]. {{endflatlist}} }} | length = | width = | area = 2.500.000 km2 | depth = 1.500 m | max-depth = 5.109 m ±1 m | volume = 3.750.000 km3 | residence_time = 80–100 years<ref name="Water Flow in Semienclosed Seaways">{{cite periodical|title=Invitation to Oceanography |journal=Paleoceanography |volume=30 |issue=5 |first=Paul R. |last=Pinet |page=220 |publisher=Jones & Barlett Learning |year=2008 |isbn=978-0-7637-5993-3 |url=https://books.google.com/books?id=6TCm8Xy-sLUC&pg=PA220}}</ref> | shore = | temperature_high = 28 °C | temperature_low = 12 °C | elevation = | frozen = | islands = [[Seznam otokov v Serdozemskem morju|3300+]] | cities = | reference = | mapframe-zoom = 3 }} '''Sredozemsko morje''' je približno 4000 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolgo]] in okoli 800&nbsp;km široko [[robno morje]] Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje [[Evropa]], na jugu [[Afrika]], na vzhodu pa [[Azija]]. [[slovenščina|Slovenski]] izraz »sredozemski« je neposreden prevod [[latinščina|latinskega]] ''mediterraneus'', iz ''medium'', »sredina« in ''terra'', »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je [[Sredozemlje]] ali [[Mediteran]]. Države, ki obdajajo Sredozemlje in njegova robna morja v smeri urinega kazalca, so [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]], [[Grčija]], [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina]] ([[Gaza]]), [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]; [[Ciper]] in [[Malta]] sta [[otoška država|otoški]] [[otoška država|morski državi]]. Poleg tega imajo [[Obala|obalo]] ob Sredozemskem morju tudi [[Severni Ciper]] (de facto država) in dve [[Britanska čezmorska ozemlja|čezmorski ozemlji]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] ([[Akrotiri in Dekelija]] ter [[Gibraltar]]). Območje porečij obsega veliko število drugih držav, [[Nil]] pa je najdaljša reka, ki se izliva v Sredozemsko morje.<ref>{{Cite web |title=Nile River |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river |access-date=12 March 2023 |website=Education {{!}} National Geographic Society |language=en |archive-date=8 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230308110451/https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river/ |url-status=live }}</ref> Sredozemsko morje obsega [[Seznam otokov v Sredozemskem morju|veliko število otokov]], nekateri so vulkanskega izvora. Največja otoka, tako po površini kot po številu prebivalcev, sta [[Sicilija (dežela)|Sicilija]] in [[Sardinija (dežela)|Sardinija]], nekoliko manjši pa so [[Ciper (otok)|Ciper]], [[Korzika]], [[Kreta]], [[Evboja]], [[Majorka]] v [[Baleari|Balearih]], številni grški otoki, med katerimi sta večja od 1000 kv.km še [[Lezbos]] in [[Rodos]] == Imena in etimologija == {{Hiero|[[Wadj-Wer]] ali Wadj-Ur, staroegipčansko ime za Sredozemsko morje|{{center|<hiero>M14-wr-mw</hiero>}}|align=right|era=stari Egipt}} *[[Rimljani]] so Sredozemsko morje sprva imenovali ''Mare Magnum'' (»Veliko morje«) ali ''Mare Internum'' (»Notranje morje«). Od obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] naprej pa se je uveljavil izraz ''[[Mare Nostrum]]'' (»Naše morje«). Izraz ''Mare Mediterrāneum'' se pojavil kasneje. V 3. stoletju ga je uporabil že [[Gaius Julius Solinus|Solinus]], vendar je najstarejši ohranjeni pisni dokaz zanj iz 6. stoletja<ref name="Seirinidou2017">Vaso Seirinidou, [https://books.google.com/books?id=c53vDQAAQBAJ&pg=PA80 "The Mediterranean"] in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> v delih [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]].<ref>{{cite book |first=Geoffrey |last=Rickman |chapter=The creation of ''Mare Nostrum'': 300 BC – 500 AD |editor=David Abulafia |title=The Mediterranean in History |isbn=978-1-60606-057-5 |year=2011 |page=133|publisher=Getty Publications }}</ref><ref name="seirinidou" /> Gre za dobesedni prevod grške besede {{lang|grc|μεσόγειος}} ({{Transliteration|el|mesógeios}}; 'celinski'), ki izhaja iz izrazov {{lang|grc|μέσος}} ({{Transliteration|el|mésos}}, 'v sredini') in {{lang|grc|γήινος}} ({{Transliteration|el|gḗinos}}, 'zemeljski'), iz besede {{lang|grc|γῆ}} ({{Transliteration|el|gê}}, 'zemlja, kopno'). Prvotni pomen besede je bil tako verjetno 'morje v sredini zemlje' in ne 'morje, obdano s kopnim'.<ref>{{cite web |title=entry μεσόγαιος |url=http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2366422 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091202133428/http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D |archive-date=2 December 2009 |publisher=[[Liddell & Scott]]}}</ref><ref>''[[Oxford English Dictionary]]'', 3rd ed, 2001, [http://www.oed.com/view/Entry/115766 ''s.v.'']</ref> *V [[Moderna standardna arabščina|sodobni arabščini]] je morje znano pod imenom {{Transliteration|ar|ALA|al-Baḥr [al-Abyaḍ] al-Mutawassiṭ}} ({{lang|ar|البحر [الأبيض] المتوسط}}), kar pomeni '[Belo] Srednje morje'. V starejši arabski in islamski literaturi so ga imenovali {{Transliteration|ar|Baḥr al-Rūm(ī)}} ({{lang|ar|بحر الروم}} or {{lang|ar|بحر الرومي}}), kar pomeni 'Morje Rimljanov' ali 'Rimsko morje'. To poimenovanje je sprva označevalo le vzhodni del Sredozemlja, kasneje pa se je uveljavilo za celotno Sredozemlje. Med zgodovinskimi arabskimi imeni najdemo še {{Transliteration|ar|Baḥr al-šām(ī)}} ({{lang|ar|بحر الشام}}) (»Sirsko morje«) in {{Transliteration|ar|Baḥr al-Maghrib}} ({{lang|ar|بحر المغرب}}) (»Zahodno morje«).<ref name="eoi">{{EI2|title=Baḥr al-Rūm|volume=1}}</ref><ref name="seirinidou">Vaso Seirinidou, "The Mediterranean" in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> *[[Stari Egipčani]] so Sredozemsko morje imenovali [[Wadj-Wer|''Wadj-wr''/''Wadj-Wer''/''Wadj-Ur'']]. S tem izrazom so prvotno označevali močvirnato, napol vodno območje, bogato s papirusovimi gozdovi, ki je ležalo severno od obdelovalne [[Delta Nila|delte Nila]]. Kasneje se je pomen besede razširil in je začel označevati tudi odprto morje, ki se razprostira za delto.<ref>{{cite book |last1=Golvin |first1=Jean-Claude |title=L'Égypte restituée, Tome 3 |year=1991 |publisher=Éditions Errance |location=Paris |isbn=2-87772-148-5 |page=273}}</ref> *[[Kartažani]] so Sredozemsko morje imenovali »Sirsko morje«. V starodavnih [[Sirščina|sirskih]] besedilih, [[Feničani|feničanskih]] epih in v hebrejski [[Biblija|Bibliji]] je bilo morje znano predvsem kot »Veliko morje«, {{lang|he|הים הגדול}}, {{Transliteration|he|HaYam HaGadol}}, ([[4. Mojzesova knjiga|''Numeri'']]; [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Knjga Jozue]]; [[Ezekiel]]) ali preprosto kot »Morje«. Zaradi geografske lege na zahodni obali [[Sirija (regija)|Sirije]] oziroma [[Sveta dežela|Svete dežele]], so ga imenovali tudi »Zadnje morje«. Ker je ležalo za hrbtom človeka, ki je bil obrnjen proti vzhodu, se ta izraz včasih prevaja kot »Zahodno morje«. Med drugimi svetopisemskimi poimenovanji je še izraz »Morje [[Filistejci|Filistejcev]]«, ([[2. Mojzesova knjiga|Knjiga eksodusa]]). V sodobni [[Hebrejščina|hebrejščini]] se imenuje {{lang|he|הים התיכון}} {{Transliteration|he|HaYam HaTikhon}}, kar pomeni 'Srednje morje'.<ref name="melitensia" /> *[[Stari Grki]] so Sredozemsko morje imenovali preprosto {{lang|grc|ἡ θάλασσα}} ('Morje'). Včasih so uporabljali tudi izraze {{lang|grc|ἡ μεγάλη θάλασσα}} ('Veliko morje'), {{lang|grc|ἡ ἡμετέρα θάλασσα}} ('Naše morje') ali {{lang|grc|ἡ θάλασσα ἡ καθ'ἡμᾶς}} ('morje okoli nas').<ref>{{cite book |last1=Slootjes |first1=Daniëlle |last2=Peachin |first2=M.|title=Rome and the Worlds beyond its Frontier |year=2016 |publisher=Brill |isbn=978-9004325616 |page=28 | url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/37958/9789004326750_webready_content_text.pdf}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mishkova |first1=Diana |last2=Trencsényi|first2=Balázs |title=European Regions and Boundaries A Conceptual History |year=2017 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-584-6 |page=80 | url=https://www.berghahnbooks.com/downloads/OpenAccess/MishkovaEuropean/MishkovaEuropean_04.pdf}}</ref> Po besedah Johanna Knoblocha so kulture v [[Levant|Levantu]] v [[Klasična antika|klasični antiki]] s posameznimi barvami označevale strani neba: črna barva je predstavljala sever (kar pojasnjuje ime [[Črno morje]]), rumena ali modra na vzhod, rdeča jug (npr. [[Rdeče morje]]) in bela zahod. Ta sistem poimenovanja bi lahko pojasnilo izvor grškega poimenovanja {{Transliteration|el|Áspri Thálassa}}, [[Bolgarščina|bolgarskega]] {{Transliteration|bg|Byalo More}}, turškega {{lang|tr|Akdeniz}} in zgoraj omenjena arabska imena, saj vsi ti izrazi v dobesednem prevodu pomenijo »Belo morje«.<ref>Johann Knoblock. ''Sprache und Religion'', Vol. 1 (Carl Winter Universitätsverlag, 1979), 18; cf. {{Encyclopaedia Iranica|volume=4|fascicle=3|title=Black Sea|first=Rüdiger|last=Schmitt|url=http://www.iranicaonline.org/articles/black-sea|pages=310–313}}</ref> *[[Stara angleščina|Staroangleško ime]] za Sredozemsko morje je bilo ''Wendel-sæ'' ali »Vandalsko morje«, poimenovano po [[Vandali|Vandalih]], ki so v obdobju [[Preseljevanje ljudstev|selitve]] [[Preseljevanje ljudstev|ljudstev]] naselili obale Severne Afrike.<ref>{{cite web |title="Mediterranean" on Etymonline |url=https://www.etymonline.com/word/Mediterranean |access-date=27 May 2025}}</ref> *En izmed izrazov za Sredozemsko morje v [[Stara nordijščina|stari]] [[Stara nordijščina|(zahodni) nordijščini]] je bilo ''Jórsalahaf'', , kar v prevodu pomeni »Jeruzalemsko morje«.<ref>{{cite web |title=Dictionary of the Old Norwegian Language |url=https://old-norwegian-dictionary.vercel.app/word/jorsalahaf |access-date=27 May 2025}}</ref> Na Sredozemsko morje se morda nanaša tudi izraz "Hreiðsea", ''Hreiðmarar'', ki je zapisan na znanem švedskem [[Runski kamen iz Röka|runskem kamnu iz Röka]]. *[[Iranski narodi|Stari Iranci]] so Sredozemsko morje imenovali »Rimsko morje«. V [[Perzijščina|klasičnih perzijskih]] besedilih se zanj pojavlja izraz {{Transliteration|fa|Daryāy-e Rōm}} ({{lang|fa|دریای روم}}),, ki verjetno izhaja iz [[Srednja perzijščina|srednjeperzijske]] oblike {{Transliteration|pal|Zrēh ī Hrōm}} ({{lang|pal|𐭦𐭫𐭩𐭤 𐭩 𐭤𐭫𐭥𐭬}}).<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akbar |title="دریای روم" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152841/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega so v klasični perzijski literaturi zanj uporabljali tudi imeni {{Transliteration|fa|Daryāy-e Šām}} {{lang|fa|دریای شام}}) »Zahodno morje« ali »Sirsko morje«.<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akabar |title="دریای شام" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152842/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |url-status=dead }}</ref> *V [[Turščina|turščini]] se Sredozemsko morje imenuje {{lang|tr|Akdeniz}} 'Belo morje'; v [[Otomanska turščina|otomanski turščini]] se je zapisovalo kot{{lang|ota|ﺁق دكز}}, pri čemer je ta izraz lahko označeval le [[Egejsko morje|Egejsko morje.]]<ref>Diran Kélékian, ''Dictionnaire Turc-Français'', Constantinople, 1911</ref> To poimenovanje verjetno izhaja iz [[Turki|turške]] tradicije, kjer so posamezne barve povezovali s stranmi neba, kjer beseda »Ak« (bela) predstavlja zahod. Izraz je verjetno nastal tudi kot nasprotje [[Črno morje|Črnemu morju]].<ref name="eoi"/><ref name="melitensia">{{cite journal|journal=Hyphen|last=Vella|first=Andrew P.|date=1985|title=Mediterranean Malta|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204(1985)5/02.pdf|volume=4|issue=5|pages=469–472|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329163002/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204%281985%295/02.pdf|archive-date=29 March 2017|url-status=usurped}}</ref><ref>[[Özhan Öztürk]] claims that in Old Turkish ''ak'' also means "west" and that {{lang|tr|Akdeniz}} hence means "West Sea" and that {{lang|tr|Karadeniz}} (Black Sea) means "North Sea". [[Özhan Öztürk]]. {{cite book|url=http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |title=Pontus: Antik Çağ'dan Günümüze Karadeniz'in Etnik ve Siyasi Tarihi Genesis Yayınları |place=Ankara |year=2011 |pages=5–9 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120915062836/http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |archive-date=15 September 2012 }}</ref> V perzijščini je bilo ime prevedeno kot {{Transliteration|fa|Baḥr-i Safīd}}, izraz pa se je kasneje uporabljal tudi v otomanski turščini. Iz tega zgodovinskega ozadja najverjetneje izvira tudi pogovorni grški izraz {{langx|grc|Άσπρη Θάλασσα|Áspri Thálassa|Belo morje|label=none}}ki pomeni .<ref name="eoi"/> == Geografija == {{multiple image | width = 180 | footer = | image1 = STS059-238-074 Strait of Gibraltar.jpg | alt1 = | caption1 = Satelitski posnetek, ki prikazuje Sredozemsko morje. [[Gibraltarska ožina]] se nahaja v spodnji levi (severozahodni) četrtini slike; levo od nje je [[Iberski polotok]] v [[Evropa|Evropi]], desno od nje pa [[Magreb]] v [[Afrika|Afriki]]. | image2 = Gallipoli peninsula from space.jpg | alt2 = | caption2 = Ožina [[Dardanele]] v [[Turčija|Turčiji]]. Severna (zgornja) stran je del [[Evropa|Evrope]] (polotok [[Galipoli]] v regiji [[Tracija]]); na južni (spodnji) strani je [[Anatolija]] v [[Azija|Aziji]]. }} Sredozemsko morje se povezuje: * z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] preko [[Gibraltarski preliv|Gibraltarske ožine]] (znane kot »[[Herkulova stebra|Herkulovi stebri]]«) na zahodu. Ta ločuje Evropo od Afrike<ref>{{Cite web |last=Vallianatos |first=Evaggelos |date=2013-10-08 |title=Is Western Civilization Becoming Criminal? The Case of the Mediterranean |url=https://truthout.org/articles/is-western-civilization-becoming-criminal-the-case-of-the-mediterranean/ |access-date=2025-06-20 |website=Truthout |language=en-US}}</ref> * z [[Marmarsko morje|Marmarskim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] preko ožin [[Dardanele|Dardane]] oziroma [[Bospor]] na vzhodu. To ločuje Evropo od Azije.<ref>{{Cite web |title=Mediterranean Sea |url=https://dlab.epfl.ch/wikispeedia/wpcd/wp/m/Mediterranean_Sea.htm |access-date=2025-06-20 |website=dlab.epfl.ch}}</ref> Dolžina obale je približno 46.000 km.<ref name="britannica">{{Britannica URL|author=Boxer, Baruch |title=Mediterranean Sea |url=place/Mediterranean-Sea }}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean – a sea surrounded by land &#124; WWF |url=https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160225/https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |archive-date=7 September 2020 |access-date=7 September 2020}}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean coast |url=http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160227/http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |archive-date=7 September 2020 |access-date=15 September 2020 |publisher=FAO}}</ref> 163 km dolg umetni [[Sueški prekop]] na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z [[Rdeče morje|Rdečim morjem]] brez zapornic, saj je raven vode v bistvu enaka. To ločuje Afriko in Azijo.<ref name="melitensia"/><ref>Harald Krachler "Alois Negrelli, der Suezkanalplaner" In: Wiener Zeitung 18 January 1999.</ref> Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od [[rt]]a [[Matapan]] na [[Peloponez]]u, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je [[bibavica|plimovanje]] v Sredozemlju na splošno majhno. [[Slanost]] je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690&nbsp;km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830&nbsp;km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo. === Robna morja === [[Slika:Lopud_island,_Croatia_(48612709613).jpg|sličica|[[Elafitski otoki]] ob hrvaški obali; Jadransko morje vsebuje več kot 1200 otokov in otočkov.]] [[File:Illots d'Eivissa (Pitiüses) 12. Es Malvins.jpg|thumb|Es Malvins, [[Balearsko morje]]]] [[File:Ionian sea islands, pic1.JPG|thumb|Jonsko morje, pogled z otoka [[Lefkada]], Grčija]] Mediteransko morje vključuje 15 [[Robno morje|robnih morij]]:<ref>{{Cite journal |last1=Bai |first1=Yan |last2=He |first2=Xianqiang |last3=Yu |first3=Shujie |last4=Chen |first4=Chen-Tung |date=28 February 2018 |title=Changes in the Ecological Environment of the Marginal Seas along the Eurasian Continent from 2003 to 2014 |journal=Sustainability |language=en |volume=10 |issue=3 |page=635 |doi=10.3390/su10030635 |issn=2071-1050|doi-access=free|bibcode=2018Sust...10..635B }}</ref>{{Failed verification|date=April 2023}} {| class="wikitable sortable" !rowspan=1|Št. !rowspan=1|Morje !colspan=1|Površina km² !rowspan=1|Obmorske države in ozemlja |- | align=center|1 || '''[[Libijsko morje]]''' || 350.000 || [[Libija]], [[Grčija]], [[Malta]], [[Italija]] |- | align=center|2 || '''[[Levantsko morje]]''' || 320.000 || [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina (regija)|Palestina]], [[Egipt]], [[Grčija]], [[Ciper]], [[Akrotiri in Dekelija|Akrotiri in Dekelia]] |- | align=center|3 || '''[[Tirensko morje]]''' || 275.000 || [[Italija]], [[Francija]] |- | align=center|4 || '''[[Egejsko morje]]''' || 214.000 || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|5 || '''[[Ikarsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|6 || '''[[Mirtojsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]] |- | align=center|7 || '''[[Traško morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|8 || '''[[Jonsko morje]]''' || 169.000 || [[Grčija]], [[Albanija]], [[Italija]] |- | align=center|9 || [[Balearsko morje]]|| 150.000 || [[Španija]] |- | align=center|10 || '''[[Jadransko morje]]''' || 138.000 || [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] |- | align=center|11 || [[Sardinsko morje]]|| 120.000 || [[Italija]], [[Španija]] |- | align=center|12 || '''[[Kretsko morje]]''' || 95.000 <small>(del Egejskega morja)</small> || [[Grčija]]<ref>{{cite web |url=https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |title=Sea of Crete &#124; sea, Greece |website=Britannica |access-date=28 November 2022 |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326032903/https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |url-status=live }}</ref> |- | align=center|13 || '''[[Ligursko morje]]''' || 80.000 || [[Italija]], [[France]] |- | align=center|14 || '''[[Alboransko morje]]''' || 53.000 || [[Španija]], [[Maroko]], [[Alžirija]], [[Gibraltar]] |- | align=center|15 || '''[[Marmarsko morje]]''' || 11.500 || [[Turčija]] |- | align=center|– || '''Drugo''' || ~500.000 || Sestavljeno iz zalivov, ožin, kanalov in drugih delov, ki nimajo imena določenega morja. |- !Skupaj!!Mediteransko morje!!~2.500.000 | |}Opomba 1: [[International Hydrographic Organization]] opredeljuje to območje kot splošno Sredozemsko morje v Zahodnem bazenu. Oznake [[Sardinsko morje]] ne priznava.<ref name="IHO">{{cite web|url=https://iho.int/uploads/user/pubs/standards/s-23/S-23_Ed3_1953_EN.pdf|title=Limits of Oceans and Seas, 3rd edition|year=1953|publisher=International Hydrographic Organization|access-date=28 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20111008191433/http://www.iho-ohi.net/iho_pubs/standard/S-23/S23_1953.pdf|archive-date=8 October 2011}}</ref> Opomba 2: [[Traško morje]], [[Ikarsko morje]], [[Kretsko morje]] in [[Mirtojsko morje]] so [[morje|morja]], ki so del [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Opomba 3: [[Črno morje]] se ne šteje za del Sredozemskega morja. Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja: *[[Alboransko morje]] (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]] - Španijo) * [[Balearsko morje]] (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi [[Sardinsko morje]]), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: [[Valencijski zaliv|Valencijski]], [[Levji zaliv]]...) * [[Ligursko morje]] - med [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Korzika|Korziko]] (v ožjem smislu - ob Ligurski obali [[Genovski zaliv]]) * [[Tirensko morje]] - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: [[Neapeljski zaliv]], [[Salernski zaliv]], Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...) Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja: * [[Jadransko morje]] - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat ([[Beneški zaliv]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], [[Kvarnerski zaliv]], Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, [[Boka Kotorska]]) * [[Jonsko morje]] - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo * [[Libijsko morje]] - med Afriko (obsega mdr. [[Tuniški zaliv]] ter obe [[Sirta|Sirti]] - zaliva [[Mala Sirta|Mala]] in [[Velika Sirta]]) in Sicilijo (na zahodu ga [[Sicilski preliv]] povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko). * [[Egejsko morje]] - med Grčijo, Kreto in Turčijo ([[Trakijsko morje]], [[Kretsko morje]], [[Mirtojsko morje]], [[Solunski zaliv]], [[Strumiški zaliv]], [[Edremitski zaliv]], Saros,...) * [[Vzhodno morje]] ([[Levantinsko morje]]) - med Turčijo, Azijskimi obalami ([[Levant|Levantom]]) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) ([[Antalijski zaliv]], [[Iskendrunski zaliv]]...) Dogovorjene meje med temi morji so: * med Balearskim in Ligurskim morjem: [[Saint-Tropez]] (Francija) - [[Calvi]] (Korzika) * med Balearskim in Tirenskim morjem: [[Isola dei Cavoli]] (Sardinija) - [[Bizerta]] (Tunizija) * med Ligurskim in Tirenskim morjem: [[Capo Corso]] (Korzika) - [[Piombino]] (Italija) * med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - [[Trapani]] (Italija) * med Jadranskim in Jonskim morjem: [[Otranto]] (Italija) - [[Valona]] (Albanija) * med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: [[Capo Passero]] (Sicilija) - Darnah/[[Derna]] (Libija) * med Jonskim in Egejskim morjem: [[Kitera]] (Grčija) - [[Kissamos]] (Kreta, Grčija) * med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija) * med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - [[Karpatos]] (Grčija) - Rodos (Grčija) - [[Marmarsko morje]] (Turčija) === Otoki === {{main|Seznam otokov v Sredozemskem morju}} Sredozemsko morje obsega približno 10.000 otokov in otočkov, od katerih jih je približno 250 stalno naseljenih.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |title=The Mediterranean region under climate change: A scientific update |publisher=[[Institut de recherche pour le développement]] |author=Moatti, Jean-Paul |author2=Thiébault, Stéphane |year=2018 |page=363 |isbn=978-2-7099-2220-3 |quote=With about 10,000 islands and islets (approx. 250 inhabited by humans), the Mediterranean Sea can be considered as one of the largest archipelagos in the world. |access-date=15 April 2022 |archive-date=1 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101145303/https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |url-status=live }}</ref> Večji [[otok]]i v Sredozemskem morju so: * [[Balearski otoki]] ([[Majorka]], [[Menorca]] in [[Ibiza]]) v zahodnem Sredozemlju * [[Korzika]], [[Sardinija]] in [[Sicilija]] v osrednjem Sredozemlju (tudi [[Malta (otok)|Malta]] in [[Krf]] z [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] ter [[Džerba]] v Tuniziji in [[Elba]] v Italiji) * [[Kreta]], [[Rodos]] in [[Ciper]] v vzhodnem Sredozemlju (in [[Egejski otoki]] z največjo [[Evboja|Evbojo]]; [[Lezbos]], [[Hios]], [[Samos]], [[Lemnos]] ...) === Polotoki === * [[Anatolija|Mala Azija]] (Anatolija) - Turčija * [[Balkanski polotok]] - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija ** [[Galipoli]] - Turčija ** [[Peloponez]], [[Atika]] in [[Halkidika]] - [[Grčija]] ** [[Istra]] - Hrvaška, Slovenija ** ([[Pelješac]] - Hrvaška) * [[Apeninski polotok]] - Italija (in San Marino) ** [[Gargano]] ** [[Salento]] ** [[Kalabrija]] * [[Pirenejski polotok|Pirenejski]] (tudi [[Iberski polotok]]) - Španija, Francija, Andora === Države ob (in v) Sredozemskem morju === Naslednje države imajo obalo ob Sredozemskem morju:<ref>{{Cite web |date=Jun 20, 2023 |title=Mediterranean Sea |url=https://vajiramandravi.com/current-affairs/mediterranean-sea/ |access-date=2025-06-23 |website=Vajiram & Ravi |language=en-IN}}</ref> V [[Evropa|Evropi]], od zahoda proti vzhodu: [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Malta]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]] in [[Grčija]]. V [[Azija|Aziji]], od severa proti jugu: [[Turčija]], [[Ciper]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Država Palestina|Palestina]]. V [[Afrika|Afriki]], od vzhoda proti zahodu: [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]. == Geologija == Podmorski prag med [[Tunizija|tunizijsko]] [[obala|obalo]] in [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Sicilski preliv]]) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med [[Španija|špansko]] in [[Maroko|maroško]] obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je [[Nil]], ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so [[Ebro]], [[Rona]], [[Arno (reka)|Arno]], [[Tibera]], [[Pad]], [[Adiža]], [[Piava]], [[Tilment]], [[Soča]], [[Neretva]], [[Drim]], [[Bojana (reka)|Bojana]] /''Bunë'', [[Škumbin]], [[Vjosa]], [[Vardar]], [[Marica]], itd. Sredozemsko morje je skupaj z delom [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] del nekdanjega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je zaradi [[tektonika plošč|tektonskega]] narivanja [[afriška plošča|Afriške plošče]] na [[evrazijska plošča|Evrazijsko]] pred 30 milijoni let, v dobi [[oligocen]]a, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost [[ognjenik]]ov [[Etna]], [[Vezuv]] in [[Stromboli]] (vsi v [[Italija|Italiji]]) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so [[terciar]]ne plasti [[sadra|sadre]] in [[sol]]i globoko na morskem dnu. ==Klimatske razmere== Za velik del sredozemske obale je značilno [[sredozemsko podnebje]]. Za sredozemski bazen je značilno podnebje z milimi<ref name=":6" /><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Urdiales-Flores |first1=Diego |last2=Zittis |first2=George |last3=Hadjinicolaou |first3=Panos |last4=Cherchi |first4=Annalisa |last5=Alessandri |first5=Andrea |last6=Peleg |first6=Nadav |last7=Lelieveld |first7=Jos |date=2024 |title=A Global Analysis of Historical and Future Changes in Mediterranean Climate-Type Regions |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.8655 |journal=International Journal of Climatology |language=en |volume=44 |issue=15 |pages=5607–5620 |doi=10.1002/joc.8655 |bibcode=2024IJCli..44.5607U |issn=1097-0088}}</ref> in vlažnimi zimami,<ref name=":7" /> ter suhimi in vročimi poletji.<ref name=":6">{{Cite web |date=2025-06-04 |title=Mediterranean climate {{!}} Definition, Region, Map, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/science/Mediterranean-climate |access-date=2025-06-24 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref name=":7" /> Čeprav so sredozemski tropski cikloni razmeroma redek pojav, se v Sredozemskem morju občasno izoblikujejo, in sicer najpogosteje v obdobju od septembra do novembra.<ref>{{Cite web |title=Medicane |url=https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |access-date=2025-06-24 |website=resources.eumetrain.org |archive-date=2025-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250822162134/https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |url-status=dead }}</ref> {{wide image|Koppen World Map (Mediterranean Sea area only).png|769px|Zemljevid podnebnih pasov na območjih okoli Sredozemskega morja po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]}} ====Temperatura morja==== [[File:Port Autonome de Marseille.JPG|thumb|Marseille z [[L'Estaque|L'Estaqua]]]] {|class="wikitable" |+Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C) |- ! !'''Jan''' !'''Feb''' !'''Mar''' !'''Apr''' !'''Maj''' !'''Jun''' !'''Jul''' !'''Avg''' !'''Sep''' !'''Okt''' !'''Nov''' !'''Dec''' !'''Ø/leto''' |- |[[Marseille]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/france/marseille.php Marseille Climate and Weather Averages, France<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |16 |18 |21 |22 |21 |18 |16 |14 !16,6 |- |[[Benetke]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/venetian-riviera/venice.php Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |11 |10 |11 |13 |18 |22 |25 |26 |23 |20 |16 |14 !17,4 |- |[[Barcelona]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/barcelona.php Barcelona Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |17 |20 |23 |25 |23 |20 |17 |15 !17,8 |- |[[Valencia]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/valencia.php Valencia Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |14 |13 |14 |15 |17 |21 |24 |26 |24 |21 |18 |15 !18,5 |- |[[Málaga]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/costa-del-sol/malaga.php Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |17 |20 |22 |23 |22 |20 |18 |16 !18,3 |- |[[Gibraltar]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/gibraltar/gibraltar.php Gibraltar Climate and Weather Averages<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |16 |16 |17 |20 |22 |22 |22 |20 |18 |17 !18,4 |- |[[Neapelj]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/neapolitan-riviera/naples.php Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |15 |14 |14 |15 |18 |22 |25 |27 |25 |22 |19 |16 !19,3 |- |[[Atene]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/athens.php Athens Climate and Weather Averages, Greece<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |18 |21 |24 |24 |24 |21 |19 |18 !19,3 |- |[[Iraklion]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/crete/iraklion.php Iraklion Climate and Weather Averages, Crete<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |19 |22 |24 |25 |24 |22 |20 |18 !19,7 |- |[[Malta]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/malta/valletta.php Valletta Climate and Weather Averages, Malta<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |16 |15 |16 |18 |21 |24 |26 |25 |23 |21 |18 !19,9 |- |[[Larnaka]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/larnaca.php Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Limassol]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/limassol.php Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Antalya]] |17 |17 |17 |18 |21 |24 |27 |28 |27 |25 |22 |19 !21,8 |- |[[Aleksandrija]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |title=Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-06-20 |archive-date=2014-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105193047/http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |url-status=dead }}</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |23 |25 |26 |26 |25 |22 |20 !21,4 |- |[[Tel Aviv]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/israel/tel-aviv.php Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |21 |24 |26 |28 |27 |26 |23 |20 !22,1 |} ==Opombe== {{NoteFoot}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Sredozemska unija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morja]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Sredozemlje]] solv1sfx8pn0gd6zmws8pq6y4kpyadr 6717986 6717985 2026-07-25T18:52:56Z ~2026-32552-67 260877 /* Imena in etimologija */ 6717986 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Sredozemsko morje | image = Mediterranean Sea 16.61811E 38.99124N.jpg | caption = Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja ([[NASA]]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = {{Plainlist| * [[Severna Afrika]] * [[Južna Evropa]] * [[Zahodna Azija]] }} | coords = {{Coord|35|N|18|E|region:XZ_type:waterbody_scale:25000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Cadiški zaliv]], [[Marmarsko morje]], [[Nil]], [[Ebro]], [[Rona]], [[Chelif]], [[Pad]] | outflow = [[Gibraltarski preliv]], [[Dardanele]] | catchment = | basin_countries = {{hidden | fw1=normal | headerstyle=text-align:left | header = Obalne države:<!-- ONLY coastal countries --> | content = {{flatlist}} * [[Albanija]] * [[Alžirija]] * [[Bosna in Hercegovina]] * [[Hrvaška]] * [[Ciper]] * [[Egipt]] * [[Francija]] * [[Grčija]] * [[Izrael]] * [[Italija]] * [[Libanon]] * [[Libija]] * [[Malta]] * [[Monako]] * [[Črna gora]] * [[Maroko]] * ''[[Severni Ciper]]''{{NoteTag|priznan samo s strani [[Turčija|Turčije]], glej: [[ciprski konflikt]]}} * [[Palestina]] ([[Gaza]]) * [[Slovenija]] * [[Španija]] * [[Sirija]] * [[Tunizija]] * [[Turčija]] * [[United Kingdom]]{{NoteTag|prek [[Akrotiri in Dekelija]] in [[Gibraltar]]}} Za druge države, [[#Hidrografija|kliknite tukaj]]. {{endflatlist}} }} | length = | width = | area = 2.500.000 km2 | depth = 1.500 m | max-depth = 5.109 m ±1 m | volume = 3.750.000 km3 | residence_time = 80–100 years<ref name="Water Flow in Semienclosed Seaways">{{cite periodical|title=Invitation to Oceanography |journal=Paleoceanography |volume=30 |issue=5 |first=Paul R. |last=Pinet |page=220 |publisher=Jones & Barlett Learning |year=2008 |isbn=978-0-7637-5993-3 |url=https://books.google.com/books?id=6TCm8Xy-sLUC&pg=PA220}}</ref> | shore = | temperature_high = 28 °C | temperature_low = 12 °C | elevation = | frozen = | islands = [[Seznam otokov v Serdozemskem morju|3300+]] | cities = | reference = | mapframe-zoom = 3 }} '''Sredozemsko morje''' je približno 4000 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolgo]] in okoli 800&nbsp;km široko [[robno morje]] Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje [[Evropa]], na jugu [[Afrika]], na vzhodu pa [[Azija]]. [[slovenščina|Slovenski]] izraz »sredozemski« je neposreden prevod [[latinščina|latinskega]] ''mediterraneus'', iz ''medium'', »sredina« in ''terra'', »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je [[Sredozemlje]] ali [[Mediteran]]. Države, ki obdajajo Sredozemlje in njegova robna morja v smeri urinega kazalca, so [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]], [[Grčija]], [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina]] ([[Gaza]]), [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]; [[Ciper]] in [[Malta]] sta [[otoška država|otoški]] [[otoška država|morski državi]]. Poleg tega imajo [[Obala|obalo]] ob Sredozemskem morju tudi [[Severni Ciper]] (de facto država) in dve [[Britanska čezmorska ozemlja|čezmorski ozemlji]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] ([[Akrotiri in Dekelija]] ter [[Gibraltar]]). Območje porečij obsega veliko število drugih držav, [[Nil]] pa je najdaljša reka, ki se izliva v Sredozemsko morje.<ref>{{Cite web |title=Nile River |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river |access-date=12 March 2023 |website=Education {{!}} National Geographic Society |language=en |archive-date=8 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230308110451/https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river/ |url-status=live }}</ref> Sredozemsko morje obsega [[Seznam otokov v Sredozemskem morju|veliko število otokov]], nekateri so vulkanskega izvora. Največja otoka, tako po površini kot po številu prebivalcev, sta [[Sicilija (dežela)|Sicilija]] in [[Sardinija (dežela)|Sardinija]], nekoliko manjši pa so [[Ciper (otok)|Ciper]], [[Korzika]], [[Kreta]], [[Evboja]], [[Majorka]] v [[Baleari|Balearih]], številni grški otoki, med katerimi sta večja od 1000 km2 še [[Lezbos]] in [[Rodos]]. == Imena in etimologija == {{Hiero|[[Wadj-Wer]] ali Wadj-Ur, staroegipčansko ime za Sredozemsko morje|{{center|<hiero>M14-wr-mw</hiero>}}|align=right|era=stari Egipt}} *[[Rimljani]] so Sredozemsko morje sprva imenovali ''Mare Magnum'' (»Veliko morje«) ali ''Mare Internum'' (»Notranje morje«). Od obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] naprej pa se je uveljavil izraz ''[[Mare Nostrum]]'' (»Naše morje«). Izraz ''Mare Mediterrāneum'' se pojavil kasneje. V 3. stoletju ga je uporabil že [[Gaius Julius Solinus|Solinus]], vendar je najstarejši ohranjeni pisni dokaz zanj iz 6. stoletja<ref name="Seirinidou2017">Vaso Seirinidou, [https://books.google.com/books?id=c53vDQAAQBAJ&pg=PA80 "The Mediterranean"] in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> v delih [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]].<ref>{{cite book |first=Geoffrey |last=Rickman |chapter=The creation of ''Mare Nostrum'': 300 BC – 500 AD |editor=David Abulafia |title=The Mediterranean in History |isbn=978-1-60606-057-5 |year=2011 |page=133|publisher=Getty Publications }}</ref><ref name="seirinidou" /> Gre za dobesedni prevod grške besede {{lang|grc|μεσόγειος}} ({{Transliteration|el|mesógeios}}; 'celinski'), ki izhaja iz izrazov {{lang|grc|μέσος}} ({{Transliteration|el|mésos}}, 'v sredini') in {{lang|grc|γήινος}} ({{Transliteration|el|gḗinos}}, 'zemeljski'), iz besede {{lang|grc|γῆ}} ({{Transliteration|el|gê}}, 'zemlja, kopno'). Prvotni pomen besede je bil tako verjetno 'morje v sredini zemlje' in ne 'morje, obdano s kopnim'.<ref>{{cite web |title=entry μεσόγαιος |url=http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2366422 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091202133428/http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D |archive-date=2 December 2009 |publisher=[[Liddell & Scott]]}}</ref><ref>''[[Oxford English Dictionary]]'', 3rd ed, 2001, [http://www.oed.com/view/Entry/115766 ''s.v.'']</ref> *V [[Moderna standardna arabščina|sodobni arabščini]] je morje znano pod imenom {{Transliteration|ar|ALA|al-Baḥr [al-Abyaḍ] al-Mutawassiṭ}} ({{lang|ar|البحر [الأبيض] المتوسط}}), kar pomeni '[Belo] Srednje morje'. V starejši arabski in islamski literaturi so ga imenovali {{Transliteration|ar|Baḥr al-Rūm(ī)}} ({{lang|ar|بحر الروم}} or {{lang|ar|بحر الرومي}}), kar pomeni 'Morje Rimljanov' ali 'Rimsko morje'. To poimenovanje je sprva označevalo le vzhodni del Sredozemlja, kasneje pa se je uveljavilo za celotno Sredozemlje. Med zgodovinskimi arabskimi imeni najdemo še {{Transliteration|ar|Baḥr al-šām(ī)}} ({{lang|ar|بحر الشام}}) (»Sirsko morje«) in {{Transliteration|ar|Baḥr al-Maghrib}} ({{lang|ar|بحر المغرب}}) (»Zahodno morje«).<ref name="eoi">{{EI2|title=Baḥr al-Rūm|volume=1}}</ref><ref name="seirinidou">Vaso Seirinidou, "The Mediterranean" in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> *[[Stari Egipčani]] so Sredozemsko morje imenovali [[Wadj-Wer|''Wadj-wr''/''Wadj-Wer''/''Wadj-Ur'']]. S tem izrazom so prvotno označevali močvirnato, napol vodno območje, bogato s papirusovimi gozdovi, ki je ležalo severno od obdelovalne [[Delta Nila|delte Nila]]. Kasneje se je pomen besede razširil in je začel označevati tudi odprto morje, ki se razprostira za delto.<ref>{{cite book |last1=Golvin |first1=Jean-Claude |title=L'Égypte restituée, Tome 3 |year=1991 |publisher=Éditions Errance |location=Paris |isbn=2-87772-148-5 |page=273}}</ref> *[[Kartažani]] so Sredozemsko morje imenovali »Sirsko morje«. V starodavnih [[Sirščina|sirskih]] besedilih, [[Feničani|feničanskih]] epih in v hebrejski [[Biblija|Bibliji]] je bilo morje znano predvsem kot »Veliko morje«, {{lang|he|הים הגדול}}, {{Transliteration|he|HaYam HaGadol}}, ([[4. Mojzesova knjiga|''Numeri'']]; [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Knjga Jozue]]; [[Ezekiel]]) ali preprosto kot »Morje«. Zaradi geografske lege na zahodni obali [[Sirija (regija)|Sirije]] oziroma [[Sveta dežela|Svete dežele]], so ga imenovali tudi »Zadnje morje«. Ker je ležalo za hrbtom človeka, ki je bil obrnjen proti vzhodu, se ta izraz včasih prevaja kot »Zahodno morje«. Med drugimi svetopisemskimi poimenovanji je še izraz »Morje [[Filistejci|Filistejcev]]«, ([[2. Mojzesova knjiga|Knjiga eksodusa]]). V sodobni [[Hebrejščina|hebrejščini]] se imenuje {{lang|he|הים התיכון}} {{Transliteration|he|HaYam HaTikhon}}, kar pomeni 'Srednje morje'.<ref name="melitensia" /> *[[Stari Grki]] so Sredozemsko morje imenovali preprosto {{lang|grc|ἡ θάλασσα}} ('Morje'). Včasih so uporabljali tudi izraze {{lang|grc|ἡ μεγάλη θάλασσα}} ('Veliko morje'), {{lang|grc|ἡ ἡμετέρα θάλασσα}} ('Naše morje') ali {{lang|grc|ἡ θάλασσα ἡ καθ'ἡμᾶς}} ('morje okoli nas').<ref>{{cite book |last1=Slootjes |first1=Daniëlle |last2=Peachin |first2=M.|title=Rome and the Worlds beyond its Frontier |year=2016 |publisher=Brill |isbn=978-9004325616 |page=28 | url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/37958/9789004326750_webready_content_text.pdf}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mishkova |first1=Diana |last2=Trencsényi|first2=Balázs |title=European Regions and Boundaries A Conceptual History |year=2017 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-584-6 |page=80 | url=https://www.berghahnbooks.com/downloads/OpenAccess/MishkovaEuropean/MishkovaEuropean_04.pdf}}</ref> Po besedah Johanna Knoblocha so kulture v [[Levant|Levantu]] v [[Klasična antika|klasični antiki]] s posameznimi barvami označevale strani neba: črna barva je predstavljala sever (kar pojasnjuje ime [[Črno morje]]), rumena ali modra na vzhod, rdeča jug (npr. [[Rdeče morje]]) in bela zahod. Ta sistem poimenovanja bi lahko pojasnilo izvor grškega poimenovanja {{Transliteration|el|Áspri Thálassa}}, [[Bolgarščina|bolgarskega]] {{Transliteration|bg|Byalo More}}, turškega {{lang|tr|Akdeniz}} in zgoraj omenjena arabska imena, saj vsi ti izrazi v dobesednem prevodu pomenijo »Belo morje«.<ref>Johann Knoblock. ''Sprache und Religion'', Vol. 1 (Carl Winter Universitätsverlag, 1979), 18; cf. {{Encyclopaedia Iranica|volume=4|fascicle=3|title=Black Sea|first=Rüdiger|last=Schmitt|url=http://www.iranicaonline.org/articles/black-sea|pages=310–313}}</ref> *[[Stara angleščina|Staroangleško ime]] za Sredozemsko morje je bilo ''Wendel-sæ'' ali »Vandalsko morje«, poimenovano po [[Vandali|Vandalih]], ki so v obdobju [[Preseljevanje ljudstev|selitve]] [[Preseljevanje ljudstev|ljudstev]] naselili obale Severne Afrike.<ref>{{cite web |title="Mediterranean" on Etymonline |url=https://www.etymonline.com/word/Mediterranean |access-date=27 May 2025}}</ref> *En izmed izrazov za Sredozemsko morje v [[Stara nordijščina|stari]] [[Stara nordijščina|(zahodni) nordijščini]] je bilo ''Jórsalahaf'', , kar v prevodu pomeni »Jeruzalemsko morje«.<ref>{{cite web |title=Dictionary of the Old Norwegian Language |url=https://old-norwegian-dictionary.vercel.app/word/jorsalahaf |access-date=27 May 2025}}</ref> Na Sredozemsko morje se morda nanaša tudi izraz "Hreiðsea", ''Hreiðmarar'', ki je zapisan na znanem švedskem [[Runski kamen iz Röka|runskem kamnu iz Röka]]. *[[Iranski narodi|Stari Iranci]] so Sredozemsko morje imenovali »Rimsko morje«. V [[Perzijščina|klasičnih perzijskih]] besedilih se zanj pojavlja izraz {{Transliteration|fa|Daryāy-e Rōm}} ({{lang|fa|دریای روم}}),, ki verjetno izhaja iz [[Srednja perzijščina|srednjeperzijske]] oblike {{Transliteration|pal|Zrēh ī Hrōm}} ({{lang|pal|𐭦𐭫𐭩𐭤 𐭩 𐭤𐭫𐭥𐭬}}).<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akbar |title="دریای روم" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152841/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega so v klasični perzijski literaturi zanj uporabljali tudi imeni {{Transliteration|fa|Daryāy-e Šām}} {{lang|fa|دریای شام}}) »Zahodno morje« ali »Sirsko morje«.<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akabar |title="دریای شام" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152842/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |url-status=dead }}</ref> *V [[Turščina|turščini]] se Sredozemsko morje imenuje {{lang|tr|Akdeniz}} 'Belo morje'; v [[Otomanska turščina|otomanski turščini]] se je zapisovalo kot{{lang|ota|ﺁق دكز}}, pri čemer je ta izraz lahko označeval le [[Egejsko morje|Egejsko morje.]]<ref>Diran Kélékian, ''Dictionnaire Turc-Français'', Constantinople, 1911</ref> To poimenovanje verjetno izhaja iz [[Turki|turške]] tradicije, kjer so posamezne barve povezovali s stranmi neba, kjer beseda »Ak« (bela) predstavlja zahod. Izraz je verjetno nastal tudi kot nasprotje [[Črno morje|Črnemu morju]].<ref name="eoi"/><ref name="melitensia">{{cite journal|journal=Hyphen|last=Vella|first=Andrew P.|date=1985|title=Mediterranean Malta|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204(1985)5/02.pdf|volume=4|issue=5|pages=469–472|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329163002/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204%281985%295/02.pdf|archive-date=29 March 2017|url-status=usurped}}</ref><ref>[[Özhan Öztürk]] claims that in Old Turkish ''ak'' also means "west" and that {{lang|tr|Akdeniz}} hence means "West Sea" and that {{lang|tr|Karadeniz}} (Black Sea) means "North Sea". [[Özhan Öztürk]]. {{cite book|url=http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |title=Pontus: Antik Çağ'dan Günümüze Karadeniz'in Etnik ve Siyasi Tarihi Genesis Yayınları |place=Ankara |year=2011 |pages=5–9 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120915062836/http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |archive-date=15 September 2012 }}</ref> V perzijščini je bilo ime prevedeno kot {{Transliteration|fa|Baḥr-i Safīd}}, izraz pa se je kasneje uporabljal tudi v otomanski turščini. Iz tega zgodovinskega ozadja najverjetneje izvira tudi pogovorni grški izraz {{langx|grc|Άσπρη Θάλασσα|Áspri Thálassa|Belo morje|label=none}}ki pomeni .<ref name="eoi"/> == Geografija == {{multiple image | width = 180 | footer = | image1 = STS059-238-074 Strait of Gibraltar.jpg | alt1 = | caption1 = Satelitski posnetek, ki prikazuje Sredozemsko morje. [[Gibraltarska ožina]] se nahaja v spodnji levi (severozahodni) četrtini slike; levo od nje je [[Iberski polotok]] v [[Evropa|Evropi]], desno od nje pa [[Magreb]] v [[Afrika|Afriki]]. | image2 = Gallipoli peninsula from space.jpg | alt2 = | caption2 = Ožina [[Dardanele]] v [[Turčija|Turčiji]]. Severna (zgornja) stran je del [[Evropa|Evrope]] (polotok [[Galipoli]] v regiji [[Tracija]]); na južni (spodnji) strani je [[Anatolija]] v [[Azija|Aziji]]. }} Sredozemsko morje se povezuje: * z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] preko [[Gibraltarski preliv|Gibraltarske ožine]] (znane kot »[[Herkulova stebra|Herkulovi stebri]]«) na zahodu. Ta ločuje Evropo od Afrike<ref>{{Cite web |last=Vallianatos |first=Evaggelos |date=2013-10-08 |title=Is Western Civilization Becoming Criminal? The Case of the Mediterranean |url=https://truthout.org/articles/is-western-civilization-becoming-criminal-the-case-of-the-mediterranean/ |access-date=2025-06-20 |website=Truthout |language=en-US}}</ref> * z [[Marmarsko morje|Marmarskim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] preko ožin [[Dardanele|Dardane]] oziroma [[Bospor]] na vzhodu. To ločuje Evropo od Azije.<ref>{{Cite web |title=Mediterranean Sea |url=https://dlab.epfl.ch/wikispeedia/wpcd/wp/m/Mediterranean_Sea.htm |access-date=2025-06-20 |website=dlab.epfl.ch}}</ref> Dolžina obale je približno 46.000 km.<ref name="britannica">{{Britannica URL|author=Boxer, Baruch |title=Mediterranean Sea |url=place/Mediterranean-Sea }}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean – a sea surrounded by land &#124; WWF |url=https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160225/https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |archive-date=7 September 2020 |access-date=7 September 2020}}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean coast |url=http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160227/http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |archive-date=7 September 2020 |access-date=15 September 2020 |publisher=FAO}}</ref> 163 km dolg umetni [[Sueški prekop]] na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z [[Rdeče morje|Rdečim morjem]] brez zapornic, saj je raven vode v bistvu enaka. To ločuje Afriko in Azijo.<ref name="melitensia"/><ref>Harald Krachler "Alois Negrelli, der Suezkanalplaner" In: Wiener Zeitung 18 January 1999.</ref> Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od [[rt]]a [[Matapan]] na [[Peloponez]]u, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je [[bibavica|plimovanje]] v Sredozemlju na splošno majhno. [[Slanost]] je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690&nbsp;km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830&nbsp;km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo. === Robna morja === [[Slika:Lopud_island,_Croatia_(48612709613).jpg|sličica|[[Elafitski otoki]] ob hrvaški obali; Jadransko morje vsebuje več kot 1200 otokov in otočkov.]] [[File:Illots d'Eivissa (Pitiüses) 12. Es Malvins.jpg|thumb|Es Malvins, [[Balearsko morje]]]] [[File:Ionian sea islands, pic1.JPG|thumb|Jonsko morje, pogled z otoka [[Lefkada]], Grčija]] Mediteransko morje vključuje 15 [[Robno morje|robnih morij]]:<ref>{{Cite journal |last1=Bai |first1=Yan |last2=He |first2=Xianqiang |last3=Yu |first3=Shujie |last4=Chen |first4=Chen-Tung |date=28 February 2018 |title=Changes in the Ecological Environment of the Marginal Seas along the Eurasian Continent from 2003 to 2014 |journal=Sustainability |language=en |volume=10 |issue=3 |page=635 |doi=10.3390/su10030635 |issn=2071-1050|doi-access=free|bibcode=2018Sust...10..635B }}</ref>{{Failed verification|date=April 2023}} {| class="wikitable sortable" !rowspan=1|Št. !rowspan=1|Morje !colspan=1|Površina km² !rowspan=1|Obmorske države in ozemlja |- | align=center|1 || '''[[Libijsko morje]]''' || 350.000 || [[Libija]], [[Grčija]], [[Malta]], [[Italija]] |- | align=center|2 || '''[[Levantsko morje]]''' || 320.000 || [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina (regija)|Palestina]], [[Egipt]], [[Grčija]], [[Ciper]], [[Akrotiri in Dekelija|Akrotiri in Dekelia]] |- | align=center|3 || '''[[Tirensko morje]]''' || 275.000 || [[Italija]], [[Francija]] |- | align=center|4 || '''[[Egejsko morje]]''' || 214.000 || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|5 || '''[[Ikarsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|6 || '''[[Mirtojsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]] |- | align=center|7 || '''[[Traško morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|8 || '''[[Jonsko morje]]''' || 169.000 || [[Grčija]], [[Albanija]], [[Italija]] |- | align=center|9 || [[Balearsko morje]]|| 150.000 || [[Španija]] |- | align=center|10 || '''[[Jadransko morje]]''' || 138.000 || [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] |- | align=center|11 || [[Sardinsko morje]]|| 120.000 || [[Italija]], [[Španija]] |- | align=center|12 || '''[[Kretsko morje]]''' || 95.000 <small>(del Egejskega morja)</small> || [[Grčija]]<ref>{{cite web |url=https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |title=Sea of Crete &#124; sea, Greece |website=Britannica |access-date=28 November 2022 |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326032903/https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |url-status=live }}</ref> |- | align=center|13 || '''[[Ligursko morje]]''' || 80.000 || [[Italija]], [[France]] |- | align=center|14 || '''[[Alboransko morje]]''' || 53.000 || [[Španija]], [[Maroko]], [[Alžirija]], [[Gibraltar]] |- | align=center|15 || '''[[Marmarsko morje]]''' || 11.500 || [[Turčija]] |- | align=center|– || '''Drugo''' || ~500.000 || Sestavljeno iz zalivov, ožin, kanalov in drugih delov, ki nimajo imena določenega morja. |- !Skupaj!!Mediteransko morje!!~2.500.000 | |}Opomba 1: [[International Hydrographic Organization]] opredeljuje to območje kot splošno Sredozemsko morje v Zahodnem bazenu. Oznake [[Sardinsko morje]] ne priznava.<ref name="IHO">{{cite web|url=https://iho.int/uploads/user/pubs/standards/s-23/S-23_Ed3_1953_EN.pdf|title=Limits of Oceans and Seas, 3rd edition|year=1953|publisher=International Hydrographic Organization|access-date=28 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20111008191433/http://www.iho-ohi.net/iho_pubs/standard/S-23/S23_1953.pdf|archive-date=8 October 2011}}</ref> Opomba 2: [[Traško morje]], [[Ikarsko morje]], [[Kretsko morje]] in [[Mirtojsko morje]] so [[morje|morja]], ki so del [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Opomba 3: [[Črno morje]] se ne šteje za del Sredozemskega morja. Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja: *[[Alboransko morje]] (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]] - Španijo) * [[Balearsko morje]] (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi [[Sardinsko morje]]), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: [[Valencijski zaliv|Valencijski]], [[Levji zaliv]]...) * [[Ligursko morje]] - med [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Korzika|Korziko]] (v ožjem smislu - ob Ligurski obali [[Genovski zaliv]]) * [[Tirensko morje]] - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: [[Neapeljski zaliv]], [[Salernski zaliv]], Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...) Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja: * [[Jadransko morje]] - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat ([[Beneški zaliv]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], [[Kvarnerski zaliv]], Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, [[Boka Kotorska]]) * [[Jonsko morje]] - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo * [[Libijsko morje]] - med Afriko (obsega mdr. [[Tuniški zaliv]] ter obe [[Sirta|Sirti]] - zaliva [[Mala Sirta|Mala]] in [[Velika Sirta]]) in Sicilijo (na zahodu ga [[Sicilski preliv]] povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko). * [[Egejsko morje]] - med Grčijo, Kreto in Turčijo ([[Trakijsko morje]], [[Kretsko morje]], [[Mirtojsko morje]], [[Solunski zaliv]], [[Strumiški zaliv]], [[Edremitski zaliv]], Saros,...) * [[Vzhodno morje]] ([[Levantinsko morje]]) - med Turčijo, Azijskimi obalami ([[Levant|Levantom]]) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) ([[Antalijski zaliv]], [[Iskendrunski zaliv]]...) Dogovorjene meje med temi morji so: * med Balearskim in Ligurskim morjem: [[Saint-Tropez]] (Francija) - [[Calvi]] (Korzika) * med Balearskim in Tirenskim morjem: [[Isola dei Cavoli]] (Sardinija) - [[Bizerta]] (Tunizija) * med Ligurskim in Tirenskim morjem: [[Capo Corso]] (Korzika) - [[Piombino]] (Italija) * med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - [[Trapani]] (Italija) * med Jadranskim in Jonskim morjem: [[Otranto]] (Italija) - [[Valona]] (Albanija) * med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: [[Capo Passero]] (Sicilija) - Darnah/[[Derna]] (Libija) * med Jonskim in Egejskim morjem: [[Kitera]] (Grčija) - [[Kissamos]] (Kreta, Grčija) * med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija) * med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - [[Karpatos]] (Grčija) - Rodos (Grčija) - [[Marmarsko morje]] (Turčija) === Otoki === {{main|Seznam otokov v Sredozemskem morju}} Sredozemsko morje obsega približno 10.000 otokov in otočkov, od katerih jih je približno 250 stalno naseljenih.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |title=The Mediterranean region under climate change: A scientific update |publisher=[[Institut de recherche pour le développement]] |author=Moatti, Jean-Paul |author2=Thiébault, Stéphane |year=2018 |page=363 |isbn=978-2-7099-2220-3 |quote=With about 10,000 islands and islets (approx. 250 inhabited by humans), the Mediterranean Sea can be considered as one of the largest archipelagos in the world. |access-date=15 April 2022 |archive-date=1 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101145303/https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |url-status=live }}</ref> Večji [[otok]]i v Sredozemskem morju so: * [[Balearski otoki]] ([[Majorka]], [[Menorca]] in [[Ibiza]]) v zahodnem Sredozemlju * [[Korzika]], [[Sardinija]] in [[Sicilija]] v osrednjem Sredozemlju (tudi [[Malta (otok)|Malta]] in [[Krf]] z [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] ter [[Džerba]] v Tuniziji in [[Elba]] v Italiji) * [[Kreta]], [[Rodos]] in [[Ciper]] v vzhodnem Sredozemlju (in [[Egejski otoki]] z največjo [[Evboja|Evbojo]]; [[Lezbos]], [[Hios]], [[Samos]], [[Lemnos]] ...) === Polotoki === * [[Anatolija|Mala Azija]] (Anatolija) - Turčija * [[Balkanski polotok]] - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija ** [[Galipoli]] - Turčija ** [[Peloponez]], [[Atika]] in [[Halkidika]] - [[Grčija]] ** [[Istra]] - Hrvaška, Slovenija ** ([[Pelješac]] - Hrvaška) * [[Apeninski polotok]] - Italija (in San Marino) ** [[Gargano]] ** [[Salento]] ** [[Kalabrija]] * [[Pirenejski polotok|Pirenejski]] (tudi [[Iberski polotok]]) - Španija, Francija, Andora === Države ob (in v) Sredozemskem morju === Naslednje države imajo obalo ob Sredozemskem morju:<ref>{{Cite web |date=Jun 20, 2023 |title=Mediterranean Sea |url=https://vajiramandravi.com/current-affairs/mediterranean-sea/ |access-date=2025-06-23 |website=Vajiram & Ravi |language=en-IN}}</ref> V [[Evropa|Evropi]], od zahoda proti vzhodu: [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Malta]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]] in [[Grčija]]. V [[Azija|Aziji]], od severa proti jugu: [[Turčija]], [[Ciper]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Država Palestina|Palestina]]. V [[Afrika|Afriki]], od vzhoda proti zahodu: [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]. == Geologija == Podmorski prag med [[Tunizija|tunizijsko]] [[obala|obalo]] in [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Sicilski preliv]]) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med [[Španija|špansko]] in [[Maroko|maroško]] obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je [[Nil]], ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so [[Ebro]], [[Rona]], [[Arno (reka)|Arno]], [[Tibera]], [[Pad]], [[Adiža]], [[Piava]], [[Tilment]], [[Soča]], [[Neretva]], [[Drim]], [[Bojana (reka)|Bojana]] /''Bunë'', [[Škumbin]], [[Vjosa]], [[Vardar]], [[Marica]], itd. Sredozemsko morje je skupaj z delom [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] del nekdanjega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je zaradi [[tektonika plošč|tektonskega]] narivanja [[afriška plošča|Afriške plošče]] na [[evrazijska plošča|Evrazijsko]] pred 30 milijoni let, v dobi [[oligocen]]a, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost [[ognjenik]]ov [[Etna]], [[Vezuv]] in [[Stromboli]] (vsi v [[Italija|Italiji]]) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so [[terciar]]ne plasti [[sadra|sadre]] in [[sol]]i globoko na morskem dnu. ==Klimatske razmere== Za velik del sredozemske obale je značilno [[sredozemsko podnebje]]. Za sredozemski bazen je značilno podnebje z milimi<ref name=":6" /><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Urdiales-Flores |first1=Diego |last2=Zittis |first2=George |last3=Hadjinicolaou |first3=Panos |last4=Cherchi |first4=Annalisa |last5=Alessandri |first5=Andrea |last6=Peleg |first6=Nadav |last7=Lelieveld |first7=Jos |date=2024 |title=A Global Analysis of Historical and Future Changes in Mediterranean Climate-Type Regions |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.8655 |journal=International Journal of Climatology |language=en |volume=44 |issue=15 |pages=5607–5620 |doi=10.1002/joc.8655 |bibcode=2024IJCli..44.5607U |issn=1097-0088}}</ref> in vlažnimi zimami,<ref name=":7" /> ter suhimi in vročimi poletji.<ref name=":6">{{Cite web |date=2025-06-04 |title=Mediterranean climate {{!}} Definition, Region, Map, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/science/Mediterranean-climate |access-date=2025-06-24 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref name=":7" /> Čeprav so sredozemski tropski cikloni razmeroma redek pojav, se v Sredozemskem morju občasno izoblikujejo, in sicer najpogosteje v obdobju od septembra do novembra.<ref>{{Cite web |title=Medicane |url=https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |access-date=2025-06-24 |website=resources.eumetrain.org |archive-date=2025-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250822162134/https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |url-status=dead }}</ref> {{wide image|Koppen World Map (Mediterranean Sea area only).png|769px|Zemljevid podnebnih pasov na območjih okoli Sredozemskega morja po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]}} ====Temperatura morja==== [[File:Port Autonome de Marseille.JPG|thumb|Marseille z [[L'Estaque|L'Estaqua]]]] {|class="wikitable" |+Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C) |- ! !'''Jan''' !'''Feb''' !'''Mar''' !'''Apr''' !'''Maj''' !'''Jun''' !'''Jul''' !'''Avg''' !'''Sep''' !'''Okt''' !'''Nov''' !'''Dec''' !'''Ø/leto''' |- |[[Marseille]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/france/marseille.php Marseille Climate and Weather Averages, France<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |16 |18 |21 |22 |21 |18 |16 |14 !16,6 |- |[[Benetke]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/venetian-riviera/venice.php Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |11 |10 |11 |13 |18 |22 |25 |26 |23 |20 |16 |14 !17,4 |- |[[Barcelona]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/barcelona.php Barcelona Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |17 |20 |23 |25 |23 |20 |17 |15 !17,8 |- |[[Valencia]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/valencia.php Valencia Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |14 |13 |14 |15 |17 |21 |24 |26 |24 |21 |18 |15 !18,5 |- |[[Málaga]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/costa-del-sol/malaga.php Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |17 |20 |22 |23 |22 |20 |18 |16 !18,3 |- |[[Gibraltar]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/gibraltar/gibraltar.php Gibraltar Climate and Weather Averages<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |16 |16 |17 |20 |22 |22 |22 |20 |18 |17 !18,4 |- |[[Neapelj]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/neapolitan-riviera/naples.php Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |15 |14 |14 |15 |18 |22 |25 |27 |25 |22 |19 |16 !19,3 |- |[[Atene]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/athens.php Athens Climate and Weather Averages, Greece<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |18 |21 |24 |24 |24 |21 |19 |18 !19,3 |- |[[Iraklion]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/crete/iraklion.php Iraklion Climate and Weather Averages, Crete<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |19 |22 |24 |25 |24 |22 |20 |18 !19,7 |- |[[Malta]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/malta/valletta.php Valletta Climate and Weather Averages, Malta<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |16 |15 |16 |18 |21 |24 |26 |25 |23 |21 |18 !19,9 |- |[[Larnaka]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/larnaca.php Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Limassol]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/limassol.php Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Antalya]] |17 |17 |17 |18 |21 |24 |27 |28 |27 |25 |22 |19 !21,8 |- |[[Aleksandrija]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |title=Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-06-20 |archive-date=2014-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105193047/http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |url-status=dead }}</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |23 |25 |26 |26 |25 |22 |20 !21,4 |- |[[Tel Aviv]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/israel/tel-aviv.php Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |21 |24 |26 |28 |27 |26 |23 |20 !22,1 |} ==Opombe== {{NoteFoot}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Sredozemska unija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morja]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Sredozemlje]] da2yshbj6tewmjcl7vyibsnhvikgou1 6718000 6717986 2026-07-25T19:35:17Z Ljuba24b 92351 dp 6718000 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Sredozemsko morje | image = Mediterranean Sea 16.61811E 38.99124N.jpg | caption = Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja ([[NASA]]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = {{Plainlist| * [[Severna Afrika]] * [[Južna Evropa]] * [[Zahodna Azija]] }} | coords = {{Coord|35|N|18|E|region:XZ_type:waterbody_scale:25000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Cadiški zaliv]], [[Marmarsko morje]], [[Nil]], [[Ebro]], [[Rona]], [[Chelif]], [[Pad]] | outflow = [[Gibraltarski preliv]], [[Dardanele]] | catchment = | basin_countries = {{hidden | fw1=normal | headerstyle=text-align:left | header = Obalne države:<!-- ONLY coastal countries --> | content = {{flatlist}} * [[Albanija]] * [[Alžirija]] * [[Bosna in Hercegovina]] * [[Hrvaška]] * [[Ciper]] * [[Egipt]] * [[Francija]] * [[Grčija]] * [[Izrael]] * [[Italija]] * [[Libanon]] * [[Libija]] * [[Malta]] * [[Monako]] * [[Črna gora]] * [[Maroko]] * ''[[Severni Ciper]]''{{NoteTag|priznan samo s strani [[Turčija|Turčije]], glej: [[ciprski konflikt]]}} * [[Palestina]] ([[Gaza]]) * [[Slovenija]] * [[Španija]] * [[Sirija]] * [[Tunizija]] * [[Turčija]] * [[United Kingdom]]{{NoteTag|prek [[Akrotiri in Dekelija]] in [[Gibraltar]]}} Za druge države, [[#Hidrografija|kliknite tukaj]]. {{endflatlist}} }} | length = | width = | area = 2.500.000 km2 | depth = 1.500 m | max-depth = 5.109 m ±1 m | volume = 3.750.000 km3 | residence_time = 80–100 years<ref name="Water Flow in Semienclosed Seaways">{{cite periodical|title=Invitation to Oceanography |journal=Paleoceanography |volume=30 |issue=5 |first=Paul R. |last=Pinet |page=220 |publisher=Jones & Barlett Learning |year=2008 |isbn=978-0-7637-5993-3 |url=https://books.google.com/books?id=6TCm8Xy-sLUC&pg=PA220}}</ref> | shore = | temperature_high = 28 °C | temperature_low = 12 °C | elevation = | frozen = | islands = [[Seznam otokov v Serdozemskem morju|3300+]] | cities = | reference = | mapframe-zoom = 3 }} '''Sredozemsko morje''' je približno 4000 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolgo]] in okoli 800&nbsp;km široko [[robno morje]] Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje [[Evropa]], na jugu [[Afrika]], na vzhodu pa [[Azija]]. [[slovenščina|Slovenski]] izraz »sredozemski« je neposreden prevod [[latinščina|latinskega]] ''mediterraneus'', iz ''medium'', »sredina« in ''terra'', »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je [[Sredozemlje]] ali [[Mediteran]]. Države, ki obdajajo Sredozemlje in njegova robna morja v smeri urinega kazalca, so [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]], [[Grčija]], [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina]] ([[Gaza]]), [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]; [[Ciper]] in [[Malta]] sta [[otoška država|otoški]] [[otoška država|morski državi]]. Poleg tega imajo [[Obala|obalo]] ob Sredozemskem morju tudi [[Severni Ciper]] (de facto država) in dve [[Britanska čezmorska ozemlja|čezmorski ozemlji]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] ([[Akrotiri in Dekelija]] ter [[Gibraltar]]). Območje porečij obsega veliko število drugih držav, [[Nil]] pa je najdaljša reka, ki se izliva v Sredozemsko morje.<ref>{{Cite web |title=Nile River |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river |access-date=12 March 2023 |website=Education {{!}} National Geographic Society |language=en |archive-date=8 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230308110451/https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river/ |url-status=live }}</ref> Sredozemsko morje obsega [[Seznam otokov v Sredozemskem morju|veliko število otokov]], nekateri so vulkanskega izvora. Največja otoka, tako po površini kot po številu prebivalcev, sta [[Sicilija (dežela)|Sicilija]] in [[Sardinija (dežela)|Sardinija]], nekoliko manjši pa so [[Ciper (otok)|Ciper]], [[Korzika]], [[Kreta]], [[Evboja]], [[Majorka]] v [[Baleari|Balearih]], številni grški otoki, med katerimi sta večja od 1000 km² še [[Lezbos]] in [[Rodos]]. == Imena in etimologija == {{Hiero|[[Wadj-Wer]] ali Wadj-Ur, staroegipčansko ime za Sredozemsko morje|{{center|<hiero>M14-wr-mw</hiero>}}|align=right|era=stari Egipt}} *[[Rimljani]] so Sredozemsko morje sprva imenovali ''Mare Magnum'' (»Veliko morje«) ali ''Mare Internum'' (»Notranje morje«). Od obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] naprej pa se je uveljavil izraz ''[[Mare Nostrum]]'' (»Naše morje«). Izraz ''Mare Mediterrāneum'' se pojavil kasneje. V 3. stoletju ga je uporabil že [[Gaius Julius Solinus|Solinus]], vendar je najstarejši ohranjeni pisni dokaz zanj iz 6. stoletja<ref name="Seirinidou2017">Vaso Seirinidou, [https://books.google.com/books?id=c53vDQAAQBAJ&pg=PA80 "The Mediterranean"] in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> v delih [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]].<ref>{{cite book |first=Geoffrey |last=Rickman |chapter=The creation of ''Mare Nostrum'': 300 BC – 500 AD |editor=David Abulafia |title=The Mediterranean in History |isbn=978-1-60606-057-5 |year=2011 |page=133|publisher=Getty Publications }}</ref><ref name="seirinidou" /> Gre za dobesedni prevod grške besede {{lang|grc|μεσόγειος}} ({{Transliteration|el|mesógeios}}; 'celinski'), ki izhaja iz izrazov {{lang|grc|μέσος}} ({{Transliteration|el|mésos}}, 'v sredini') in {{lang|grc|γήινος}} ({{Transliteration|el|gḗinos}}, 'zemeljski'), iz besede {{lang|grc|γῆ}} ({{Transliteration|el|gê}}, 'zemlja, kopno'). Prvotni pomen besede je bil tako verjetno 'morje v sredini zemlje' in ne 'morje, obdano s kopnim'.<ref>{{cite web |title=entry μεσόγαιος |url=http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2366422 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091202133428/http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D |archive-date=2 December 2009 |publisher=[[Liddell & Scott]]}}</ref><ref>''[[Oxford English Dictionary]]'', 3rd ed, 2001, [http://www.oed.com/view/Entry/115766 ''s.v.'']</ref> *V [[Moderna standardna arabščina|sodobni arabščini]] je morje znano pod imenom {{Transliteration|ar|ALA|al-Baḥr [al-Abyaḍ] al-Mutawassiṭ}} ({{lang|ar|البحر [الأبيض] المتوسط}}), kar pomeni '[Belo] Srednje morje'. V starejši arabski in islamski literaturi so ga imenovali {{Transliteration|ar|Baḥr al-Rūm(ī)}} ({{lang|ar|بحر الروم}} or {{lang|ar|بحر الرومي}}), kar pomeni 'Morje Rimljanov' ali 'Rimsko morje'. To poimenovanje je sprva označevalo le vzhodni del Sredozemlja, kasneje pa se je uveljavilo za celotno Sredozemlje. Med zgodovinskimi arabskimi imeni najdemo še {{Transliteration|ar|Baḥr al-šām(ī)}} ({{lang|ar|بحر الشام}}) (»Sirsko morje«) in {{Transliteration|ar|Baḥr al-Maghrib}} ({{lang|ar|بحر المغرب}}) (»Zahodno morje«).<ref name="eoi">{{EI2|title=Baḥr al-Rūm|volume=1}}</ref><ref name="seirinidou">Vaso Seirinidou, "The Mediterranean" in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> *[[Stari Egipčani]] so Sredozemsko morje imenovali [[Wadj-Wer|''Wadj-wr''/''Wadj-Wer''/''Wadj-Ur'']]. S tem izrazom so prvotno označevali močvirnato, napol vodno območje, bogato s papirusovimi gozdovi, ki je ležalo severno od obdelovalne [[Delta Nila|delte Nila]]. Kasneje se je pomen besede razširil in je začel označevati tudi odprto morje, ki se razprostira za delto.<ref>{{cite book |last1=Golvin |first1=Jean-Claude |title=L'Égypte restituée, Tome 3 |year=1991 |publisher=Éditions Errance |location=Paris |isbn=2-87772-148-5 |page=273}}</ref> *[[Kartažani]] so Sredozemsko morje imenovali »Sirsko morje«. V starodavnih [[Sirščina|sirskih]] besedilih, [[Feničani|feničanskih]] epih in v hebrejski [[Biblija|Bibliji]] je bilo morje znano predvsem kot »Veliko morje«, {{lang|he|הים הגדול}}, {{Transliteration|he|HaYam HaGadol}}, ([[4. Mojzesova knjiga|''Numeri'']]; [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Knjga Jozue]]; [[Ezekiel]]) ali preprosto kot »Morje«. Zaradi geografske lege na zahodni obali [[Sirija (regija)|Sirije]] oziroma [[Sveta dežela|Svete dežele]], so ga imenovali tudi »Zadnje morje«. Ker je ležalo za hrbtom človeka, ki je bil obrnjen proti vzhodu, se ta izraz včasih prevaja kot »Zahodno morje«. Med drugimi svetopisemskimi poimenovanji je še izraz »Morje [[Filistejci|Filistejcev]]«, ([[2. Mojzesova knjiga|Knjiga eksodusa]]). V sodobni [[Hebrejščina|hebrejščini]] se imenuje {{lang|he|הים התיכון}} {{Transliteration|he|HaYam HaTikhon}}, kar pomeni 'Srednje morje'.<ref name="melitensia" /> *[[Stari Grki]] so Sredozemsko morje imenovali preprosto {{lang|grc|ἡ θάλασσα}} ('Morje'). Včasih so uporabljali tudi izraze {{lang|grc|ἡ μεγάλη θάλασσα}} ('Veliko morje'), {{lang|grc|ἡ ἡμετέρα θάλασσα}} ('Naše morje') ali {{lang|grc|ἡ θάλασσα ἡ καθ'ἡμᾶς}} ('morje okoli nas').<ref>{{cite book |last1=Slootjes |first1=Daniëlle |last2=Peachin |first2=M.|title=Rome and the Worlds beyond its Frontier |year=2016 |publisher=Brill |isbn=978-9004325616 |page=28 | url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/37958/9789004326750_webready_content_text.pdf}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mishkova |first1=Diana |last2=Trencsényi|first2=Balázs |title=European Regions and Boundaries A Conceptual History |year=2017 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-584-6 |page=80 | url=https://www.berghahnbooks.com/downloads/OpenAccess/MishkovaEuropean/MishkovaEuropean_04.pdf}}</ref> Po besedah Johanna Knoblocha so kulture v [[Levant|Levantu]] v [[Klasična antika|klasični antiki]] s posameznimi barvami označevale strani neba: črna barva je predstavljala sever (kar pojasnjuje ime [[Črno morje]]), rumena ali modra na vzhod, rdeča jug (npr. [[Rdeče morje]]) in bela zahod. Ta sistem poimenovanja bi lahko pojasnilo izvor grškega poimenovanja {{Transliteration|el|Áspri Thálassa}}, [[Bolgarščina|bolgarskega]] {{Transliteration|bg|Byalo More}}, turškega {{lang|tr|Akdeniz}} in zgoraj omenjena arabska imena, saj vsi ti izrazi v dobesednem prevodu pomenijo »Belo morje«.<ref>Johann Knoblock. ''Sprache und Religion'', Vol. 1 (Carl Winter Universitätsverlag, 1979), 18; cf. {{Encyclopaedia Iranica|volume=4|fascicle=3|title=Black Sea|first=Rüdiger|last=Schmitt|url=http://www.iranicaonline.org/articles/black-sea|pages=310–313}}</ref> *[[Stara angleščina|Staroangleško ime]] za Sredozemsko morje je bilo ''Wendel-sæ'' ali »Vandalsko morje«, poimenovano po [[Vandali|Vandalih]], ki so v obdobju [[Preseljevanje ljudstev|selitve]] [[Preseljevanje ljudstev|ljudstev]] naselili obale Severne Afrike.<ref>{{cite web |title="Mediterranean" on Etymonline |url=https://www.etymonline.com/word/Mediterranean |access-date=27 May 2025}}</ref> *En izmed izrazov za Sredozemsko morje v [[Stara nordijščina|stari]] [[Stara nordijščina|(zahodni) nordijščini]] je bilo ''Jórsalahaf'', , kar v prevodu pomeni »Jeruzalemsko morje«.<ref>{{cite web |title=Dictionary of the Old Norwegian Language |url=https://old-norwegian-dictionary.vercel.app/word/jorsalahaf |access-date=27 May 2025}}</ref> Na Sredozemsko morje se morda nanaša tudi izraz "Hreiðsea", ''Hreiðmarar'', ki je zapisan na znanem švedskem [[Runski kamen iz Röka|runskem kamnu iz Röka]]. *[[Iranski narodi|Stari Iranci]] so Sredozemsko morje imenovali »Rimsko morje«. V [[Perzijščina|klasičnih perzijskih]] besedilih se zanj pojavlja izraz {{Transliteration|fa|Daryāy-e Rōm}} ({{lang|fa|دریای روم}}),, ki verjetno izhaja iz [[Srednja perzijščina|srednjeperzijske]] oblike {{Transliteration|pal|Zrēh ī Hrōm}} ({{lang|pal|𐭦𐭫𐭩𐭤 𐭩 𐭤𐭫𐭥𐭬}}).<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akbar |title="دریای روم" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152841/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega so v klasični perzijski literaturi zanj uporabljali tudi imeni {{Transliteration|fa|Daryāy-e Šām}} {{lang|fa|دریای شام}}) »Zahodno morje« ali »Sirsko morje«.<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akabar |title="دریای شام" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152842/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |url-status=dead }}</ref> *V [[Turščina|turščini]] se Sredozemsko morje imenuje {{lang|tr|Akdeniz}} 'Belo morje'; v [[Otomanska turščina|otomanski turščini]] se je zapisovalo kot{{lang|ota|ﺁق دكز}}, pri čemer je ta izraz lahko označeval le [[Egejsko morje|Egejsko morje.]]<ref>Diran Kélékian, ''Dictionnaire Turc-Français'', Constantinople, 1911</ref> To poimenovanje verjetno izhaja iz [[Turki|turške]] tradicije, kjer so posamezne barve povezovali s stranmi neba, kjer beseda »Ak« (bela) predstavlja zahod. Izraz je verjetno nastal tudi kot nasprotje [[Črno morje|Črnemu morju]].<ref name="eoi"/><ref name="melitensia">{{cite journal|journal=Hyphen|last=Vella|first=Andrew P.|date=1985|title=Mediterranean Malta|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204(1985)5/02.pdf|volume=4|issue=5|pages=469–472|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329163002/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204%281985%295/02.pdf|archive-date=29 March 2017|url-status=usurped}}</ref><ref>[[Özhan Öztürk]] claims that in Old Turkish ''ak'' also means "west" and that {{lang|tr|Akdeniz}} hence means "West Sea" and that {{lang|tr|Karadeniz}} (Black Sea) means "North Sea". [[Özhan Öztürk]]. {{cite book|url=http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |title=Pontus: Antik Çağ'dan Günümüze Karadeniz'in Etnik ve Siyasi Tarihi Genesis Yayınları |place=Ankara |year=2011 |pages=5–9 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120915062836/http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |archive-date=15 September 2012 }}</ref> V perzijščini je bilo ime prevedeno kot {{Transliteration|fa|Baḥr-i Safīd}}, izraz pa se je kasneje uporabljal tudi v otomanski turščini. Iz tega zgodovinskega ozadja najverjetneje izvira tudi pogovorni grški izraz {{langx|grc|Άσπρη Θάλασσα|Áspri Thálassa|Belo morje|label=none}}ki pomeni .<ref name="eoi"/> == Geografija == {{multiple image | width = 180 | footer = | image1 = STS059-238-074 Strait of Gibraltar.jpg | alt1 = | caption1 = Satelitski posnetek, ki prikazuje Sredozemsko morje. [[Gibraltarska ožina]] se nahaja v spodnji levi (severozahodni) četrtini slike; levo od nje je [[Iberski polotok]] v [[Evropa|Evropi]], desno od nje pa [[Magreb]] v [[Afrika|Afriki]]. | image2 = Gallipoli peninsula from space.jpg | alt2 = | caption2 = Ožina [[Dardanele]] v [[Turčija|Turčiji]]. Severna (zgornja) stran je del [[Evropa|Evrope]] (polotok [[Galipoli]] v regiji [[Tracija]]); na južni (spodnji) strani je [[Anatolija]] v [[Azija|Aziji]]. }} Sredozemsko morje se povezuje: * z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] preko [[Gibraltarski preliv|Gibraltarske ožine]] (znane kot »[[Herkulova stebra|Herkulovi stebri]]«) na zahodu. Ta ločuje Evropo od Afrike<ref>{{Cite web |last=Vallianatos |first=Evaggelos |date=2013-10-08 |title=Is Western Civilization Becoming Criminal? The Case of the Mediterranean |url=https://truthout.org/articles/is-western-civilization-becoming-criminal-the-case-of-the-mediterranean/ |access-date=2025-06-20 |website=Truthout |language=en-US}}</ref> * z [[Marmarsko morje|Marmarskim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] preko ožin [[Dardanele|Dardane]] oziroma [[Bospor]] na vzhodu. To ločuje Evropo od Azije.<ref>{{Cite web |title=Mediterranean Sea |url=https://dlab.epfl.ch/wikispeedia/wpcd/wp/m/Mediterranean_Sea.htm |access-date=2025-06-20 |website=dlab.epfl.ch}}</ref> Dolžina obale je približno 46.000 km.<ref name="britannica">{{Britannica URL|author=Boxer, Baruch |title=Mediterranean Sea |url=place/Mediterranean-Sea }}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean – a sea surrounded by land &#124; WWF |url=https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160225/https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |archive-date=7 September 2020 |access-date=7 September 2020}}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean coast |url=http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160227/http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |archive-date=7 September 2020 |access-date=15 September 2020 |publisher=FAO}}</ref> 163 km dolg umetni [[Sueški prekop]] na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z [[Rdeče morje|Rdečim morjem]] brez zapornic, saj je raven vode v bistvu enaka. To ločuje Afriko in Azijo.<ref name="melitensia"/><ref>Harald Krachler "Alois Negrelli, der Suezkanalplaner" In: Wiener Zeitung 18 January 1999.</ref> Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od [[rt]]a [[Matapan]] na [[Peloponez]]u, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je [[bibavica|plimovanje]] v Sredozemlju na splošno majhno. [[Slanost]] je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690&nbsp;km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830&nbsp;km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo. === Robna morja === [[Slika:Lopud_island,_Croatia_(48612709613).jpg|sličica|[[Elafitski otoki]] ob hrvaški obali; Jadransko morje vsebuje več kot 1200 otokov in otočkov.]] [[File:Illots d'Eivissa (Pitiüses) 12. Es Malvins.jpg|thumb|Es Malvins, [[Balearsko morje]]]] [[File:Ionian sea islands, pic1.JPG|thumb|Jonsko morje, pogled z otoka [[Lefkada]], Grčija]] Mediteransko morje vključuje 15 [[Robno morje|robnih morij]]:<ref>{{Cite journal |last1=Bai |first1=Yan |last2=He |first2=Xianqiang |last3=Yu |first3=Shujie |last4=Chen |first4=Chen-Tung |date=28 February 2018 |title=Changes in the Ecological Environment of the Marginal Seas along the Eurasian Continent from 2003 to 2014 |journal=Sustainability |language=en |volume=10 |issue=3 |page=635 |doi=10.3390/su10030635 |issn=2071-1050|doi-access=free|bibcode=2018Sust...10..635B }}</ref>{{Failed verification|date=April 2023}} {| class="wikitable sortable" !rowspan=1|Št. !rowspan=1|Morje !colspan=1|Površina km² !rowspan=1|Obmorske države in ozemlja |- | align=center|1 || '''[[Libijsko morje]]''' || 350.000 || [[Libija]], [[Grčija]], [[Malta]], [[Italija]] |- | align=center|2 || '''[[Levantsko morje]]''' || 320.000 || [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina (regija)|Palestina]], [[Egipt]], [[Grčija]], [[Ciper]], [[Akrotiri in Dekelija|Akrotiri in Dekelia]] |- | align=center|3 || '''[[Tirensko morje]]''' || 275.000 || [[Italija]], [[Francija]] |- | align=center|4 || '''[[Egejsko morje]]''' || 214.000 || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|5 || '''[[Ikarsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|6 || '''[[Mirtojsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]] |- | align=center|7 || '''[[Traško morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|8 || '''[[Jonsko morje]]''' || 169.000 || [[Grčija]], [[Albanija]], [[Italija]] |- | align=center|9 || [[Balearsko morje]]|| 150.000 || [[Španija]] |- | align=center|10 || '''[[Jadransko morje]]''' || 138.000 || [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] |- | align=center|11 || [[Sardinsko morje]]|| 120.000 || [[Italija]], [[Španija]] |- | align=center|12 || '''[[Kretsko morje]]''' || 95.000 <small>(del Egejskega morja)</small> || [[Grčija]]<ref>{{cite web |url=https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |title=Sea of Crete &#124; sea, Greece |website=Britannica |access-date=28 November 2022 |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326032903/https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |url-status=live }}</ref> |- | align=center|13 || '''[[Ligursko morje]]''' || 80.000 || [[Italija]], [[France]] |- | align=center|14 || '''[[Alboransko morje]]''' || 53.000 || [[Španija]], [[Maroko]], [[Alžirija]], [[Gibraltar]] |- | align=center|15 || '''[[Marmarsko morje]]''' || 11.500 || [[Turčija]] |- | align=center|– || '''Drugo''' || ~500.000 || Sestavljeno iz zalivov, ožin, kanalov in drugih delov, ki nimajo imena določenega morja. |- !Skupaj!!Mediteransko morje!!~2.500.000 | |}Opomba 1: [[International Hydrographic Organization]] opredeljuje to območje kot splošno Sredozemsko morje v Zahodnem bazenu. Oznake [[Sardinsko morje]] ne priznava.<ref name="IHO">{{cite web|url=https://iho.int/uploads/user/pubs/standards/s-23/S-23_Ed3_1953_EN.pdf|title=Limits of Oceans and Seas, 3rd edition|year=1953|publisher=International Hydrographic Organization|access-date=28 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20111008191433/http://www.iho-ohi.net/iho_pubs/standard/S-23/S23_1953.pdf|archive-date=8 October 2011}}</ref> Opomba 2: [[Traško morje]], [[Ikarsko morje]], [[Kretsko morje]] in [[Mirtojsko morje]] so [[morje|morja]], ki so del [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Opomba 3: [[Črno morje]] se ne šteje za del Sredozemskega morja. Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja: *[[Alboransko morje]] (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]] - Španijo) * [[Balearsko morje]] (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi [[Sardinsko morje]]), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: [[Valencijski zaliv|Valencijski]], [[Levji zaliv]]...) * [[Ligursko morje]] - med [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Korzika|Korziko]] (v ožjem smislu - ob Ligurski obali [[Genovski zaliv]]) * [[Tirensko morje]] - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: [[Neapeljski zaliv]], [[Salernski zaliv]], Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...) Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja: * [[Jadransko morje]] - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat ([[Beneški zaliv]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], [[Kvarnerski zaliv]], Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, [[Boka Kotorska]]) * [[Jonsko morje]] - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo * [[Libijsko morje]] - med Afriko (obsega mdr. [[Tuniški zaliv]] ter obe [[Sirta|Sirti]] - zaliva [[Mala Sirta|Mala]] in [[Velika Sirta]]) in Sicilijo (na zahodu ga [[Sicilski preliv]] povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko). * [[Egejsko morje]] - med Grčijo, Kreto in Turčijo ([[Trakijsko morje]], [[Kretsko morje]], [[Mirtojsko morje]], [[Solunski zaliv]], [[Strumiški zaliv]], [[Edremitski zaliv]], Saros,...) * [[Vzhodno morje]] ([[Levantinsko morje]]) - med Turčijo, Azijskimi obalami ([[Levant|Levantom]]) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) ([[Antalijski zaliv]], [[Iskendrunski zaliv]]...) Dogovorjene meje med temi morji so: * med Balearskim in Ligurskim morjem: [[Saint-Tropez]] (Francija) - [[Calvi]] (Korzika) * med Balearskim in Tirenskim morjem: [[Isola dei Cavoli]] (Sardinija) - [[Bizerta]] (Tunizija) * med Ligurskim in Tirenskim morjem: [[Capo Corso]] (Korzika) - [[Piombino]] (Italija) * med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - [[Trapani]] (Italija) * med Jadranskim in Jonskim morjem: [[Otranto]] (Italija) - [[Valona]] (Albanija) * med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: [[Capo Passero]] (Sicilija) - Darnah/[[Derna]] (Libija) * med Jonskim in Egejskim morjem: [[Kitera]] (Grčija) - [[Kissamos]] (Kreta, Grčija) * med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija) * med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - [[Karpatos]] (Grčija) - Rodos (Grčija) - [[Marmarsko morje]] (Turčija) === Otoki === {{main|Seznam otokov v Sredozemskem morju}} Sredozemsko morje obsega približno 10.000 otokov in otočkov, od katerih jih je približno 250 stalno naseljenih.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |title=The Mediterranean region under climate change: A scientific update |publisher=[[Institut de recherche pour le développement]] |author=Moatti, Jean-Paul |author2=Thiébault, Stéphane |year=2018 |page=363 |isbn=978-2-7099-2220-3 |quote=With about 10,000 islands and islets (approx. 250 inhabited by humans), the Mediterranean Sea can be considered as one of the largest archipelagos in the world. |access-date=15 April 2022 |archive-date=1 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101145303/https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |url-status=live }}</ref> Večji [[otok]]i v Sredozemskem morju so: * [[Balearski otoki]] ([[Majorka]], [[Menorca]] in [[Ibiza]]) v zahodnem Sredozemlju * [[Korzika]], [[Sardinija]] in [[Sicilija]] v osrednjem Sredozemlju (tudi [[Malta (otok)|Malta]] in [[Krf]] z [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] ter [[Džerba]] v Tuniziji in [[Elba]] v Italiji) * [[Kreta]], [[Rodos]] in [[Ciper]] v vzhodnem Sredozemlju (in [[Egejski otoki]] z največjo [[Evboja|Evbojo]]; [[Lezbos]], [[Hios]], [[Samos]], [[Lemnos]] ...) === Polotoki === * [[Anatolija|Mala Azija]] (Anatolija) - Turčija * [[Balkanski polotok]] - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija ** [[Galipoli]] - Turčija ** [[Peloponez]], [[Atika]] in [[Halkidika]] - [[Grčija]] ** [[Istra]] - Hrvaška, Slovenija ** ([[Pelješac]] - Hrvaška) * [[Apeninski polotok]] - Italija (in San Marino) ** [[Gargano]] ** [[Salento]] ** [[Kalabrija]] * [[Pirenejski polotok|Pirenejski]] (tudi [[Iberski polotok]]) - Španija, Francija, Andora === Države ob (in v) Sredozemskem morju === Naslednje države imajo obalo ob Sredozemskem morju:<ref>{{Cite web |date=Jun 20, 2023 |title=Mediterranean Sea |url=https://vajiramandravi.com/current-affairs/mediterranean-sea/ |access-date=2025-06-23 |website=Vajiram & Ravi |language=en-IN}}</ref> V [[Evropa|Evropi]], od zahoda proti vzhodu: [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Malta]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]] in [[Grčija]]. V [[Azija|Aziji]], od severa proti jugu: [[Turčija]], [[Ciper]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Država Palestina|Palestina]]. V [[Afrika|Afriki]], od vzhoda proti zahodu: [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]. == Geologija == Podmorski prag med [[Tunizija|tunizijsko]] [[obala|obalo]] in [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Sicilski preliv]]) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med [[Španija|špansko]] in [[Maroko|maroško]] obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je [[Nil]], ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so [[Ebro]], [[Rona]], [[Arno (reka)|Arno]], [[Tibera]], [[Pad]], [[Adiža]], [[Piava]], [[Tilment]], [[Soča]], [[Neretva]], [[Drim]], [[Bojana (reka)|Bojana]] /''Bunë'', [[Škumbin]], [[Vjosa]], [[Vardar]], [[Marica]], itd. Sredozemsko morje je skupaj z delom [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] del nekdanjega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je zaradi [[tektonika plošč|tektonskega]] narivanja [[afriška plošča|Afriške plošče]] na [[evrazijska plošča|Evrazijsko]] pred 30 milijoni let, v dobi [[oligocen]]a, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost [[ognjenik]]ov [[Etna]], [[Vezuv]] in [[Stromboli]] (vsi v [[Italija|Italiji]]) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so [[terciar]]ne plasti [[sadra|sadre]] in [[sol]]i globoko na morskem dnu. ==Klimatske razmere== Za velik del sredozemske obale je značilno [[sredozemsko podnebje]]. Za sredozemski bazen je značilno podnebje z milimi<ref name=":6" /><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Urdiales-Flores |first1=Diego |last2=Zittis |first2=George |last3=Hadjinicolaou |first3=Panos |last4=Cherchi |first4=Annalisa |last5=Alessandri |first5=Andrea |last6=Peleg |first6=Nadav |last7=Lelieveld |first7=Jos |date=2024 |title=A Global Analysis of Historical and Future Changes in Mediterranean Climate-Type Regions |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.8655 |journal=International Journal of Climatology |language=en |volume=44 |issue=15 |pages=5607–5620 |doi=10.1002/joc.8655 |bibcode=2024IJCli..44.5607U |issn=1097-0088}}</ref> in vlažnimi zimami,<ref name=":7" /> ter suhimi in vročimi poletji.<ref name=":6">{{Cite web |date=2025-06-04 |title=Mediterranean climate {{!}} Definition, Region, Map, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/science/Mediterranean-climate |access-date=2025-06-24 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref name=":7" /> Čeprav so sredozemski tropski cikloni razmeroma redek pojav, se v Sredozemskem morju občasno izoblikujejo, in sicer najpogosteje v obdobju od septembra do novembra.<ref>{{Cite web |title=Medicane |url=https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |access-date=2025-06-24 |website=resources.eumetrain.org |archive-date=2025-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250822162134/https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |url-status=dead }}</ref> {{wide image|Koppen World Map (Mediterranean Sea area only).png|769px|Zemljevid podnebnih pasov na območjih okoli Sredozemskega morja po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]}} ====Temperatura morja==== [[File:Port Autonome de Marseille.JPG|thumb|Marseille z [[L'Estaque|L'Estaqua]]]] {|class="wikitable" |+Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C) |- ! !'''Jan''' !'''Feb''' !'''Mar''' !'''Apr''' !'''Maj''' !'''Jun''' !'''Jul''' !'''Avg''' !'''Sep''' !'''Okt''' !'''Nov''' !'''Dec''' !'''Ø/leto''' |- |[[Marseille]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/france/marseille.php Marseille Climate and Weather Averages, France<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |16 |18 |21 |22 |21 |18 |16 |14 !16,6 |- |[[Benetke]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/venetian-riviera/venice.php Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |11 |10 |11 |13 |18 |22 |25 |26 |23 |20 |16 |14 !17,4 |- |[[Barcelona]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/barcelona.php Barcelona Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |17 |20 |23 |25 |23 |20 |17 |15 !17,8 |- |[[Valencia]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/valencia.php Valencia Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |14 |13 |14 |15 |17 |21 |24 |26 |24 |21 |18 |15 !18,5 |- |[[Málaga]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/costa-del-sol/malaga.php Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |17 |20 |22 |23 |22 |20 |18 |16 !18,3 |- |[[Gibraltar]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/gibraltar/gibraltar.php Gibraltar Climate and Weather Averages<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |16 |16 |17 |20 |22 |22 |22 |20 |18 |17 !18,4 |- |[[Neapelj]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/neapolitan-riviera/naples.php Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |15 |14 |14 |15 |18 |22 |25 |27 |25 |22 |19 |16 !19,3 |- |[[Atene]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/athens.php Athens Climate and Weather Averages, Greece<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |18 |21 |24 |24 |24 |21 |19 |18 !19,3 |- |[[Iraklion]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/crete/iraklion.php Iraklion Climate and Weather Averages, Crete<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |19 |22 |24 |25 |24 |22 |20 |18 !19,7 |- |[[Malta]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/malta/valletta.php Valletta Climate and Weather Averages, Malta<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |16 |15 |16 |18 |21 |24 |26 |25 |23 |21 |18 !19,9 |- |[[Larnaka]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/larnaca.php Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Limassol]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/limassol.php Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Antalya]] |17 |17 |17 |18 |21 |24 |27 |28 |27 |25 |22 |19 !21,8 |- |[[Aleksandrija]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |title=Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-06-20 |archive-date=2014-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105193047/http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |url-status=dead }}</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |23 |25 |26 |26 |25 |22 |20 !21,4 |- |[[Tel Aviv]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/israel/tel-aviv.php Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |21 |24 |26 |28 |27 |26 |23 |20 !22,1 |} ==Opombe== {{NoteFoot}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Sredozemska unija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morja]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Sredozemlje]] tc6raxyj75w57lvcyeijay3fndqjnut 0 11887 6718062 6710630 2026-07-26T06:15:13Z Officer781 88326 /* Tabela */ Update to better images for the coast guard 6718062 wikitext text/x-wiki [[Vojaški čini]] [[Oborožene sile ZDA|Oboroženih sil]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] so razdeljeni na [[vojaški čini|čine]]: * [[kopenska vojska Združenih držav Amerike|kopenske vojske ZDA]], * [[vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojnega letalstva ZDA]], * [[vojna mornarica Združenih držav Amerike|vojne mornarice ZDA]], * [[USMC|mornariškega korpusa ZDA]], * [[Obalna straža Združenih držav Amerike|obalne straže ZDA]]. == Tabela == {| class=wikitable cellspacing="0" cellpadding="1" |- !Prevod !Razred ![[kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kop. vojska ZDA]] ![[vojna mornarica Združenih držav Amerike|Voj. mornarica ZDA]] ![[Obalna straža Združenih držav Amerike|Obalna straža]] ![[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike]] ![[vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Voj. letalstvo ZDA]] |- |[[General armade]] / [[Admiral flote]] |O-11 |[[General armade (ZDA)|General of the Army]] (GA) [[Slika:US-O11_insignia.svg|55px|General of the Army]] |[[Admiral flote (ZDA)|Fleet Admiral]] (FADM) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O12.svg|55px|Fleet Admiral]] |/ |/ |[[General vojnega letalstva (ZDA)|General of the Air Force]] (GAF) [[Slika:US-O11_insignia.svg|55px|General of the Air Force]] |- |[[General]] / [[Admiral]] |O-10 |[[General (ZDA)|General]] (GEN) [[Slika:US-O10_insignia.svg|125px|General]] |[[Admiral (ZDA)|Admiral]] (ADM) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O11.svg|55px|Admiral]] |[[Admiral (ZDA)|Admiral]] (ADM) [[Slika:US-CoastGuard-O10.svg|55px|Admiral]] |[[General (ZDA)|General]] (Gen) [[Slika:US-O10_insignia.svg|125px|General]] |[[General (ZDA)|General]] (Gen) [[Slika:US-O10_insignia.svg|125px|General]] |- |[[Generalpodpolkovnik]] [[Viceadmiral]] |O-9 |[[Generalporočnik (ZDA)|Lieutenant General]] (LTG) [[Slika:US-O9_insignia.svg|100px|Lieutenant General]] |[[Viceadmiral (ZDA)|Vice Admiral]] (VADM) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O10.svg|55px|Vice Admiral]] |[[Viceadmiral (ZDA)|Vice Admiral]] (VADM) [[Slika:US-CoastGuard-O9.svg|55px|Vice Admiral]] |[[Generalporočnik (ZDA)|Lieutenant General]] (LtGen) [[Slika:US-O9_insignia.svg|100px|Lieutenant General]] |[[Generalporočnik (ZDA)|Lieutenant General]] (Lt Gen) [[Slika:US-O9_insignia.svg|100px|Lieutenant General]] |- |[[Generalmajor]] / [[Kontraadmiral|Kontraadmiral (zgornja polovica)]] |O-8 |[[Generalmajor (ZDA)|Major General]] (MG) [[Slika:US-O8_insignia.svg|75px|Major General]] |Rear Admiral, upper half (RADM) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O9.svg|55px|Rear Admiral Upper Half]] |Rear Admiral, upper half (RADM) [[Slika:US-CoastGuard-O8.svg|55px|Rear Admiral Upper Half]] |[[Generalmajor (ZDA)|Major General]] (MajGen) [[Slika:US-O8_insignia.svg|75px|Major General]] |[[Generalmajor (ZDA)|Major General]] (Maj Gen) [[Slika:US-O8_insignia.svg|75px|Major General]] |- |[[Brigadni general]] / [[Kontraadmiral|Kontraadmiral (spodnja polovica)]] |O-7 |Brigadier General (BG) [[Slika:US-O7_insignia.svg|50px|Brigadier General]] |Rear Admiral, lower half (RDML) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O8.svg|55px|Rear Admiral Lower Half]] |Rear Admiral, lower half (RDML) [[Slika:US-CoastGuard-O7.svg|55px|Rear Admiral Lower Half]] |Brigadier General (BGen) [[Slika:US-O7_insignia.svg|50px|Brigadier General]] |Brigadier General (Brig Gen) [[Slika:US-O7_insignia.svg|50px|Brigadier General]] |- |[[Polkovnik]] / [[Kapitan bojne ladje]] |O-6 |Colonel (COL) [[Slika:US-O6 insignia.svg|100px|Colonel]] |Captain (CAPT) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O7.svg|55px|Captain]] |Captain (CAPT) [[Slika:US-CoastGuard-O6.svg|55px|Captain]] |Colonel (Col) [[Slika:US-O6 insignia.svg|100px|Colonel]] |Colonel (Col) [[Slika:US-O6 insignia.svg|100px|Colonel]] |- |[[Podpolkovnik]] / [[Kapitan fregate]] |O-5 |Lieutenant Colonel (LTC) [[Slika:US-O5 insignia.svg|70px|Lieutenant Colonel]] |Commander (CDR) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O5.svg|55px|Commander]] |Commander (CDR) [[Slika:US-CoastGuard-O5.svg|55px|Commander]] |Lieutenant Colonel (LtCol) [[Slika:US-O5 insignia.svg|70px|Lieutenant Colonel]] |Lieutenant Colonel (Lt Col) [[Slika:US-O5 insignia.svg|70px|Lieutenant Colonel]] |- |[[Major]] / [[Kapitan korvete]] |O-4 |Major (MAJ) [[Slika:US-O4 insignia.svg|70px|Major]] |Lieutenant Commander (LCDR) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O4.svg|55px|Lieutenant Commander]] |Lieutenant Commander (LCDR) [[Slika:US-CoastGuard-O4.svg|55px|Lieutenant Commander]] |Major (Maj) [[Slika:US-O4 insignia.svg|70px|Major]] |Major (Maj) [[Slika:US-O4 insignia.svg|70px|Major]] |- |[[Stotnik]] / [[Poročnik bojne ladje]] |O-3 |Captain (CPT) [[Slika:US-O3 insignia.svg|67px|Captain]] |Lieutenant (LT) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O3.svg|55px|Lieutenant]] |Lieutenant (LT) [[Slika:US-CoastGuard-O3.svg|55px|Lieutenant]] |Captain (Capt) [[Slika:US-O3 insignia.svg|67px|Captain]] |Captain (Capt) [[Slika:US-O3 insignia.svg|67px|Captain]] |- |[[Nadporočnik]] / [[Poročnik fregate]] |O-2 |First Lieutenant (1LT) [[Slika:US-O2 insignia.svg|25px|First Lieutenant]] |Lieutenant, junior grade (LTJG) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O2.svg|55px|Lieutenant Junior Grade]] |Lieutenant, junior grade (LTJG) [[Slika:US-CoastGuard-O2.svg|55px|Lieutenant Junior Grade]] |First Lieutenant (1stLt) [[Slika:US-O2 insignia.svg|25px|First Lieutenant]] |First Lieutenant (1st Lt) [[Slika:US-O2 insignia.svg|25px|First Lieutenant]] |- |[[Poročnik]] [[Poročnik korvete]] |O-1 |Second Lieutenant (2LT) [[Slika:US-O1 insignia.svg|25px|Second Lieutenant]] |Ensign (ENS) [[Slika:Generic-Navy-(star v2)-O1.svg|55px|Ensign]] |Ensign (ENS) [[Slika:US-CoastGuard-O1.svg|55px|Ensign]] |Second Lieutenant (2ndLt) [[Slika:US-O1 insignia.svg|25px|Second Lieutenant]] |Second Lieutenant (2nd Lt) [[Slika:US-O1 insignia.svg|25px|Second Lieutenant]] |- |/ |W-5 |Chief Warrant Officer 5 (CW5) [[Slika:US-Army-CW5.svg|25px|Chief Warrant Officer 5]] |Chief Warrant Officer 5 (CWO5) [[Slika:US-Navy-W-5.svg|55px|Chief Warrant Officer 5]] |/ |Chief Warrant Officer 5 (CWO5) [[Slika:USMC CWO5.svg|25px|Chief Warrant Officer 5]] |Chief Warrant Officer 5 (CW5) [[Slika:USAF-CW5.svg|25px|Chief Warrant Officer 5]] |- |/ |W-4 |Chief Warrant Officer 4 (CW4) [[Slika:US-Army-CW4.svg|25px|Chief Warrant Officer 4]] |Chief Warrant Officer 4 (CWO4) [[Slika:US-Navy-W-4.svg|55px|Chief Warrant Officer 4]] |Chief Warrant Officer 4 (CWO4) [[Slika:US-CoastGuard-W-4.svg|55px|Chief Warrant Officer 4]] |Chief Warrant Officer 4 (CWO4) [[Slika:USMC CWO4.svg|25px|Chief Warrant Officer 4]] |Chief Warrant Officer 4 (CW4) [[Slika:USAF-CW4-2024.svg|25px|Chief Warrant Officer 4]] |- |/ |W-3 |Chief Warrant Officer 3 (CW3) [[Slika:US-Army-CW3.svg|25px|Chief Warrant Officer 3]] |Chief Warrant Officer 3 (CWO3) [[Slika:US-Navy-W-3.svg|55px|Chief Warrant Officer 3]] |Chief Warrant Officer 3 (CWO3) [[Slika:US-CoastGuard-W-3.svg|55px|Chief Warrant Officer 3]] |Chief Warrant Officer 3 (CWO3) [[Slika:USMC CWO3.svg|25px|Chief Warrant Officer 3]] |Chief Warrant Officer 3 (CW3) [[Slika:USAF-CW3-2024.svg|25px|Chief Warrant Officer 3]] |- |/ |W-2 |Chief Warrant Officer 2 (CW2) [[Slika:US-Army-CW2.svg|25px|Chief Warrant Officer 2]] |Chief Warrant Officer 2 (CWO2) [[Slika:US-Navy-W-2.svg|55px|Chief Warrant Officer 2]] |Chief Warrant Officer 2 (CWO2) [[Slika:US-CoastGuard-W-2.svg|55px|Chief Warrant Officer 2]] |Chief Warrant Officer 2 (CWO2) [[Slika:USMC CWO2.svg|25px|Chief Warrant Officer 2]] |Chief Warrant Officer 2 (CW2) [[Slika:USAF-CW2-2024.svg|25px|Chief Warrant Officer 2]] |- |/ |W-1 |Warrant Officer 1 (WO1) [[Slika:US-Army-WO1.svg|25px|Warrant Officer 1]] |Warrant Officer 1 (WO1) [[Slika:US-Navy-W-1.svg|55px|Warrant Officer 1]] |/ |Warrant Officer 1 (WO1) [[Slika:USMC WO1.svg|25px|Warrant Officer 1]] |Warrant Officer 1 (WO1) [[Slika:USAF-WO1-2024.svg|25px|Warrant Officer 1]] |- |[[Višji štabni praporščak]] |rowspan=3|E-9 |Sergeant Major of the Army (SMA) [[Slika:Army-USA-OR-09a (Army greens).svg|50px|Sergeant Major of the Army]] |Master Chief Petty Officer of the Navy (MCPON) [[Slika:MCPON.svg|50px|Master Chief Petty Officer of the Navy]] |Master Chief Petty Officer of the Coast Guard (MCPOCG) [[Slika:USCG MCPOCG.svg|50px|Master Chief Petty Officer of the Coast Guard]] |Sergeant Major of the Marine Corps (SgtMajMarCor) [[Slika:USMC-E9-SGMMC.svg|50px|Sergeant Major of the Marine Corps]] |Chief Master Sergeant of the Air Force (CMSAF) [[Slika:E9d_USAF_CMSAF.svg|50px|Chief Master Sergeant of the Air Force]] |- |[[Štabni praporščak]] |Command Sergeant Major (CSM) [[Slika:Army-USA-OR-09b (Army greens).svg|50px|Command Sergeant Major]] |Command Master Chief Petty Officer (CMDCM) [[Slika:CMCPO.svg|50px|Command Master Chief Petty Officer]] |Command Master Chief Petty Officer (CMC) [[Slika:USCG CMC.svg|50px|Command Master Chief Petty Officer]] |Sergeant Major (SgtMaj) [[Slika:USMC-E9-SGM.svg|50px|Sergeant Major]] |Command Chief Master Sergeant (CCM) [[Slika:E9c USAF CCMS.svg|50px|Command Chief Master Sergeant]] |- |[[Višji praporščak]] |Sergeant Major (SGM) [[Slika:Army-USA-OR-09c (Army greens).svg|50px|Sergeant Major]] |Master Chief Petty Officer (MCPO) [[Slika:MCPO GC.svg|50px|Master Chief Petty Officer]] |Master Chief Petty Officer (MCPO) [[Slika:USCG MCPO.svg|50px|Master Chief Petty Officer]] |Master Gunnery Sergeant (MGySgt) [[Slika:USMC-E9-MGyS.svg|50px|Master Gunnery Sergeant]] |Chief Master Sergeant (CMSgt) [[Slika:E9a USAF CMSGT.svg|50px|Chief Master Sergeant]] |- |[[Praporščak]] |rowspan=2|E-8 |First Sergeant (1SG) [[Slika:Army-USA-OR-08a (Army greens).svg|50px|First Sergeant]] |Command Senior Chief Petty Officer (CMDCS) [[Slika:CMDCS.svg|50px|Command Senior Chief Petty Officer]] |/ |First Sergeant (1stSgt) [[Slika:USMC-E8-1SG.svg|50px|First Sergeant]] |/ |- |[[Višji štabni vodnik]] |Master Sergeant (MSG) [[Slika:Army-USA-OR-08b (Army greens).svg|50px|Master Sergeant]] |Senior Chief Petty Officer (SCPO) [[Slika:SCPO GC.svg|50px|Senior Chief Petty Officer]] |Senior Chief Petty Officer (SCPO) [[Slika:USCG SCPO.svg|50px|Senior Chief Petty Officer]] |Master Sergeant (MSgt) [[Slika:USMC-E8-MSG.svg|50px|Master Sergeant]] |Senior Master Sergeant (SMSgt) [[Slika:E8a USAF SMSGT.svg|50px|Senior Master Sergeant]] |- |[[Štabni vodnik]] |E-7 |Sergeant First Class (SFC) [[Slika:Army-USA-OR-07 (Army greens).svg|50px|Sergeant First Class]] |Chief Petty Officer (CPO) [[Slika:CPO GC.svg|50px|Chief Petty Officer]] |Chief Petty Officer (CPO) [[Slika:USCG CPO.svg|50px|Chief Petty Officer]] |Gunnery Sergeant (GySgt) [[Slika:USMC-E7.svg|50px|Gunnery Sergeant]] |Master Sergeant (MSgt) [[Slika:E7a USAF MSGT.svg|50px|Master Sergeant]] |- |[[Višji vodnik]] |E-6 |Staff Sergeant (SSG) [[Slika:Army-USA-OR-06 (Army greens).svg|50px|Staff Sergeant]] |Petty Officer First Class (PO1) [[Slika:BM1 NOGC.svg|50px|Petty Officer First Class]] |Petty Officer First Class (PO1) [[Slika:USCG PO1.svg|50px|Petty Officer First Class]] |Staff Sergeant (SSgt) [[Slika:USMC-E6.svg|50px|Staff Sergeant]] |Technical Sergeant (TSgt) [[Slika:E6 USAF TSGT.svg|50px|Technical Sergeant]] |- |[[Vodnik (vojaški čin)|Vodnik]] |E-5 |Sergeant (SGT) [[Slika:Army-USA-OR-05 (Army greens).svg|50px|Sergeant]] |Petty Officer Second Class (PO2) [[Slika:BM2 NOGC.svg|50px|Petty Officer Second Class]] |Petty Officer Second Class (PO2) [[Slika:USCG PO2.svg|50px|Petty Officer Second Class]] |Sergeant (Sgt) [[Slika:USMC-E5.svg|50px|Sergeant]] |Staff Sergeant (SSgt) [[Slika:E5 USAF SSGT.svg|50px|Staff Sergeant]] |- | rowspan="2"|[[Naddesetnik]] |rowspan=2|E-4 |Corporal (CPL) [[Slika:Army-USA-OR-04a (Army greens).svg|50px|Corporal]] |Petty Officer Third Class (PO3) [[Slika:BM3 NOGC.svg|50px|Petty Officer Third Class]] |Petty Officer Third Class (PO3) [[Slika:USCG PO3.svg|50px|Petty Officer Third Class]] |Corporal (Cpl) [[Slika:USMC corporal (E-4).svg|50px|Corporal]] |/ |- |Specialist (SPC) [[Slika:Army-USA-OR-04b (Army greens).svg|50px|Specialist]] |/ |/ |/ |Senior Airman (SrA) [[Slika:E4 USAF SAM.svg|50px|Senior Airman]] |- |[[Desetnik]] |E-3 |Private First Class (PFC) [[Slika:Army-USA-OR-03 (Army greens).svg|50px|Private First Class]] |Seaman (SN) [[Slika:E3 SM USN.svg|50px|Seaman]] |Seaman (SN) [[Slika:USCG SM.svg|50px|Seaman]] |Lance Corporal (LCpl) [[Slika:USMC-E3.svg|50px|Lance Corporal]] |Airman First Class (A1C) [[Slika:E3 USAF AM1.svg|50px|Airman First Class]] |- |[[Poddesetnik]] |E-2 |Private (PV2) [[Slika:Army-USA-OR-02 (Army greens).svg|50px|Private E-2]] |Seaman Apprentice (SA) [[Slika:E2 SM USN.svg|50px|Seaman Apprentice]] |Seaman Apprentice (SA) [[Slika:USCG SA.svg|50px|Seaman Apprentice]] |Private First Class (PFC) [[Slika:USMC-E2.svg|50px|Private First Class]] |Airman (Amn) [[Slika:E2 USAF AM.svg|50px|Airman]] |- |[[Vojak]] |E-1 |Private (PV1) |Seaman Recruit (SR) |Seaman Recruit (SR) [[Slika:USCG SR.svg|50px|Seaman Recruit]] |Private (Pvt) |Airman Basic (AB) |- |} == Besedilo k tabeli == === Splošno === Vsi [[častnik]]i [[oborožene sile Združenih držav Amerike|oboroženih sil ZDA]] so pooblaščeni od [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]] in potrjeni od [[ameriški senat|senata]]. ==== Delitev [[vojaški čini|činov]] [[kopenska vojska Združenih držav Amerike|kopenske vojske ZDA]], [[vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojnega letalstva ZDA]] in [[korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinski korpus ZDA]]: ==== * '''Enlisted ranks''' (približen prevod bi bil [[vojaški čini|čini]] [[nabor]]nikov) **: ''Private'' (približen prevod bi bil [[vojak]] **: ''Non-commissioned officer'' ([[NCO]]; nepooblaščeni [[častnik]]i; [[slovenščina|slovensko]] [[podčastnik]]i) ***: '''''Junior NCO''''' (mlajši [[podčastnik]]i) ***: '''''Platoon NCO''''' ([[vod]]ni [[podčastniki]]i) ***: '''''Staff NCO''''' ([[štab]]ni [[podčastnik]]i) * '''Warrant Officer ranks''' (specialistični [[častnik|častniški]] [[vojaški čini|čini]]; [[Slovenska vojska]] ne pozna [[vojaški čini|činov]] te stopnje. Warrant Officers so neposredno pooblaščeni od [[predsednika Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]], uživajo [[častnik|častniške]] pravice ([[činovni razredi|činovni razred]] W2 in višje), a so specializirani samo za eno področje [[vojskovanje|vojskovanja]]). * '''Officer ranks''' ([[častnik|častniški]] [[vojaški čini|čini]]) **: ''Company grade Officers'' ([[četa|četni]] [[častnik]]i; nižji [[častnik]]i) **: ''Field grade Officers'' ([[častnik]]i bojišča; višji [[častnik]]i) **: ''General Officers'' (generalni [[častnik]]i; [[general]]i) ==== Delitev [[vojaški čini|činov]] [[vojna mornarica Združenih držav Amerike|vojne mornarice ZDA]] in [[Obalna straža Združenih držav Amerike|obalne straže ZDA]]: ==== * '''Enlisted ranks''' (približen prevod bi bil [[vojaški čini|čini]] [[nabor]]nikov) **: ''Seaman'' ([[mornar]]ji) **: ''Petty Officer ranks'' ([[vojna mornarica|mornariški]] ekvivalent [[podčastnik]]ov) * '''Warrant Officer ranks''' (specialistični [[častnik|častniški]] [[vojaški čini|čini]]) * '''Officer ranks''' ([[častnik|častniški]] [[vojaški čini|čini]]) **: ''Junior Grade'' ([[vojna mornarica|mornariški]] ekvivalent nižjih [[častnik]]ov) **: ''Mid-Grade'' ([[vojna mornarica|mornariški]] ekvivalent višjih [[častnik]]ov) **: ''Flag'' ([[vojna mornarica|mornariški]] ekvivalent [[general]]ov; [[admiral]]i) === [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike]] === [[Činovni razredi]] E-1 do E-4 zavzemajo najnižje, [[vojak|vojaške]] [[vojaški čini|čine]]. Zanimivost je, da [[činovni razredi|razred]] E4 zavzema dva čina (''Corporal'' in ''Specialist''); razlika med njim je samo v usmerjenosti; ''Specialist'' je specialistično usmerjen na posamezno področje (po navadi [[vojska|vojaške]] tehnologije), medtem ko je ''Corporal'' vsesplošno usmerjen (po navadi je to predstavnik [[pehota|pehote]]). [[Činovni razredi|Razred]] E-4 prištevajo že k nižjim [[podčastnik]]om. [[Činovni razredi]] E-5 do E-9 zavzemajo [[podčastnik|podčastniške]] [[vojaški čini|čine]]. Že [[činovni razred|razred]] E-8 ima 2 [[vojaški čini|čina]] (''Master Sergeant'' in ''First Sergeant''); oba sta v istem plačilnem razredu, ampak opravljata različne naloge (''First Sergeant'' upravlja pomembnejše naloge). Isto velja za [[činovni razredi|razred]] E-9, kjer so 3 [[vojaški čini|čini]] (''Sergeant Major'', ''Command Sergeant Major'' in ''Sergeant Major of the Army''). [[Vojaški čini|Čin]] ''Sergeant Major of the Army'' je edinstven [[vojaški čini|čin]], saj ga lahko hkrati zasede le en pripadnik [[kopenska vojska|kopenske vojske]] in predstavlja vse [[nabor]]niške [[vojaški čini|čine]] v rodu ([http://www.army.mil/leaders/leaders/sma/ Uradna stran Sergeant Major of the Army] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040929091557/http://www.army.mil/leaders/leaders/sma/ |date=2004-09-29 }}). Hkrati je osebni svetovalec načelnika štaba [[kopenska vojska|kopenske vojske]] za področje [[nabor]]niških [[vojaški čini|činov]]. [[Činovni razredi]] W-1 do W-5 zavzemajo specialistične [[častnik|častniške]] [[vojaški čini|čine]]. [[Činovni razredi]] O-1 do O-3 zavzemajo nižje [[častnik|častniške čine]]. [[Činovni razredi]] O-4 do O-6 zavzemajo višje [[častnik|častniške čine]]. [[Činovni razredi]] nad O-7 zavzemajo [[general]]ske [[vojaški čini|čine]]. [[Vojaški čini|Čin]] ''General'' lahko hkrati zasede le ena oseba, saj je hkrati tudi načelnik štaba [[kopenska vojska|vojske]]. ''General of the Army'' ([[general armade]] je samo [[vojna|vojni]] [[vojaški čini|čin]]. ''General of the Armies'' ([[general armad]]) je bil pa doslej podeljen le dvema [[general]]oma in je tudi [[vojna|vojni]] [[vojaški čini|čini]]. === [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike]] === === [[Obalna straža Združenih držav Amerike]] === === [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike]] === [[Činovni razredi]] E-1 do E-3 so [[vojak|vojaški]] [[vojaški čini|čini]]. E-4 je v primerjavi z [[kopenska vojska|kopensko vojsko]] že [[podčastnik|podčastniški]] [[vojaški čini|čin]]. [[Činovni razredi]] E-4 do E-9 so [[podčastnik|podčastniški]] [[vojaški čini|čini]]. [[Činovni razredi|Razred]] E-8 združuje dva [[vojaški čini|čina]] (''Master Sergeant'' in ''First Seargeant''), ki opravljata različne naloge. Isto velja za [[Činovni razredi|razred]] E-9, ki vsebuje tri [[vojaški čini|čine]] (''Sergeant Major'', ''Master Gunnery Sergeant'' in ''Sergeant Major of the Marine Corps''). ''Sergeant Major of the Marine Corps'' je [[mornariška pehota|marinski]] ekvivalent ''Sergeant Major of the Army'' ([http://www.usmc.mil/sgtmaj/sgtmaj.nsf Uradna stran Sergeant Major of the Marine Corps]). [[Činovni razredi]] W-1 do W-5 zavzemajo specialisične [[častnik|častniške]] [[vojaški čini|čine]]. [[Činovni razredi]] O-1 do O-3 zavzemajo nižje [[častnik|častniške čine]]. [[Činovni razredi]] O-4 do O-6 zavzemajo višje [[častnik|častniške čine]]. [[Činovni razredi]] nad O-7 zavzemajo [[general]]ske [[vojaški čini|čine]]. Najvišji [[general]]ski [[vojaški čini|čin]] je ''General'', ki je enkratni položaj, saj je [[general]] hkrati tudi poveljnik [[korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|korpusa mornariške pehote ZDA]]. === [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike]] === == Glej tudi == * [[čini oboroženih sil]] [[Kategorija:Oborožene sile Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Čini po oboroženih silah|ZDA]] t1vvjv46ghtt2eyi3trw4dj5f63blbh 0 12003 6718042 6644408 2026-07-26T00:26:33Z ~2026-32552-67 260877 /* O */ 6718042 wikitext text/x-wiki Ta '''[[seznam]]''' vsebuje najpomembnejše '''[[filozof]]e'''. V seznamu filozofov so upoštevani tudi znanstveniki, literati, teologi, neevropski filozofi, skratka vsi, ki so prispevali odgovore na [[filozofsko vprašanje|filozofska vprašanja]]. {{CompactTOC2}} == A == [[Slika:Maria Gaetana Agnesi.jpg|thumb|[[Maria Gaetana Agnesi]] ]] [[Slika:AlbertusMagnus.jpg|thumb|[[Albert Veliki]] ]] * [[Pierre Abélard|Abelard, Peter]], (Francija, 1079 - 1142) * [[Theodor Wiesengrund Adorno|Adorno, Theodor Wiesengrund]], (Nemčija, 1903 - 1961) * [[Maria Gaetana Agnesi|Agnesi, Maria Gaetana]], (Italija, 1718 - 1799) * [[Al-Farabi|al-Farabi, Abi Nasr]], (Abasidski kalifat, danes Uzbekistan, 870 - 950) * [[Al-Gazali|al-Gazali, Abu Hamid]] [lat.: Algazel], (Abasidski kalifat, danes Iran, 1058 - 1111) * [[al-Kindi]], (Abasidski kalifat, danes Irak, 801 - 873) * [[Aleksander iz Neckama]], (Anglija, 1157 - 1217) * [[Albert Veliki]], (Nemčija, 1200 - 1280) * [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert, Jean le Rond]], (Francija, 1717 - 1783) * [[Dante Alighieri|Alighieri, Dante]], (Italija, 1265 - 1321) * [[Louis Althusser|Althusser, Louis]], (Francija, 1918 - 1990) * [[Anaksagora]], (Antična Grčija, 500 pr. n. št. - 428 pr. n. št.) * [[Anaksimander]], (Jonija, Antična Grčija, 610 pr. n. št. - 546 pr. n. št.) * [[Anaksimen]], (Jonija, Antična Grčija, 585 pr. n. št. - 525 pr. n. št.) * [[Sveti Anzelm|Anzelm Canterburyjski]], (Anglija, 1033 - 1109) * [[Arhit]], (Antična Grčija, 428 pr. n. št. - 347 pr. n. št.) * [[Hannah Arendt|Arendt, Hannah]], (Nemčija, 1906 - 1975) * [[Aristip Starejši]], (Antična Grčija, 435 pr. n. št. - 355 pr. n. št.) * [[Aristotel]], (Antična Grčija, 384 pr. n. št. - 322 pr. n. št.) * [[Arkesilaj]], (Helenistična Grčija, 316 pr. n. št. - 240 pr. n. št.) * [[David Malet Armstrong|David M(alet) Armstrong]] (Avstralija, 1926 - 2014) * [[Akšapada Gotama]] [Aksapada Gautama], (Indija, 2. stol. pr. n. št.) * [[Šri Aurobindo|Aurobindo]], (Indija, 1872 - 1950) * [[John Langshaw Austin|Austin, John L.]], (Anglija, 1911 - 1960) * [[Sveti Avguštin|Avguštin]], (Rimsko cesarstvo, 354 - 430) * [[Alfred Jules Ayer|Ayer, Alfred Jules]], (Anglija, 1910 - 1989) == B == [[Slika:Francis Bacon.jpg|thumb|Sir [[Francis Bacon]] ]] [[Slika:Bakuninfull.jpg|thumb|[[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] ]] [[Slika:Boethius.jpeg|thumb|[[Boetij]] ]] * [[Gaston Bachelard|Bachelard, Gaston]], (Francija, 1884 - 1962) * [[Francis Bacon|Bacon, Francis]], (Anglija, 1561 - 1626) * [[Roger Bacon|Bacon, Roger]], (Anglija, 1214 - 1294) * [[Alain Badiou|Badiou, Alain]], (Francija, 1937 - ) * [[Mihail Mihajlovič Bahtin|Bahtin, Mihail Mihajlovič]], (Rusija, Sovjetska zveza, 1895 - 1975) * [[Mihail Aleksandrovič Bakunin|Bakunin, Mihail Aleksandrovič]], (Rusija, 1814 - 1976) * [[Karl Barth|Barth, Karl]], (Švica, 1886 - 1968) * [[Roland Barthes|Barthes, Roland]], (Francija, 1915 - 1980) * [[Georges Bataille|Bataille, Georges]], (Francija, 1897 - 1962) * [[Jean Baudrillard|Baudrillard, Jean]], (Francija, 1929 - 2007) * [[Alexander Gottlieb Baumgarten|Baumgarten, Alexander Gottlieb]], (Nemčija, 1714 - 1762) * [[Simone de Beauvoir|de Beauvoir, Simone]], (Francija, 1908 - 1986) * [[Walter Benjamin|Benjamin, Walter]], (Nemčija, 1892 - 1940) * [[Jeremy Bentham|Bentham, Jeremy]], (Anglija, 1748 - 1832) * [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev|Berdjajev, Nikolaj Aleksandrovič]], (Rusija, Francija, 1874 - 1948) * [[Henri Bergson|Bergson, Henri-Louis]], (Francija, 1859 - 1941) * [[George Berkeley|Berkeley, George]], (Irska, 1685 - 1753) * [[Isaiah Berlin|Berlin, Isaiah]], (Latvija, VB, 1909 - 1997) * [[Francesco Bianchini|Bianchini, Francesco]], (1662 - 1729) * [[Johannes Diderik Bierens de Haan|Bierens de Haan, Johannes Diderik]], (Nizozemska, 1866 – 1943) * [[Maurice Blanchot|Blanchot, Maurice]], (Francija, 1907 - 2003) * [[Ernst Bloch|Bloch, Ernst]], (Nemčija, 1885 - 1977) * [[Boetij]], (Rimsko cesarstvo, Gotsko kraljestvo, 480 - 525) * [[Ludwig Edward Boltzmann|Boltzmann, Ludwig Edward]], (Avstrija, 1844 - 1906) * [[Bernard Bolzano|Bolzano, Bernard]], (Češka, 1781 - 1848) * [[Sveti Bonaventura|Bonaventura]], (Italija, 1221 - 1274) * [[Dietrich Bonhoeffer|Bonhoeffer, Dietrich]], (Nemčija, 1906 - 1945) * [[George Boole|Boole, George]], (Anglija, 1815 - 1864) * [[Pierre Bourdieu|Bourdieu, Pierre]], (Francija, 1930 - 2002) * [[Robert Boyle|Boyle, Robert]], (Anglija, 1627 - 1691) * [[F. H. Bradley|Bradley, Francis Herbert]], (Anglija, 1846 - 1924) * [[Franz Brentano|Brentano, Franz Clemens]], (Avstrija, 1838 - 1917) * [[Giordano Bruno|Bruno, Giordano]], (Italija, 1548 - 1600) * [[Martin Buber|Buber, Martin]], (Avstrija, Izrael, 1878 - 1965) * [[Buda]], (Indija, 6. ali 5. stol. pr. n. št.) * [[Sergej Nikolajevič Bulgakov|Bulgakov, Sergej Nikolajevič]], (Rusija, 1871 - 1944) * [[Rudolf Bultmann|Bultmann, Rudolf]], (Nemčija, 1884 - 1976) * [[Jean Buridan|Burdian, Jean]], (Francija, 1300 - 1358) * [[Judith Butler|Butler, Judith]], (ZDA, 1956 - ) == C == [[Slika:Noam chomsky cropped.jpg|thumb|[[Noam Chomsky]] ‎]] [[Slika:Auguste Comte.jpg|thumb|[[Auguste Comte]] ]] * [[Jean Calvin|Calvin, Jean]], (Francija, Švica, 1509 - 1564) * [[Tommaso Campanella|Campanella, Tommaso]], (Italija, 1568 - 1639) * [[Joseph John Campbell|Campbell, Joseph John]], (ZDA, 1904 - 1987) * [[Albert Camus|Camus, Albert]], (Francija, 1913 - 1960) * [[Georges Canguilhem|Canguilhem, Georges]], (Francija, 1904 - 1995) * [[Georg Ferdinand Cantor|Cantor, Georg Ferdinand]], (Nemčija, 1845 - 1918) * [[Gerolamo Cardano|Cardano, Gerolamo]], (Italija, 1501 - 1576) * [[Rudolf Carnap|Carnap, Rudolf]], (Nemčija, ZDA, 1891 - 1970) * [[Ernst Cassirer|Cassirer, Ernst]], (Nemčija, 1874 - 1945) * [[Roderick Chisholm|Chisholm, Roderick Milton]], (ZDA, 1916 - 1999) * [[Noam Chomsky|Chomsky, Noam]], (ZDA, 1928) * [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], (Rimska republika, 106 pr. n. št. - 43 pr. n. št.) * [[Auguste Comte|Comte, Auguste]], (Francija, 1798 - 1857) * [[Benedetto Croce|Croce, Benedetto]], (Italija, 1866 - 1952) == Č == * [[Čeng Hao]] (Kitajska, 1032–1085) * [[Čeng Ji]] (Kitajska, 1033–1107) * [[Džuang Džov]] (Kitajska, 369–286) * [[Džu Ši]] (Kitajska, 1130–1200) == D == [[Slika:Democritus2.jpg|thumb|[[Demokrit]] ]] [[Slika:Frans Hals - Portret van René Descartes.jpg|thumb|[[René Descartes]] ]] * [[Charles Darwin|Darwin, Charles]], (Anglija, 1809 - 1882) * [[Donald Davidson|Davidson, Donald]] , (ZDA, 1928 - 2003) * [[Augustus De Morgan|De Morgan, Augustus]], (Škotska, 1806 - 1871) * [[Julius Wilhelm Richard Dedekind|Dedekind, Julius Wilhelm Richard]], (Nemčija, 1831 - 1916) * [[Guidobaldo del Monte|Del Monte, Guidobaldo]] (Italija, 1545 - 1607) * [[Joseph Remy Leopold Delboeuf|Delboeuf, Joseph Remy Leopold]], (Belgija, 1831 - 1896) * [[Gilles Deleuze|Deleuze, Gilles]], (Francija, 1925 - 1995) * [[Demokrit]], (Antična Grčija, 470 pr. n. št. - 360 pr. n. št.) * [[Jacques Derrida|Derrida, Jacques]], (Francija, 1930 - 2004) * [[René Descartes|Descartes, René]], (Francija, 1596 - 1650) * [[John Dewey|Dewey, John]], (ZDA, 1859 - 1952) * [[Dharmakirti]], (Indija, 7. stol.) * [[Dicearh]] [Dikaíarhos], (Helenistična Grčija, 350 pr. n. št. - 285 pr. n. št.) * [[Denis Diderot|Diderot, Denis]], (Francija, 1713 - 1784) * [[Dignaga]], (Indija, 480 - 540) * [[Wilhelm Dilthey|Dilthey, Wilhelm]], (Nemčija, 1833 - 1911) * [[Diogen Laert]], (Rimska Grčija, Rimsko cesarstvo, 300 - 350) * [[Diogen iz Sinope]], (Antična Grčija, 412 pr. n. št. - 323 pr. n. št.) * [[Dionizij Areopagit]] [tudi Psevdo-Dionizij], (najverjetneje Sirija, Bizantinsko cesarstvo, deloval okoli leta 500) * [[Dogen Zendži]], (Japonska, 1200 - 1253) * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski, Fjodor Mihajlovič]], (Rusija, 1821 - 1881) * [[Janez Duns Skot|Duns Škot]] [John Duns Scotus], (Škotska, 1266 - 1308) * [[Émile Durkheim|Durkheim, Émile]], (Francija, 1858 - 1917) * [[Ronald Dworkin|Dworkin, Ronald]], (ZDA, 1931 - 2013) * [[Dže Congkapa]] [v tib.: Tsong kha pa blo bzang grags pa], (Tibet, 1357 - 1419) == E == [[Slika:Desidrius Erasmus by Hans Holbein.jpg|thumb|[[Erazem Rotterdamski]] ]] * [[Umberto Eco|Eco, Umberto]], (Italija, 1932 - 2016) * [[Albert Einstein|Einstein, Albert]], (Nemčija, 1879 - 1955) * [[Ekfant]], (Antična Grčija, 400 pr. n. št. - 335 pr. n. št.) * [[Mircea Eliade|Eliade, Mircea]], (Romunija, 1907 - 1986) * [[Ralph Waldo Emerson|Emerson, Ralph Waldo]], (ZDA, 1803 - 1882) * [[Empedoklej]], (Antična Grčija, 495 pr. n. št. - 435 pr. n. št.) * [[Friedrich Engels|Engels, Friedrich]], (Nemčija, 1820 - 1895) * [[Epiktet]] , (Rimska Grčija, Rimsko cesarstvo, 50 - 120) * [[Epikur]], (Helenistična Grčija, 341 pr. n. št. - 270 pr. n. št.) * [[Erazem Rotterdamski]], (Nizozemska, 1466 - 1536) * [[Eriugena]], (Irska, 800 - 877) * [[Evagrij Pontski]] [Evagrius Ponticus], (Rimsko cesarstvo, 345 - 399) * [[Evdem]], (Helenistična Grčija, 344 pr. n. št. - 260 pr. n. št.) * [[Evdoks]], (Antična Grčija, 410 pr. n. št. - 347 pr. n. št.) == F == [[Slika:Johann Gottlieb Fichte.jpg|thumb|[[Johann Gottlieb Fichte]] ]] * [[Fazang]], (Kitajska, 643 - 712) * [[Frantz Fanon|Fanon, Frantz]], (Francoski Antili, 1925 - 1961) * [[Ferekid]], (Antična Grčija, 6. stol. pr. n. št.) * [[Ludwig Feuerbach|Feuerbach, Ludwig]], (Nemčija, 1804 - 1872) * [[Paul Karl Feyerabend|Feyerabend, Paul Karl]], (Avstrija, 1924 - 1994) * [[Johann Gottlieb Fichte|Fichte, Johann Gottlieb]], (Nemčija, 1762 - 1814) * [[Marsiglio Ficino|Ficino, Marsiglio]] , (Italija, 1433 - 1499) * [[Filolaj]] [Filólaos], (Antična Grčija, 480 pr. n. št. - 405 pr. n. št.) * [[Filon Aleksandrijski]], (Aleksandrija, Rimsko cesarstvo, 50 - 120) * [[Janez Filopon|Filipon, Janez]], (Aleksandrija, Bizantinsko cesarstvo, 550 - 650) * [[Pavel Aleksandrovič Florenski|Florenski, Pavel Aleksandrovič]], (Rusija, Sovjetska zveza, 1882 - 1937) * [[Michel Foucault|Foucault, Michel]], (Francija, 1926 - 1984) * [[Philipp Frank|Frank, Philipp]], (Avstrija, ZDA, 1884 - 1966) * [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Frege, Gottlob]], (Nemčija, 1848 - 1925) * [[Sigmund Freud|Freud, Sigmund]], (Avstrija, 1856 - 1939) * [[Erich Fromm|Fromm, Erich]], (Nemčija, 1900 - 1980) == G == [[Slika:Gramsci.png|thumb|[[Antonio Gramsci]]]] * [[Hans-Georg Gadamer|Gadamer, Hans-Georg]], (Nemčija, 1900–2002) * [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]], (Italija, 1564–1642) * [[Gangeša Upadhjaja]] [Gangesha Upadhyaya], (Indija, 13. ali 14. stol.) * [[Pierre Gassendi|Gassendi, Pierre]], (Francija, 1592–1655) * [[William Gilbert|Gilbert, William]], (Anglija, 1544–1603) * [[Kurt Gödel|Gödel, Kurt]], (Avstrija, ZDA, 1906–1978) * [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe, Johann Wolfgang von]], (Nemčija, 1749–1832) * [[Reuben Louis Goodstein|Goodstein, Reuben Louis]] (Anglija, 1912–1985) * [[Gorgija]], (Antična Grčija, 5. stol. pr. n. št.) * [[Antonio Gramsci|Gramsci, Antonio]], (Italija, 1891–1937) * [[Gregor iz Nise]], (Rimsko cesarstvo, 331–394) * [[Hugo Grotius|Grotius, Hugo]], (Nizozemska, 1583–1645) == H == [[Slika:ErnstHaeckelDW.jpg|thumb|[[Ernst Haeckel]]]] * [[Jürgen Habermas|Habermas, Jürgen]], (Nemčija, 1929–2026) * [[Ernst Haeckel|Haeckel, Ernst]], (Nemčija, 1834–1919) * [[Han Fej]], (Kitajska, 280 pr. n. št. – 233 pr. n. št.) * [[Omar Hajam|Hajam, Omar]], (Abasidski kalifat, danes Iran, 1048–1131) * [[Eduard Hanslick|Hanslick, Eduard]], (Avstrija, 1825–1904) * [[David Hartley (filozof)|Hartley, David]], (Anglija, 1705–1757) * [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel, Georg]] , (Nemčija, 1770–1831) * [[Martin Heidegger|Heidegger, Martin]], (Nemčija, 1889–1976) * [[Werner Karl Heisenberg|Heisenberg, Werner]], (Nemčija, 1901–1976) * [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz, Hermann von]], (Nemčija, 1821–1894) * [[Heraklit Pontski]], (Antična Grčija, 4. stol. pr. n. št.) * [[Heraklit Mračni]], (Antična Grčija, 540 pr. n. št. – 480 pr. n. št.) * [[Johann Gottfried Herder|Herder, Johann Gottfried]], (Nemčija, 1744–1803) * [[Hiket]], (Antična Grčija, 400 pr. n. št. – 335 pr. n. št.) * [[David Hilbert|Hilbert, David]], (Nemčija, 1862–1943) * [[Sveta Hildegarda iz Bingna|Hildegarda iz Bingna]], (Nemčija, 1098–1179) * [[Hipatija]], (Aleksandrija, Rimsko cesarstvo, 370–415) * [[Thomas Hobbes|Hobbes, Thomas]], (Anglija, 1588–1679) * [[Friedrich Hölderlin|Hölderlin, Friedrich]], (Nemčija, 1770–1843) * [[Max Horkheimer|Horkheimer, Max]], (Nemčija, 1895–1973) * [[Tine Hribar|Hribar, Tine]], (Slovenija, 1941–) * [[Hrizip]], (Helenistična Grčija, 281 pr. n. št. – 205 pr. n. št.) * [[Šun Kuang]], (Kitajska, 3. stol. pr. n. št.) * [[David Hume|Hume, David]], (Škotska, 1711–1776) * [[Edmund Husserl|Husserl, Edmund]], (Češka, 1859–1938) * [[Thomas Henry Huxley|Huxley, Thomas Henry]], (Anglija, 1825–1860) == I == [[Slika:AverroesColor.jpg|thumb|[[Ibn Rušd]], (Averroes)]] * [[Ibn Arabi|ibn Arabi]], (muslimanska Španija, imperij Ajubidov, danes Sirija, 1164 - 1240) * [[ibn Badža]] [lat.: Avempace], (muslimanska Španija, 1095 - 1138) * [[ibn Haldun]], (Tunizija, 1332 - 1406) * [[ibn Rušd]] [lat.: Averroes], (muslimanska Španija, 1126 - 1198) * [[ibn Sina]] [lat.: Avicenna], (Abasidski kalifat, danes Uzbekistan, 980 - 1037) * [[ibn Tufajl]] [lat.: Abubacer], (muslimanska Španija, 1105 - 1185) * [[Roman Ingarden|Ingarden, Roman]], (Poljska, 1893 - 1970) * [[Muhammad Iqbal|Iqbal, Muhammad]], (Indija, 1877 - 1938) == J == * [[William James|James, William]], (ZDA, 1842 - 1910) * [[Karl Jaspers|Jaspers, Karl]], (Nemčija, 1883 - 1969) * [[Thomas Jefferson|Jefferson, Thomas]], (ZDA, 1743 - 1826) * [[Carl Gustav Jung|Jung, Carl Gustav]], (Švica, 1875 - 1961) == K == [[Slika:Kierkegaard.jpg|thumb|[[Søren Kierkegaard]] ]] * [[Immanuel Kant|Kant, Immanuel]], (Prusija, Nemčija, danes Kaliningrad, 1724 - 1804) * [[Karnead]], (Helenistična Grčija, 213 pr. n. št. - 129 pr. n. št.) * [[Kautilja]] [Kautilya], (Indija, 4. stol. pr.n.št) * [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]], (Nemčija, 1571 - 1603) * [[Soren Kierkegaard|Kierkegaard, Soren]], (Švica, 1813 - 1855) * [[Kleant]], (Helenistična Grčija, 331 pr. n. št. - 232 pr. n. št.) * [[Alexandre Kojeve|Kojeve, Alexandre]], (Rusija, Francija, 1902 - 1986) * [[Konfucij]] [Kong Fuzi], (Kitajska, 551 pr. n. št. - 479 pr. n. št.) * [[Nikolaj Kopernik|Kopernik, Nikolaj]], (Poljska, 1473 - 1543) * [[Alexandre Koyré|Koyré, Alexandre]], (Rusija, Francija, 1892 - 1964) * [[Saul Kripke|Kripke, Saul]], (ZDA, 1940) * [[Julia Kristeva|Kristeva, Julija]], (Bolgarija, 1940) * [[Peter Aleksejevič Kropotkin|Kropotkin, Peter Aleksejevič]], (Rusija, 1842 - 1921) * [[Ksenofan]], (Antična Grčija, 570 pr. n. št. - 473 pr. n. št.) * [[Ksenofon]], (Antična Grčija, 427 pr. n. št. - 350 pr. n. št.) * [[Ksenokrat]], (Helenistična Grčija, 396 pr. n. št. - 314 pr. n. št.) * [[Thomas Kuhn|Kuhn, Thomas]], (ZDA, 1922 - 1996) * [[Hans Küng|Küng, Hans]], (Nemčija, 1928 - ) == L == [[Slika:Rosa Luxemburg.jpg|thumb|[[Rosa Luxemburg]] ]] * [[Julien Offray de La Mettrie|La Mettrie]], (Francija, 1709 - 1751) * [[Jacques Lacan|Lacan, Jacques]], (Francija, 1901 - 1981) * [[Imre Lakatos|Lakatos, Imre]], (Madžarska, 1922 - 1974) * [[Laozi]], (Kitajska, 6. ali 4. stol. pr. n. št.) * [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]], (Nemčija, 1646 - 1716) * [[Lenin]], (Rusija, 1870 - 1924) * [[Emmanuel Levinas|Levinas, Emmanuel]], (Litva, 1906 - 1995) * [[Claude Lévi-Strauss|Lévi-Straus, Claude]], (Francija, 1908 -) * [[Levkip]], (Antična Grčija, 490 pr. n. št. - 420 pr. n. št.) * [[Clarence Irving Lewis|Lewis, C.I.]], (ZDA, 1883 - 1964) * [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]], (Švedska, 1707 - 1778) * [[Lindži Jišuan]] [Linji Yixuan, jap.: Rinzai Gigen], (Kitajska, 810–866) * [[Liu An]], (Kitajska, 179 pr. n. št. - 122 pr. n. št.) * [[John Locke|Locke, John]], (Anglija, 1632 - 1704) * [[Rudolf Hermann Lotze|Lotze, Rudolf Hermann]], (Nemčija, 1817 - 1881) * [[Jan Łukasiewicz|Łukasiewicz, Jan]] , (Poljska, 1906 - 1995) * [[Lukrecij]], (Rimska republika, 95 pr. n. št. - 55 pr. n. št.) * [[Martin Luther|Luther, Martin]], (Nemčija, 1483 - 1546) * [[Rosa Luxemburg|Luxemburg, Rosa]], (Nemčija, 1871 - 1919) * [[Jean-François Lyotard|Lyotard, Jean-François]], (Francija, 1924 - 1998) == M == [[Slika:Mencius.jpg|thumb|[[Mencij]], (Meng Zi)]] [[Slika:Moses Mendelson P7160073.JPG|thumb|[[Moses Mendelssohn]] ]] * [[Ernst Mach|Mach, Ernst]], (Avstrija, 1838 - 1916) * [[Niccolo Machiavelli|Machiavelli, Niccolo]], (Italija, 1838 - 1916) * [[Alasdair MacIntyre|MacIntyre, Alasdair]], (Škotska, 1929) * [[Madhavačarja]], (Indija, 14. stol.) * [[Mahavira]], (Indija, 6. ali 5. stol. pr. n. št.) * [[Mojzes Majmonid|Majmonid, Mojzes]], (muslimanska Španija, 1186 - 1237) * [[Nicolas Malebranche|Malebranche, Nicolas]], (Francija, 1638 - 1715) * [[Mao Cetung]], (Kitajska, 1893 - 1976) * [[Herbert Marcuse|Marcuse, Herbert]], (Nemčija, 1898 - 1979) * [[Jacques Maritain|Maritain, Jacques]], (Francija, 1882 - 1973) * [[Mark Avrelij]], (Rimsko cesarstvo, 121 - 180) * [[Karl Marx|Marx, Karl]], (Nemčija, 1818 - 1983) * [[James Clerk Maxwell|Maxwell, James Clerk]], (Škotska, 1831 - 1879) * [[Alexius Meinong|Meinong, Alexius]], (Avstrija, 1853 - 1920) * [[Philipp Melanchthon|Melanchthon, Philipp]], (Nemčija, 1497 - 1560) * [[Mencij]] [Meng Zi; lat.: Mencius], (Kitajska, 371 pr. n. št. - 289 pr. n. št.) * [[Moses Mendelssohn|Mendelssohn, Moses]], (Nemčija, 1729 - 1786) * [[Marin Mersenne|Mersenne, Marin]], (Francija, 1588 - 1648) * [[John Stuart Mill|Mill, John Stuart]], (Anglija, 1806 - 1873) * [[Mojster Eckhart]], (Nemčija, 1260 - 1328) * [[Michel Eyquem de Montaigne|Montaigne, Michel Eyquem de]], (Francija, 1689 - 1755) * [[George Edward Moore|Moore, George Edward]], (Anglija, 1873 - 1958) * [[Thomas More|More, Thomas]], (Anglija, 1478 - 1535) * [[Mozi]] [lat.: Micius], (Kitajska, 480 pr. n. št. - 381 pr. n. št.) == N == [[Slika:Nietzsche1882.jpg|thumb|[[Friedrich Wilhelm Nietzsche]]]] * [[Arne Næss|Næss, Arne]], (Norveška, 1912–2009) * [[Nagardžuna]], (Indija, 150–200) * [[John von Neumann|Neumann, John von]], (Madžarska, 1903–1957) * [[Otto Neurath|Neurath, Otto]], (Avstrija, 1882–1945) * [[Isaac Newton|Newton, Isaac]], (Anglija, 1642–1727) * [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche, Friedrich]], (Nemčija, 1844–1900) * [[Nikolaj Kuzanski]], (Nemčija, 1401–1464) * [[Nikomah]], (Rimsko cesarstvo, sedaj Jordanija, 60–120) * [[Nišida Kitaro]], (Japonska, 1870 - 1945) * [[Robert Nozick|Nozick, Robert]], (ZDA, 1938–2002) == O == * [[Nicole Oresme|Oresme, Nicole]], (Francija, 1323 - 1382) * [[José Ortega y Gasset|Ortega y Gasset, José]], (Španija, 1883-1955) * [[Henry Odera Oruka]] (Kenija, 1944 - 1995) * [[Rudolf Otto|Otto, Rudolf]], (Nemčija, 1869 - 1937) == P == [[Slika:Blaise pascal.jpg|thumb|[[Blaise Pascal]] ]] [[Slika:Hilary Putnam.jpg|thumb|[[Hilary Putnam]] ]] * [[Panetij]], (Grčija, 180 pr. n. št. - 110 pr. n. št.) * [[Paracelzij]], (Švica, 1493-1541) * [[Parmenid]], (Antična Grčija, 5. stol. pr. n. št.) * [[Blaise Pascal|Pascal, Blaise]] , (Francija, 1623 - 1662) * [[Charles Sanders Peirce|Peirce, Charles Sanders]], (ZDA, 1839 - 1914) * [[Roger Penrose|Penrose, Roger]], (Anglija, 1931 - ) * [[Jean Piaget|Piaget, Jean]], (Švica, 1896 - 1980) * [[Giovanni Pico della Mirandola|Pico della Mirandola, Pico]], (Italija, 1463 - 1494) * [[Piron]], (Helenistična Grčija, 365 pr. n. št. - 275 pr. n. št.) * [[Pitagora]], (Antična Grčija, 582 pr. n. št. - 496 pr. n. št.) * [[Christine de Pizan|Pizan, Christine de]], (Francija, 1363 – 1434) * [[Max Planck|Planck, Max]], (Nemčija, 1858 - 1947) * [[Platon]], (Antična Grčija, 427 pr. n. št. - 347 pr. n. št.) * [[Plotin]], (Rimska Grčija, Rimsko cesarstvo, 205 - 270) * [[Plutarh]], (Rimska Grčija, Rimsko cesarstvo, 45 - 120) * [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]], (Francija, 1854 - 1912) * [[Karl Raimund Popper|Popper, Karl Raimund]], (Avstrija, 1902 - 1994) * [[Porfirij Tirski]], (Fenecija, Rimsko cesarstvo, današnji Libanon, 233 - 309) * [[Posidonij]], (Rodos, Helenistična Grčija, 135 pr. n. št. - 51 pr. n. št.) * [[Arthur Norman Prior|Prior, Arthur Norman]], (Nova Zelandija, 1914-1969) * [[Prokl]], (Atene, Bizantinsko cesarstvo, 411 - 485) * [[Protagora]], (Antična Grčija, 490 pr. n. št. - 420 pr. n. št.) * [[Ptolemaj]], (Aleksandrija, Rimsko cesarstvo, 85 - 170) * [[Hilary Putnam|Putnam, Hilary]], (ZDA, 1926 - 2016) == Q == * [[Willard Van Orman Quine|Quine, Willard Van Orman]], (ZDA, 1908 - 2000) == R == * [[Sarvepalli Radhakrišnan|Radhakrišnan, Sarvepali]], (Indija, 1888 – 1975) * [[Ramanudža]] [Ramanuja], (Indija, deloval okoli 1100) * [[Ayn Rand|Rand, Ayn]], (Rusija, ZDA, 1905 - 1982) * [[John Rawls|Rawls, John]], (ZDA, 1921 - 2002) * [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]], (Nemčija, 1826 - 1866) * [[Paul Ricoeur|Ricoeur, Paul]], (Francija, 1913 - 2005) * [[Richard Rorty|Rorty, Richard]], (Rusija, ZDA, 1931 - 2007) * [[Roscelin]], (Francija, 1050 - 1120) * [[Gian-Carlo Rota|Rota, Gian-Carlo]], (Italija, ZDA, 1932 - 1999) * [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau, Jean-Jacques]], (Francija, 1712 - 1778) * [[Bertrand Russell|Russell, Bertrand]], (Walles, 1872 - 1970) * [[Gilbert Ryle|Ryle, Gilbert]], (Anglija, 1900 - 1976) == S == [[Slika:Sakya Pandita.jpg|thumb|[[Sakya Pandita]] ]] [[Slika:Ferdinand de Saussure.jpg|thumb|[[Ferdinand de Saussure]] ]] [[Slika:Socrates Louvre.jpg|thumb|[[Sokrat]] ]] * [[Sakya Pandita]], (Tibet, 1182 - 1251) * [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Saint-Simon, Claude Henri de Rouvroy]], (Francija, 1760 - 1825) * [[George Santayana|Santayana, George]], (Španija, ZDA, 1863 - 1952) * [[Ferdinand de Saussure|Saussure, Ferdinand de]], (Švica, 1857 - 1913) * [[Max Scheler|Scheler, Max]], (Nemčija, 1874 - 1928) * [[Friedrich Wilhelm Joseph Schelling|Schelling, Friedrich]], (Nemčija, 1775 - 1854) * [[Johann Christoph Friedrich Schiller|Schiller, Johann Christoph Friedrich]], (Nemčija, 1759 - 1805) * [[Karl Wilhelm Friedrich von Schlegel|Schlegel, Karl Wilhelm Friedrich von]], (Nemčija, 1772 - 1829) * [[Moritz Schlick|Schlick, Moritz]], (Avstrija, 1882 - 1936) * [[Arthur Schopenhauer|Schopenhauer, Arthur]], (Nemčija, 1788 - 1860) * [[John Searle|Searle, John]], (ZDA, 1932 - ) * [[Selevk]], (Helenistična Grčija, Selevkija, deloval okoli 190 pr. n. št.) * [[Wilfrid Stalker Sellars|Sellars, Wilfrid Stalker]], (ZDA, 1912 - 1989) * [[Seneka]], (Rimsko cesarstvo, 4 pr. n. št. - 65) * [[Henry Sidgwick|Sidgwick, Henry]], (Anglija, 1838 - 1900) * [[Georg Simmel]], (Nemčija, 1858 - 1918) * [[Simplikij]], (Rimski imperij, okoli 490 - okoli 560) * [[Burrhus Frederic Skinner|Skinner, Burrhus Frederic]], (ZDA, 1904 - 1990) * [[Peter Sloterdijk|Sloterdijk, Peter]], (Nemčija, 1947 - ) * [[Adam Smith|Smith, Adam]], (Škotska, 1723 - 1790) * [[Sokrat]], (Antična Grčija, 470 pr. n. št. - 399 pr. n. št.) * [[Vladimir Sergejevič Solovjov|Solovjov, Vladimir Sergejevič]], (Rusija, 1853 - 1900) * [[Herbert Spencer|Spencer, Herbert]], (Anglija, 1820 - 1903) * [[Baruch Spinoza|Spinoza, Baruch]], (Nizozemska, 1632 - 1677) * [[Strabon]], (Pont, Rimska Grčija, 63/64 pr. n. št. - 24 pr. n. št.) * [[Straton]], (Helespont, Helenistična Grčija, 340 pr. n. št. - 269 pr. n. št.) * [[Leo Strauss|Strauss, Leo]], (Nemčija, ZDA, 1899 - 1973) * [[Peter Frederick Strawson|Strawson, Peter Frederick]], (Anglija, 1919 - 2006) * [[Francisco Suárez|Suárez, Francisco]], (Španija, 1548 - 1617) * [[Emanuel Swedenborg|Swedenborg, Emanuel]], (Švedska, 1688 - 1772) == Š == * [[Igor Rostislavovič Šafarevič|Šafarevič, Igor Rostislavovič]] (Rusija, 1923 - 2017) * [[Šankara|Šankara, Adi]] [tudi Šamkara], (zgodnje 8. stol., tradicionalno: 788 - 820) * [[Lev Izakovič Šestov|Šestov, Lev Izakovič]], (Rusija, 1853 - 1900) == T == [[Slika:Thales.jpg|thumb|[[Tales|Tales iz Mileta]] ]] [[Slika:Tertullian.jpg|thumb|[[Tertulijan]] ]] * [[Rabindranath Tagore|Tagore, Rabindranath]], (Indija, 1861 - 1941) * [[Taki al-Din]] (Sirija, Osmansko cesarstvo, danes Turčija, 1526 - 1585) * [[Tales]], (Jonija, Antična Grčija, 635 pr. n. št. - 543 pr. n. št.) * [[Alfred Tarski|Tarski, Alfred]], (Poljska, 1901 - 1983) * [[Pierre Teilhard de Chardin|Teilhard de Chardin, Pierre]], (Francija, 1881 - 1955) * [[Teon II.]], (Aleksandrija, Rimsko cesarstvo, 335 - 405) * [[Tertulijan]], (Rimsko cesarstvo, 160 - 220) * [[Alexis de Tocqueville]], (Francija, 1805 - 1859) * [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj, Lev Nikolajevič]], (Rusija, 1828 - 1910) * [[Tomaž Akvinski]], (Italija, 1225 - 1274) * [[Lev Davidovič Trocki|Trocki, Lev Davidovič]], (Rusija, Sovjetska zveza, 1879 - 1940) * [[Alan Turing|Turing, Alan]], (1912 - 1954) * [[Nasir at-Tusi|at-Tusi, Nasir ad-din]], (Abasidski kalifat, danes Iran, 1201 - 1274) == U == * [[Udajana]] [Udayana], (Indija, 10. stol.) * [[Miguel de Unamuno|Unamuno, Miguel de]], (Španija, 1864 - 1936) == V == * [[Lorenzo Valla|Valla, Lorenzo]], (Italija, 1407 - 1457) * [[Gianni Vattimo|Vattimo, Gianni]], (Italija, 1936 - ) * [[France Veber|Veber, France]], (Slovenija, 1890 - 1975) * [[Giambattista Vico|Vico, Giambattista]], (Italija, 1668 - 1744) * [[Vilijem iz Ockhama]], (Anglija, 1287 - 1347) * [[Voltaire|Voltaire, François-Marie Arouet]], (Francija, 1694 - 1778) * [[Lev Semjonovič Vigotski|Vigotski, Lev Semjonovič]] (Rusija, Sovjetska zveza, 1896 - 1934) * [[Boris Vezjak|Vezjak, Boris]] (Slovenija, 1968-) == W == * [[Carl Friedrich von Weizsäcker|Weizsäcker, Carl Friedrich von]], (Nemčija, 1912 - 2007) * [[Max Weber|Weber, Max]], (Nemčija, 1864 - 1920) * [[Simone Weil|Weil, Simone]], (Francija, 1909-1943) * [[William Whewell|Whewell, William]], (Anglija, 1794 - 1886) * [[Alfred North Whitehead|Whitehead, Alfred North]], (Anglija, 1861 - 1947) * [[Ludwig Wittgenstein|Wittgenstein, Ludwig]], (Avstrija, 1889 - 1951) * [[Christian Wolff (filozof)|Wolff, Christian]], (Nemčija, 1679 - 1754) * [[Mary Wollstonecraft|Wollstonecraft, Mary]], (Anglija, 1759 - 1797) == Z == * [[Zenon|Zenon iz Eleje]], (Antična Grčija, 495 pr. n. št. - 430 pr. n. št.) * [[Zenon iz Kitija]], (Helenistična Grčija, 334 pr. n. št. - 262 pr. n. št.) == Ž == [[Slika:Slavoj Zizek Fot M Kubik May15 2009 01.jpg|thumb|[[Slavoj Žižek]]]] * [[Slavoj Žižek|Žižek, Slavoj]] (Slovenija, 1949–danes) == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Filozofija‎]] * [[seznam filozofinj]] * [[seznam filozofskih vsebin]] {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Filozofi|*]] [[Kategorija:Seznami filozofov|*]] <!-- interwiki --> [[be:Філосафы]] [[be-x-old:Філёзаф]] [[it:Storia della filosofia (tabella cronologica)]] 56wqpw2bizkjll4bfutihcpt8w8orne 0 15855 6718152 6649773 2026-07-26T11:11:01Z Pismo Rosno 263444 Označil trditev kot neverificirano — prejšnji vir (Times, jan. 1947) se dejansko nanaša na ločeno zadevo (obrekljiva tožba Churchill proti Adamiču), ne na to trditev. Glej pogovor. 6718152 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Alojz Adamič''' (tudi '''Alojzij Adamič, Lojze Adamič, Louis Adamič''' ali '''Louis Adamic'''), [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriški]] [[pisatelj]], [[prevajalec]], [[politik]] in [[urednik]], * [[23. marec]] [[1898]],<ref>Pogosto se za njegovo rojstvo navaja napačen datum [[21. marec]] [[1899]], ki je med drugim zapisan tudi na Adamičevem nagrobniku; glej {{navedi knjigo |author=Adamič, France |year=1983 |title=Spomini in pričevanja o življenju in delu Louisa Adamiča |publisher=Prešernova družba |pages=19}}</ref> [[Praproče pri Grosupljem]], [[Slovenija]] (takrat [[Avstro-Ogrska]]),<ref name=":993">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=220|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-04|website=data.matricula-online.eu}}</ref> † [[4. september]] [[1951]], [[Milford, New Jersey|Milford]], [[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po njem se imenujejo tudi osnovna šola v Grosuplju: OŠ Louisa Adamiča (in njene podružnice: Kopanj, Žalna itd.), glavna ulica v Grosuplju, Adamičeva ploščad ob Adamičevi in Kolodvorski ulici ter Društvo tabornikov rod Louis Adamič. ==Življenjepis== [[slika:Praproce pri Grosupljem Slovenia - manor.jpg|thumb|left|Dvorec Praproče, v katerem se je rodil Louis Adamič]] Adamič, rojen v dvorcu [[Praproče]], je izhajal iz kmečke družine, v kateri je bilo 13 otrok. Krščen je bil 24. marca 1898.<ref name=":993" /> Bil je četrti otrok po vrsti, prvi trije so umrli že v rani mladosti za otroškimi boleznimi. Oče mu je bil Anton, mati pa Ana (prav tako rojena Adamič). Šolal se je v Grosuplju in obiskoval gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. S 15 leti je decembra 1913 [[emigracija|emigriral]] v ZDA. Kot ameriški vojak je med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] sodeloval v bojih na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. Po vojni je delal kot [[novinar]] in poklicni pisatelj. Do leta 1929 je živel v [[Kalifornija|Kaliforniji]] v mestu [[San Pedro, Los Angeles, Kalifornija|San Pedro]], kjer je bila močna hrvaška izseljenska skupnost. Do leta 1937 je živel v [[New York]]u. V tem času se je leta 1932 za nekaj mesecev vrnil v Slovenijo in se srečal z uglednimi slovenskimi izobraženci in politiki. Po vrnitvi v New York je delal v uredništvu [[slovenski časopisi v ZDA|slovenskega časnika]] ''[[Glas naroda]]''. Leta 1937 se je iz New Yorka preselil v bližnji New Jersey in živel na kmetiji blizu mesta Milford. Bil je dejaven v ameriški politiki kot krščanski socialist in leta 1945 postal vodja [[Inštitut za etnična vprašanja|Inštituta za etnična vprašanja]], bil je častni predsednik [[Slovensko-ameriški narodni svet|Slovensko-ameriškega narodnega sveta]] (Slovenian American National Council) ter predsednik junija 1943 ustanovljenega [[Združeni odbor južnoslovanskih Američanov|Združenega odbora južnoslovanskih Američanov]]. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je dejavno podpiral [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Srečal se je z ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Rooseveltom]] in mu svetoval podporo NOB. Po vojni je dejavno nastopal v ameriških in evropskih medijih, ki so poročali o pobojih pripadnikov protikomunističnih sil in civilistov v mestih, kot je [[Kočevski Rog]]. Trdil je, da se poboji niso zgodili in da gre za protijugoslovansko propagando.<ref>{{Navedi vir|razlog=Označil trditev kot neverificirano — bližnji vir (Times, jan. 1947) se dejansko nanaša na ločeno zadevo (obrekljiva tožba Churchill proti Adamiču), ne na to trditev. Glej pogovor.}}</ref> Od 1949 je bil dopisni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|JAZU]] v Zagrebu. Leta 1949 se je drugič vrnil v Slovenijo in se srečal tudi s [[Josip Broz - Tito|Titom]]. V sporu z [[informbiro]]jem je ostro kritiziral [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalina]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Po nekaj mesecih se je znova vrnil v ZDA, kjer je leta 1951 v ne docela pojasnjenih okoliščinah umrl na svoji domačiji v Milfordu. 4. septembra 1951 so ga našli ustreljenega, s puško v rokah. Ker je umrl po vrnitvi iz Slovenije in v času političnih spopadov med Titom in Stalinom, so ameriški mediji omenjali možnost političnega umora. V času hladne vojne in protikomunizma so razširili govorice, da so ga ubili pripadniki sovjetske tajne policije [[NKVD]] ali pa jugoslovanske [[UDBA|UDBA,]] dejansko se je zelo očitno najbolj bal pobeglih [[Slovensko domobranstvo|domobrancev]] in [[Ustaši|ustašev]], za katere je večkrat omenjal, da so mu grozili in se je moral zaradi teh groženj tudi skrivati. Umora niso nikoli dokazali, zato nekateri trdijo, da je storil [[samomor]], čeprav policija na puški ni našla nobenih prstnih odtisov, Adamič pa na rokah ni imel rokavic. Pokopan je na pokopališču [[Bloomsbury]], [[Hunterdon County]], New Jersey. ==Delo== [[Slika:Louis Adamič 1930 poster - The American Mercury magazine.jpg|thumb|Plakat za predavanje leta 1930]] Njegovo [[književnost|književno]] delo kaže zanimanje za obe [[domovina|domovini]] in njuna [[sociala|socialna]] in [[politika|politična]] vprašanja. V [[angleščina|angleščino]] je tudi prevajal [[slovenščina|slovenska]], [[hrvaščina|hrvaška]] in [[srbščina|srbska]] književna dela, med drugim [[Ivan Cankar|Cankarjevo]] delo ''[[Hlapec Jernej]]''. Močno se je uveljavil z delom ''Dinamit'' (''Dynamite: The Story of Class Violence in Amerika'', 1931), zgodovino [[socialni boj|socialnih bojev]] v ZDA. Za naslednjo knjigo ''Smeh v džungli'' (''Laughing in the Jungle: The autobiography of an Immigrant in America'', 1932), je istega leta prejel [[Guggenheimova štipendija|Guggenheimovo štipendijo]]. Po prvem obisku Jugoslavije leta 1932 je napisal knjigo ''Vrnitev v rodni kraj'' (''The Native's Return'', 1934), po drugem obisku 1949 pa ''Orel in korenine'' (''The Eagle and the Roots'', posmrtno 1952). Njegova dela so slovenski izseljenci odkupili od sorodnikov za 5.000 $ in jih leta 1957 podarili univerzitetni knjižnici univerze Princeton, kjer je Louis Adamič večkrat predaval. Tam so sedaj na varnem. ===Ostala dela in izdaje=== *''Resnica o Los Angelesu'' (''The Truth About Los Angeles'', 1926) (prevod Aleš Debeljak, 2012) *''Lucas, kralj Balukov'' (''Lucas, King of the Balucas'', 1935) {{cobiss|ID=51505}} *''Vnuki: Zgodba iz ameriških usod'' (''Grandsons: A Sory of American Lives'', 1935) {{cobiss|ID=993054}} * ''Zibelka življenja'' (''Cradle of Life: The Story of One Man's Beginnings'', 1936) * ''Hiša v Antigui'' (''The House in Antigua: A Restoration'', 1937) * ''Moja Amerika'' (''My America: 1928–1938'', 1938) (2 zv.; prevod ''Kristina Božič'', 2021/22) *''Iz mnogih dežel'' (''From many Lands'', 1939) (prevod Mojca Dobnikar, 2018) * ''Kako se pišete?'' (''What's Your Name?'', 1942) * ''Narod narodov'' (''A Nation of Nations'', 1945 - 4 knjige 1940–1945) * ''Večerja v Beli hiši'' (''Dinner at the White-House'', 1946) * ''Iz dveh domovin: izjave, reportaže, slovstvo'', Maribor, 1951. * ''Dynamite!: storie di violenza di classe in America / Louis Adamic''; edizione integrale tradotta e curata da Andrea Olivieri (italijanski prevod, 2023) * ''Orel in korenine'', Ljubljana, 1977 * ''Odlomki iz del Louisa Adamiča'', Ljubljana, 1981. * ''Izbrana pisma Louisa Adamiča: ob tridesetletnici smrti'', Ljubljana, 1981 * ''Orel in korenine'' (integralna izdaja), (predgovor [[Janja Žitnik Serafin]]; spremna beseda [[Blaž Gselman]]), Sophia, 2025. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave in literatura == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.synapse.ne.jp/saitani/Book%20Data%20of%20Louis%20Adamic.htm Book Data of Louis Adamic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050826020114/http://www.synapse.ne.jp/saitani/Book%20Data%20of%20Louis%20Adamic.htm |date=2005-08-26 }} {{en}} *[[Jerneja Petrič]]: ''Svetovi Louisa Admiča: ob tridesetletnici smrti'', Ljubljana, 1981. *[[France Adamič]]: ''Spomini in pričevanja o življenju in delu Louisa Adamiča'', 1983 *[[Janja Žitnik]]: ''Louis Adamič in sodobniki 1948–1951'', Ljubljana, 1992. *Janja Žitnik: ''Pero in politika: zadnja leta Louisa Adamiča'', Ljubljana, 1993. *Janja Žitnik: ''Orel in korenine med »brušenjem« in cenzuro'', Ljubljana, 1995. *Janja Žitnik: ''Pogovori o Louisu Adamiču'', Ljubljana, 1995. * [[Janja Žitnik Serafin]]: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-78GKFVLV Pisatelj med dvema domovinama: Louis Adamič in vprašanja nacionalne, etnične in kulturne identitete]. ''Dve domovini'' 30 (2009). * Andrea Olivieri: ''Etnija in razred v misli Louisa Adamiča'' (Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, ISSN 0351-4285 ; ǂLet. 37, ǂšt. 238; uredila Barbara Beznec, 2009) * {{Cite web |url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000090/#novi-slovenski-biografski-leksikon |title=Adamič, Louis (1898–1951) |last=Žitnik Serafin |first=Janja |website=Slovenska biografija |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |date=2013 |access-date=27. september 2025 |language=sl |orig-date=2013 |quote=Izvirna objava v: ''Novi Slovenski biografski leksikon'': 1. zv.: A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.}} *John P. Enyeart: ''Death to fascism: Louis Adamic's fight for democracy''. Urbana etc., 2019 (''The working class in American history''); prevod Mojca Dobnikar: ''Smrt fašizmu:'' ''Boj Louisa Adamiča za demokracijo'', Sophia, 2020 {{COBISS|ID=44973101}} *''Strpnost ni dovolj: Prispevki s konference Iz mnogih dežel: ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča'', Borec št. 751-753 *Andrea Olivieri: ''Nekaj mračnega, brez vrednosti'' (biografija; izvirnik ''Una cosa oscura, senza pregio'', Roma, 2019; prevod Denis Valič in Gašper Malej, 2022) *''Adamičeva Amerika: dežela v primežu lastne temeljne neskladnosti'', RTV, 2024: https://365.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/1750151 *»[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174748632 Preobratov polno življenje Louisa Adamiča]«. ''Sledi časa'' (24. januar 2021). RTV Slovenija. {{Grosuplje}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Adamic, Louis}} [[Kategorija:Umorjeni književniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Ameriški Slovenci]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Književniki, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Louis Adamič|*]] [[Kategorija:Grosupeljčani]] 7ejihno8ykpbznco5wip2tslwtog5rw 0 17448 6718018 6681666 2026-07-25T20:43:19Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Sutton,_Surrey_London_Wellesley_Road_public_art_(i).JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Sutton, Surrey London Wellesley Road public art (i).JPG|]]. Odstranjevanje. 6718018 wikitext text/x-wiki [[Slika:Baleison and Canavesio - Main altar in the Chapelle Saint-Sébastien.jpg|thumb|right|250px|Freske na glavnem oltarju kapele Saint-Sebastien]] [[Slika:Meister des Mahâjanaka Jâtaka 001.jpg|thumb|right|250px|Zgodbe Jataki v jamah Adžanta, okoli 200 pr. n. št. - 600 n. št.]] '''Sténsko slikárstvo''' je zvrst [[slikarstvo|slikarstva]], ki ima za podlago steno, strop ali drugo večjo stalno površino. Najpomembnejši primeri so [[freska]], [[mozaik]], [[grafit]] in [[sgraffito]]. Značilnost stenske slike je, da so arhitekturni elementi danega prostora skladno vgrajeni v sliko. Nekatere stenske slike so naslikane na velikih platnih, ki nato pritrjene na steno (t. i. ''marouflage''). == Zgodovina == Različni stenske poslikave segajo v čas zgornjega [[paleolitik]]a, kot so [[jamske poslikave|jamske slike]] v jami Lubang Jeriji Saléh na [[Borneo|Borneu]] (40.000–52.000 pred sedanjostjo), [[Chauvetova jama]] v departmaju [[Ardèche (departma) |Ardèche]] v južni Franciji (približno 32.000 pred sedanjostjo). Veliko starodavnih poslikav je bilo najdenih v starodavnih egipčanskih grobnicah (okoli 3150 pr. n. št.) <ref>Only after 664 BC are dates secure. See Egyptian chronology for details.{{navedi splet|url=http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/chronology/index.html|title=Chronology|accessdate=2008-03-25|publisher=Digital Egypt for Universities, University College London|archive-date=2008-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080316015559/http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/chronology/index.html|url-status=dead}}</ref>, [[minojska doba|minojskih]] palačah (srednje obdobje III., 1700–1600 pr. n. št.), jama Oxtotitlán in Juxtlahuaca v [[Mehika|Mehiki]] (okrog 1200–900 pr. n. št. ) in v [[Pompeji]]h (okoli 100 pr. n. št. — 79 n. št.). V srednjem veku so na stene običajno slikali na suhem ometu (''[[al secco]]''). Ogromna zbirka stenskih poslikav iz Kerale iz 14. stoletja je primer freske al secco. <ref>Menachery, George (ed.): ''The St. Thomas Christian Encyclopaedia of India'', Vol. II, 1973; Menachery, George (ed.): ''Indian Church History Classics, Vol. I, The Nazranies'', Saras, 1998</ref> V Italiji je bila okoli leta 1300 ponovno uvedena tehnika slikanja [[freska|fresk]] na mokrem ometu in je privedla do občutnega izboljšanja kakovosti poslikave sten. <ref>[https://www.academia.edu/8526688/Mural_Painting_as_a_Medium_Technique_Representation_and_Liturgy Péter Bokody, ''Mural Painting as a Medium: Technique, Representation and Liturgy'', in ''Image and Christianity: Visual Media in the Middle Ages'', Pannonhalma Abbey, 2014, 136-151]</ref> [[File:Wall paintings, Varanasi, 1973.jpg|left|thumb|250px|Stenska poslikava, Varanasi, Indija, 1974.]] V sodobnem času je izraz postal bolj znan z mehiškim umetniškim gibanjem muralov ([[Diego Rivera]], [[David Siqueiros]] in [[José Orozco]]). Obstaja veliko različnih slogov in tehnik. Najbolj znana je verjetno freska, ki uporablja vodotopne barve z vlažnim pralnim apnom, hitro uporabo dobljene mešanice na veliki površini in pogosto v delih (vendar z občutkom za celoto). Barve se svetijo, ko se posušijo. ''Marouflage'' metoda se tudi uporablja že tisočletja. Stenske slike so danes poslikane na različne načine z uporabo olj ali medijev na vodni osnovi. Slogi se lahko razlikujejo od abstraktnih do ''[[trompe l'oeil]]''. Začetek dela umetnikov muralov, kot sta Graham Rust ali Rainer Maria Latzke v 1980-ih, je trompe-l'oeil slikanje doživelo preporod v zasebnih in javnih zgradbah v Evropi. Danes je lepota stenskega slikanja postala veliko širše dostopna s tehniko, s katero se slikarska ali fotografska slika prenese na plakatni papir ali platno, ki se nato prilepi na stensko površino (glej [[tapeta]], [[freskografija]]), da doseže učinek ročno poslikane stene ali realističen prizor. Posebna vrsta stenske slike je ''Lüftlmalerei'', ki jo še danes izvajajo v vaseh alpskih dolin. Znane primere takšnih fasadnih slik iz 18. in 19. stoletja najdemo v Mittenwaldu, [[Garmisch-Partenkirchen|Garmischu]], Unter- in [[Oberammergau|Oberammergau]]. == Tehnike == [[File:Mari fresco Investiture Zimri Lim 0210.jpg|thumb|right|Freske iz 18. stoletja ''Umestitev Zimri-Lima'' odkrita v kraljevi palači v antični Mari, Sirija ]] V zgodovina stenskega slikarstva je bilo uporabljenih več metod: [[Freska|Freske]] iz italijanske besede ''affresco'', ki izhaja iz pridevnika ''fresko'' ('svež'), opisuje način, pri katerem se barva nanese na omet na stenah ali stropih. Tehnika ''buon fresco'' – prava freska - je sestavljena iz barvanja v pigmentu pomešanem z vodo, na tanki plasti mokre, sveže, apnene malte ali ometa. Pigment nato absorbira mokri omet; po več urah se omet posuši in reagira z zrakom: prav ta kemična reakcija fiksira pigmentne delce v ometu. Po tem slika ostane dolgo do več stoletij v svežih in briljantnih barvah. ''[[Al secco]]'' ali ''fresco-secco'' slikanje se izvaja na suhem ometu (v italijanščini je ''secco'' - 'suh'). Pigmenti tako potrebujejo vezni medij, na primer jajce (tempera), lepilo ali olje, da pigment pritrdijo na steno. ''Mezzo-fresco'' je naslikana na skoraj suhem ometu, avtor Ignazio Pozzo pa ga je v 16. stoletju opredelil kot »dovolj trden, da ne odtisne palca«, tako da pigment le malo prodre v omet. Do konca 16. stoletja je ta v veliki meri izpodrinila metodo prave freske, uporabljali pa so jo slikarji, kot sta [[Giovanni Battista Tiepolo]] ali [[Michelangelo]]. Ta tehnika je imela v zmanjšani obliki prednosti pred al secco. == Material == V grško-rimskih časih so uporabljali večinoma [[Enkavstika|enkavstične]] barve, ki so jih uporabljali v hladnem stanju. <ref>Selim Augusti. La tecnica dell'antica pittura parietale pompeiana. Pompeiana, Studi per il 2° Centenario degli Scavi di Pompei. Napoli 1950, 313-354</ref><ref>{{cite journal|author1=Jorge Cuní |author2=Pedro Cuní |author3=Brielle Eisen |author4=Rubén Savizki |author5=John Bové |title=Characterization of the binding medium used in Roman encaustic paintings on wall and wood|journal=Analytical Methods|volume=4 |issue=3 |pages=659 |doi=10.1039/C2AY05635F |year=2012 }}</ref> [[Tempera]] slikarstvo je ena najstarejših znanih metod v stenski poslikavi. Pri temperi se pigmenti vežejo v albuminski medij, kot sta rumenjak ali jajčni beljak, razredčen v vodi. V Evropi je v 16. stoletju nastala [[oljno slikarstvo|oljna slika]] na platnu kot lažja metoda slikanja sten. Prednost je bila ta, da je bilo mogoče umetniško delo dokončati v umetnikovem ateljeju in ga kasneje prepeljati do cilja ter pritrditi na steno ali strop. Oljna barva je lahko manj zadovoljiv medij za stenske slike zaradi pomanjkanja barve. Prav tako pigmenti porumenijo vezivo ali jih lažje vplivajo atmosferske razmere. Različni muralisti so po navadi postali strokovnjaki za svoj najprimernejši medij in uporabo, ne glede na to ali so to oljne barve, emulzije ali akrilne barve <ref>{{navedi splet|title=As used by Eric Cumini Murals|url=http://www.cuminitrompeloeil.com/|publisher=Eric Cumini|accessdate=18 December 2013|archive-date=2019-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190617140429/https://www.cuminitrompeloeil.com/|url-status=dead}}</ref>, ki jih nanesejo čopič, valj ali aerosol / aerosol. Stranke pogosto zahtevajo določen slog, umetnik pa se lahko prilagodi ustrezni tehniki. <ref>{{navedi splet|title=Toronto Mural Painting|url=http://torontomuralists.ca/toronto-mural-painting|work=Technical aspects of mural painting|publisher=Toronto Muralists|accessdate=18 December 2013|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219062611/http://torontomuralists.ca/toronto-mural-painting|url-status=dead}}</ref> Posvet običajno vodi do podrobnega načrtovanja in postavitve predlaganega zidnega gradiva s cenovno ponudbo, ki jo naročnik odobri, preden začne delati. Območje, ki ga je treba poslikati, je mogoče postaviti v mrežo, da ustreza oblikovanju, kar omogoča natančno spreminjanje slike korak za korakom. V nekaterih primerih je oblikovanje projicirano naravnost na steno in sledenje s svinčnikom, preden se začne barvanje. Nekateri slikarji bodo slikali neposredno brez predhodnega skiciranja, raje spontano tehniko. Po zaključku freske se lahko dodajo laki ali zaščitna akrilna glazura, da se delo zaščiti pred UV žarki in površinskimi poškodbami. [[File:Comersee Spalier rgb.jpg|thumb|[[Computer aided mural|CAM]] je oblikoval freskografijo Rainerja Marije Latzke, digitalno tiskano na platnu]] Kot alternativo ročno poslikani freski lahko na površine nanesemo tudi digitalno natisnjene freske. Že obstoječe stenske posnetke je mogoče fotografirati in nato reproducirati v skoraj originalni kakovosti. Slabosti že izdelanih fresk in nalepk je, da so pogosto množično izdelane in nimajo privlačnosti in ekskluzivnosti izvirnih umetnin. Pogosto niso prilagojene posameznim velikostim sten stranke, njihovih osebnih idej ali želja pa ni mogoče dodati na steno, ko napreduje. Tehnika freskografije, digitalna metoda izdelave (CAM), ki jo je izumil Rainer Maria Latzke, obravnava nekatere omejitve personalizacije in velikosti. Digitalne tehnike se pogosto uporabljajo v velikih oglasih na zunanji steni. Zidne slike se lahko na steno naslika neposredno ali se jih natisne na vinilu in varno pritrdi na steno kot pano. Čeprav niso strogo razvrščene kot freske, se tiskani mediji v velikem obsegu pogosto imenujejo kot takšni. Oglaševalske freske so tradicionalno na stavbe in prodajalne naslikali pisci znakov, pozneje kot velike plakatne panoje. == Pomen == [[File:SBmural.jpg|thumb|left|Mural v San Bartolo]] Stenske slike so pomembne, ker umetnost prinašajo v javno sfero. Zaradi velikosti, stroškov in dela, ki je vključeno v izdelavo freske, mora slikarje pogosto naročiti sponzor. Pogosto gre za lokalno vlado ali poslovneže. Za umetnike velja, da njihovo delo pridobi široko občinstvo, ki se drugače morda ne bi uvrstilo v umetniško galerijo. Mestu koristi lepota umetniškega dela. Freske so lahko razmeroma učinkovito orodje družbene emancipacije ali doseganja političnega cilja. <ref>{{navedi splet|url= http://www.dandc.eu/en/article/politically-relevant-street-art-has-long-tradition-latin-america |title= Seizing public space |author= Sebastián Vargas |publisher= D+C, development and cooperation|accessdate= 21 December 2015}}</ref> Freske so včasih nastale proti zakonu ali pa so jih naročili lokalni bari in kavarne. Vizualni učinki so pogosto spodbuda za privabljanje pozornosti javnosti na družbena vprašanja. Javne umetniške izraze, ki jih sponzorira država, [[Totalitarizem|totalitarni]] režimi pogosto uporabljajo kot sredstvo propagande. Kljub propagandističnemu značaju teh del pa imajo nekatera še vedno umetniško vrednost. Freske lahko dramatično vplivajo bodisi zavestno ali podzavestno na stališča mimoidočih, ko jih dodamo na območja, kjer ljudje živijo in delajo. Trdimo lahko tudi, da lahko prisotnost velikih javnih fresk estetsko izboljša vsakodnevno življenje prebivalcev ali zaposlenih v podjetju. Svetovno najbolj znane stenske slike najdemo v [[Mehika|Mehiki]], [[New York]]u, [[Filadelfija|Filadelfiji]], [[Belfast]]u, [[Derry]]ju, [[Los Angeles]]u, [[Nikaragva|Nikaragvi]], na [[Kuba|Kubi]] in v [[Indija|Indiji]]. V času konfliktov delujejo kot pomembno sredstvo komunikacije za člane socialno, etnično in rasno razdeljenih skupnosti. Izkazale so se tudi kot učinkovito orodje za vzpostavitev dialoga in s tem tudi za dolgoročno rešitev cepitve. Indijska zvezna država Kerala ima ekskluzivne freske. Stenske slike v Kerali so na stenah hindujskih templjev. Datirajo jih lahko v 9. stoletja našega štetja. Freske San Bartolo [[Maji|Majevske civilizacije]] v [[Gvatemala|Gvatemali]] so najstarejši primer te umetnosti v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] in datirajo v leto 300 pred našim štetjem. Številna podeželska mesta so začela uporabljati freske za ustvarjanje turističnih znamenitosti, da bi povečala gospodarski dohodek. Colquitt, Georgia, je eno takšnih mest. Colquitt je bil skupaj z Dothanom, Alabamo in Blakelyjem, Georgia izbran za gostitelja svetovne konference o stenskih slikah leta 2010. V mestu je končanih več kot dvanajst poslikav. == V politiki == <gallery widths="200" heights="200"> Slika:RiveraMuralNationalPalace.jpg|Diego Rivera, ''Zgodovina Mehike'' v Narodni palači v Ciudad de Mexico. Slika:BardiaMural.jpg| ''Stenska slika v Bardiji'', Libija, fotografirana v 1960-ih, pred njenim uničenjem zaradi degradacije in pustošenja časa. Slika:Press Cafe in East Berlin on Alexanderplatz, 1977.jpg|Slike, ki prikazujejo marksistični pogled tiska na to kavarno v vzhodnem Berlinu leta 1977, so bile po ponovni združitvi Nemčije zajete v komercialno oglaševanje. Slika:Wien - Donald-Trump- und Kim-Jong-un-Graffiti von Lush Sux.JPG|Slika s Kim Jong Unom in Donaldom Trumpom na Dunaju. </gallery> Mehiško slikarsko gibanje v 1930-ih je prineslo nov pomen stenam kot družbenemu in političnemu orodju. Diego Rivera, José Orozco in David Siqueiros so bili najbolj znani umetniki gibanja. Med letoma 1932 in 1940 je Rivera poslikal tudi stene v San Franciscu, Detroitu in New Yorku. Leta 1933 je na stenah notranjega dvora na Umetnostnem inštitutu v Detroitu dokončal znamenito serijo sedemindvajsetih fresknih plošč z naslovom ''Detroitska industrija''. <ref>{{navedi splet|title=Diego Rivera|url=http://www.abcgallery.com/R/rivera/rivera.html|publisher=Olga's Gallery|accessdate=2007-09-24|archive-date=2016-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160702134153/http://www.abcgallery.com/R/rivera/rivera.html|url-status=dead}}</ref> Leta 1948 je kolumbijska vlada gostila IX. paneameriško konferenco, s katero je oblikovala [[Marshallov načrt]] za Ameriki. Direktor OEA in kolumbijska vlada sta mojstru Santiagu Martinezu Delgadu naročila, da v kolumbijski stavbi kongresa poslika zid v spomin na dogodek. Martinez se je odločil za ''Cúcuta kongres'' in naslikal ''[[Simon Bolivar|Bolívarja]] pred [[Francisco de Paula Santander|Santanderjem]]'', kar je razburjalo liberalce; zato so mafijci ''el bogotazo'', zaradi umora Jorgeja Elieserja Gaitana, poskušali zažgati glavno mesto, a jih je kolumbijska vojska ustavila. Leta pozneje, v 1980-ih, so liberalci, ki so bili zadolženi za kongres, sprejeli resolucijo, da bodo celotno dvorano v Eliptični sobi spremenili za 90 stopinj, da bi postavili glavno stensko sliko ob strani in naročili slikarju Alejandru Obregonu, da naslika nestrankarsko sliko v nadrealističnem slogu. [[Severna Irska]] ima nekatere najbolj znane politične stenske slike na svetu. <ref>Maximilian Rapp and Markus Rhomberg: Seeking a Neutral Identity in Northern Ireland´s Political Wall Paintings. In: Peace review 24(4).</ref> Od 1970-ih je bilo na Severnem Irskem dokumentirano skoraj 2000 poslikav zidov. <ref>Maximilian Rapp and Markus Rhomberg: The importance of Murals during the Troubles: Analyzing the republican use of wall paintings in Northern Ireland. In: Machin, D. (Ed.) Visual Communication Reader. De Gruyter.</ref> V zadnjem času je veliko poslikav nesektaških, zadevajo politična in družbena vprašanja, kot sta rasizem in okoljevarstvo in mnoge so povsem apolitične, prikazujejo otroke v igri in prizore iz vsakdanjega življenja. Nepolitična, vendar s socialno noto slika pokriva steno v stari zgradbi, nekoč zaporu, na vrhu pečine v Bardiyah v Libiji. Naslikal in podpisal jo je umetnik aprila 1942, nekaj tednov pred smrtjo, prvi dan prve bitke pri [[El Alamein]]u. Znana kot ''Stenska slika v Bardiji'', jo je ustvaril angleški umetnik, zasebnik John Frederick Brill. <ref name=" Commonwealth War Graves Commission">{{navedi splet| last =Commonwealth War Graves Commission| url =http://www.cwgc.org/search/SearchResults.aspx?surname=Brill&initials=J+F&war=2&yearfrom=1942&yearto=1942&force=Army&nationality=&send.x=42&send.y=14| title =Last Resting Place| accessdate =29 May 2006 }}</ref> Leta 1961 je Vzhodna Nemčija začela postavljati zid med Vzhodnim in Zahodnim [[Berlin]]om, ki je postal znan kot [[Berlinski zid]]. Medtem ko v vzhodnem Berlinu slikanje ni bilo dovoljeno, so umetniki na zahodni strani zid poslikali od 1980-ih let do padca zidu leta 1989. Mnogi neznani in znani umetniki, kot sta Thierry Noir in Keith Haring, so slikali na zidove, 'najdaljše platno na svetu'. Tudi podrobna umetniška dela so bila pogosto naslikana v nekaj urah ali dneh. Na zahodni strani zid ni bil zaščiten, tako da so lahko slikali vsi. Po padcu Berlinskega zidu leta 1989 je tudi vzhodna stran zidu postala tudi priljubljeno 'platno' za številne umetnike muralov in grafitov. Običajno je tudi, da se kot spomin uporabljajo stenski grafiti. V knjigi ''Nekdo mi je rekel'' Rick Bragg piše o vrsti skupnosti, ki so večinoma v New Yorku in imajo zidove, namenjene ljudem, ki so umrli.<ref>Bragg, Rick. ''Somebody Told Me: The Newspaper Stories of Rick Bragg''. New York: Vintage Books, 2001.</ref> Ti spomeniki, tako v pisani besedi kot v sliki, zagotavljajo pokojnikom prisotnost v skupnostih, v katerih so živeli. Bragg navaja, da so se »slike vtkale v družbeno strukturo sosesk in mesta«. Ti spomini opominjajo ljudi na smrt, ki jo je povzročilo nasilje v mestu. == Sodobna notranja zasnova == === Tradicionalna === Mnogi ljudje radi izrazijo svojo individualnost tako, da umetniku naročijo slikanje zidov v svojem domu. To ni dejavnost izključno za lastnike velikih hiš. Umetnik je omejen le s honorarjem in časom, porabljenim za slikanje, ki narekuje raven podrobnosti. Na najmanjše stene se lahko doda preprost mural. Zasebna naročila so lahko za jedilnice, kopalnice, dnevne sobe ali, kot je pogosto, otroške spalnice. Otroška soba se lahko spremeni v 'svet fantazij' gozda ali dirkališča, s čimer spodbudi domišljijsko igro in zavest o umetnosti. V 1980-ih je iluzionistično stensko slikarstvo doživelo preporod v zasebnih domovih. Razlog za to oživitev notranje opreme je ponekod mogoče pripisati zmanjšanju življenjskega prostora posameznika. Napačne arhitekturne značilnosti, pa tudi naravna kulisa in razgledi lahko vplivajo na 'odpiranje' sten. Gosto pozidana območja stanovanj lahko v svoji svobodni obliki prispevajo tudi k občutku ljudi, da so odsekani od narave. Tovrstna poslikava s freskami je lahko poskus nekaterih, da vzpostavijo ravnovesje z naravo. Naročilo slik v šolah, bolnišnicah in domovih za ostarele lahko v teh ustanovah dosežejo prijetno in prijazno vzdušje. Običajne so tudi freske v drugih javnih zgradbah. === Grafiti === [[File:Acehotel-002023.jpg|thumb|right|Mint&Serf v Ace Hotel, New York City]] V zadnjem času so [[Grafit (umetnost) |grafit]]i in ulična umetnost igrali ključno vlogo v sodobnem stenskem slikarstvu. Takšni grafitarji / ulični umetniki, kot so Keith Haring, Shepard Fairey, Above, Mint & Serf, Futura 2000, Os Gemeos in Faile, so med drugim uspešno presegli svojo estetiko ulične umetnosti zunaj zidov mestne krajine in na zidove zasebnih in podjetniških strank. Ko so grafiti / ulična umetnost v poznih 1990-ih postajali vse bolj usmerjeni, so se mladostniško usmerjene blagovne znamke, kot sta Nike in Red Bull, z Wiedenom Kennedyjem obrnile na grafite / ulične umetnike, da bi okrasili stene svojih pisarn. Ta trend se je nadaljeval skozi 2000-ča leta, ko so grafiti / ulična umetnost vse bolj prepoznavali umetniške institucije po vsem svetu. === Ljudska === [[File:Wall_murals_Rajasthani_motif.jpg |thumb|left|200px|Freska z motivom Rajasthani, Kakšjaačitra, Mumbaj 2014]] Mnogi lastniki domov se odločijo, da bodo v svojih domovih prikazali tradicionalno umetnost in kulturo svoje družbe ali dogodke iz zgodovine. Etnične freske so postale pomembna oblika notranje opreme. Stenske poslikave Warli v Indiji postajajo najprimernejši način stenskega dekorja. ''Warlijska slika'' je starodavna indijska umetniška oblika, v kateri so plemenski ljudje na stenah svojih blatnih hiš upodabljali različne faze svojega življenja. == Ploščice == [[File:Azulejos Parque Eduardo VII-2.jpg|thumb|Plošča zastekljenih ploščic Jorgea Colaça (1922), ki prikazuje epizodo iz bitke pri Aljubarroti (1385) med portugalsko in kastiljsko vojsko. Del javne umetnosti v Lizboni na Portugalskem.]] Slike iz ploščic so murali iz kamnitih, keramičnih, porcelanskih, steklenih ali kovinskih ploščic, ki so nameščene znotraj ali dodane na površino obstoječe stene. Vgrajene so tudi v tla. Stenske ploščice so poslikane, glazirane, sublimacijsko natisnjene ali bolj tradicionalno razrezane ali lomljene na koščke. Za razliko od zgoraj opisanih tradicionalnih poslikanih poslikav, stenske slike vedno izdelujejo z uporabo ploščic. [[Mozaik|Mozaične]] slike so narejene tako, da kombinirajo majhne koščke barvnih kamnitih, keramičnih ali steklenih kockic velikosti 2,5 cm do 5 cm, ki se nato položijo, da ustvarijo sliko. Sodobna dnevna tehnologija je proizvajalcem komercialnih mozaičnih sten omogočila uporabo računalniških programov za ločevanje fotografij v barve, ki se samodejno razrežejo in prilepijo na liste mrežice ter tako hitro in v velikih količinah ustvarijo natančne slike. [[Azulejo]] (portugalska izgovorjava: [ɐzuˈleʒu], španska izgovorjava: [aθuˈlexo]) se nanaša na značilno obliko portugalske ali španske poslikane, kositrne, keramične ploščice. Postali so tipičen vidik portugalske kulture in se v petih stoletjih brez prekinitve manifestirajo kot zaporedni trendi v umetnosti. Azulejo lahko najdemo znotraj in zunaj cerkva, palač, navadnih hiš in celo železniških postaj ali postaj podzemne železnice. Niso se uporabljale le kot okrasna umetniška oblika, ampak so imele tudi specifično funkcionalno sposobnost, kot je nadzor temperature v domovih. Številne ''azulejos'' so pomembni zgodovinski in kulturni pričevalci portugalske zgodovine. Slike na ploščicah, natisnjene po meri, je mogoče izdelati z uporabo digitalnih slik za stene različnih prostorov in talne obloge. Digitalne fotografije in umetnine je mogoče spremeniti v velikost in natisniti tako, da ustrezajo želeni velikosti območja, ki se jih želi okrasiti. Tisk na ploščice po meri uporablja različne tehnike, vključno s sublimacijo barvil in laserskimi tonerji v keramični obliki. S slednjo tehniko lahko nastanejo odporne ploščice po meri, ki so primerne za dolgotrajno zunanjo izpostavljenost. ==Galerija== <gallery widths="150" heights="150"> File:Warren James.jpg|Stilizirana slika voditelja rudarjev Warrena Jamesa v javni hiši v Parkendu, Gloucestershire File:Satriano di Lucania (PZ), 2008, i murales. (8273717705).jpg|Mural v Satrianu, Italija. File:Peintures murales Jaleyrac 2.jpg|''Kristus v slavi'', 15. stoletje v Jaleyracu |Stavba v Bostonu, Massachusetts, okoli 1992 File:Wall paint, Dhaka, Bangladesh.jpg|Stenska slika, Daka, Bangladeš File:Mural art Praha10 Gutovka.JPG|Grafiti v Gutovki, Praga 10, Češka, 2012 File:Wall Mural, Mt Ayr, IA Post Office, 1998.jpg|Orr C. Fischer, Parada koruze, 1941, olje na platnu, Freska s kmetijsko tematiko na steni pošte, Mount Ayr, Iowa<ref>{{navedi splet |url=http://historymatters.gmu.edu/d/6702 |title=The Corn Parade |date= |work=History Matters |publisher=George Mason University |accessdate=27 August 2010 |archive-date=2010-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100610130945/http://historymatters.gmu.edu/d/6702/ |url-status=dead }}</ref> File:Largest Painted Mural Stamp.jpg|Največja stenska znamka umetnika FranCisco Vargasa File:Mural Jan Karski Kto nie potępia ten przyzwala ul. Lubelska w Warszawie.JPG|Freska proti brezbrižnosti do zla v spomin [[Jan Karski|Janu Karskem]], Lubelska ulica 30/32, Varšava, Poljska Streetartberlin2021.jpg|Sodobna stenska umetnost, Berlin, 2021 </gallery> == Sklici == {{sklici|4}} == Viri == *Campbell, Bruce (2003). Mexican Murals in times of Crisis. Tucson: University of Arizona Press. ISBN 0-8165-2239-1. *Folgarait, Leonard (1998). Mural Painting and Social Revolution in Mexico, 1920-1940: Art of the New Order. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-58147-8. *Rouse, E. Clive (1996). Mediaeval Wall Paintings. Guildhall: Shire Publications. *Woods, Oona (1995). Seeing is Believing? Murals in Derry. Guildhall: Printing Press. ISBN 0-946451-31-1. *Latzke, Rainer Maria (1999). Dreamworlds- The making of a room with illusionary painting. Monte Carlo Art Edition. ISBN 978-3-00-027990-4. *Rubanu, Pietrina (1998). Murales politici della Sardegna : guida, storia, percorsi. Massari Editore. ISBN 8845701018. ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Murals}} <!-- please don't add links to individual mural artist, if they are as notable as Diego Rivera they should have their own article --> * [http://www.bikemural.org/muralprotection.html How to prepare a mural wall and protect the mural] * [http://cain.ulst.ac.uk/murals/ Political Wall Murals in Northern Ireland] * [http://www.calpams.org/ Calpams] * [http://murals.trompe-l-oeil.info/ Murals.trompe-l-oeil.info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111212005022/http://murals.trompe-l-oeil.info/ |date=2011-12-12 }} French and European gate of murals: 10 000 pictures and 1100 murals * [https://web.archive.org/web/20071005004644/http://www.authenticmaya.com/maya_art.htm Ancient Maya Art] * [http://www.pinturamural.esteticas.unam.mx Ancient Prehispanic Murals] * [http://www.virtualbelfastmuraltour.com/ Take an online tour of the murals in Belfast, Northern Ireland] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slikarske tehnike]] [[Kategorija:Dekorativna umetnost]] kq9df18xy3lyln1bplj5iyah9lfx6ac 0 41763 6718046 6637502 2026-07-26T01:39:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718046 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Rab}} {{Infopolje Otoki | name = Rab | native name = <!-- ali |local name= --> | native name link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = RabCampanili.jpg | image size = 220px | image caption = Mesto [[Rab, Rab|Rab]] z značilnimi 4 zvoniki | image alt = | image_map = Croatia - Rab.PNG | map_alt = | map_width = | map_caption = | map_relief = | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = 44 |lat_m = 47 | lat_s = | lat_NS = N | long_d = 14 | long_m = 45 | long_s = | long_EW = E | etymology = | location = [[Jadransko morje]] | type = | pop = | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = Kvarnersko otočje | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 86,115 | area footnotes = <ref>{{Navedi revijo|last=Duplančić Leder|first=Tea|last2=Ujević|first2=Tin|last3=Čala|first3=Mendi|date=2004-06-01|title=Duljine obalne crte i površine otoka na hrvatskom dijelu Jadranskog mora određene sa topografskih karata mjerila|url=https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=14832|magazine=Geoadria|language=en|volume=9|issue=1|pages=5–32|doi=10.15291/geoadria.127|issn=1331-2294}}</ref> | rank = | length km = 22 |length m= --> | length footnotes = | width km = 10 |width m= --> | width footnotes = | coastline km = 121,003 |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 408 | elevation footnotes = | highest mount = [[Kamenjak (Rab)|Kamenjak]] | Country heading = Uprava | country = {{zastava|Hrvaška}} | country admin divisions title = Županija | country admin divisions = [[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|20px]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] | country admin divisions title 1 = Registrska oznaka cestnih vozil | country admin divisions 1 = RI | country admin divisions title 2 = Registrska oznaka plovil | country admin divisions 2 = RB, LO<ref>{{Navedi splet|title=Naljepnica oznaka za plovilo (čamac, gliser, brodicu)|url=https://nuvola.hr/proizvod/naljepnica-oznaka-za-plovilo-camac-gliser-brodicu/|website=Nuvola Studio|accessdate=2021-04-05|language=hr}}</ref> | country admin divisions title 3 = Največje naselje | country admin divisions 3 = [[Banjol]] | country capital type = | country capital = | country largest city type = | country largest city = | country capital and largest city = | country largest city population = | country leader title = | country leader name = | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | demonym = Rabčan, Rabčanka | population = 7161 | population as of = 2021 | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = 83 | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = Hrvati | časovni pas = | utc_offset1 = | timezone1_DST = UTC +1 | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} '''Rab''' ({{langx|la|Arba}}, {{langx|it|Arbe}}) je eden večjih in bolj poseljenih [[Seznam otokov na Hrvaškem|hrvaških otokov]]. Leži v [[Kvarner|Kvarnerskem zalivu]] južno od [[Krk]]a in severno od [[Pag]]a. Upravno spada v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]] in je razdeljen na dve upravni skupnosti: mesto [[Rab, Rab|Rab]] in občino [[Lopar, Rab|Lopar]] na severu otoka. S površino 86 km² je 10. največji hrvaški otok oziroma tretji po velikosti v Kvarnerju. Glede na popis iz leta 2011 v osmih otoških naseljih živi 9328 prebivalcev. Od prihoda [[Rimljani|Rimljanov]] v 2. stoletju pr. n. št. je otok neprekinjeno poseljen vse do danes. Rab s celino povezuje trajekt na liniji [[Stinica]]-[[Mišnjak (zaliv)|Mišnjak]], preko linije [[Valbiska]]-[[Lopar, Rab|Lopar]] pa je povezan tudi s sosednjim Krkom. == Geografija == === Lega === Rab leži v jugovzhodnem delu Kvarnerskega zaliva med Krkom na severu in Pagom na jugu. Na vzhodu ga od celinske obale loči [[Velebitski kanal]]. Na zahodu meji na osrednje področje Kvarnerja, imenovano [[Mali Kvarner]] ({{langx|hr|Kvarnerić}}). Na severovzhodu ga od [[Goli otok|Golega otoka]] in otoka [[Sveti Grgur (otok)|Sveti Grgur]] ločuje [[Rabski kanal]]. Ti trije otoki skupaj tvorijo rabsko otočno skupino. Na jugozahodu se v neposredni bližini razprostira otok [[Dolin]], ki skupaj z Rabom tvori ozek [[Barbatski kanal]]. Tako kot za večino hrvaških otokov je tudi za Rab značilna [[slemenitev]] v smeri severozahod-jugovzhod. S koeficientom razčlenjenosti 3,25 velja Rab za enega bolj razčlenjenih otokov na Hrvaškem, zaradi česar ima kar med 103 do 121 km obale, kar ga uvršča na osmo ali deveto mesto med hrvaškimi otoki. Največja dolžina otoka med rtom Sorinj na severu in rtom Gavranić na jugu znaša 22&nbsp;km, medtem ko je največja širina med rtom Kristofor na zahodu in rtom Šlip na vzhodu 10&nbsp;km.<ref>{{Navedi splet|title=Otok Rab|url=https://skolski.hrt.hr/emisije/463/otok-rab|website=Školski|accessdate=2021-04-05|language=hr}}</ref> [[Slika:Ulaz u pristanište Mišnjak.jpg|thumb|250px|Kraške goličave nad trajektnim pristaniščem Mišnjak]] === Površje === S površino 86,12&nbsp;km² se Rab uvršča med deset največjih hrvaških otokov. Otok je nastal v času po zadnji [[pleistocen]]ski poledenitvi, ko se je raven morja naglo dvignila za približno 96 m. Geomorfološko lahko otok razdelimo na štiri večja področja: Loparski polotok, polotok Kalifront, zahodna planota in greben Kamenjak, z [[Kamenjak (Rab)|istoimenskim vrhom]]. Površje je precej razgibano. Značilno hribovito območje predstavlja Kamenjak na vzhodu. Slemenitev omenjenega grebena je enaka slemenitvi otoka. Področje zahodno od Kamenjaka je ravno in zato gosto poseljeno. Manj razgibano površje je značilno tudi za oba polotoka. Obala je razdeljena na šest con, to so: loparska, supetarsko-kamporska, kalifrontska, rabsko-banjolska, barbatska in kamenjaška obala. Medtem ko je na vzhodu strma in visoka, je ob Barbatskem kanalu in polotokih razmeroma nizka. Nizka obala na [[fliš]]no zgrajenem Loparskem polotoku je povsod preobražena v peščene zalive, tip obale pa na nekaterih mestih spominja na [[Laguna|lagunskega]]. Vzhodna in jugovzhodna obala sta izrazito [[Apnenec|apnenčasti]], in zato na nekaterih mestih [[Kras|kraško]] preoblikovani. Velik del otoka tako predstavljajo kraške goličave. Zaradi značilne apnenčaste zgradbe je Rab ves čas izpostavljen procesu [[Abrazija (geologija)|obalne abrazije]], ki je vzrok za zmerno zmanjševanje površine otoka. Najnovejše geodetske meritve kažejo, da se je slednja v zadnjem obdobju skrčila s približno 90 na dobrih 86&nbsp;km².<ref>{{Navedi revijo|last=Turk|first=Hrvoje|date=10.12.1992|title=Obale otoka Raba - Geografske karakteristike i turističke mogućnosti|url=https://hrcak.srce.hr/file/142368|magazine=Acta geogr. Croatia|pages=59-75|access-date=5.4.2021|archive-date=2021-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211128234927/https://hrcak.srce.hr/file/142368|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Lončar|first=Nina|date=2012|title=Geomorfološka regionalizacija i kategorizacija reljefa otoka Raba|url=https://www.bib.irb.hr/799149|magazine=Rapski zbornik II|language=hr|pages=187–195}}</ref> === Podnebje === Tako kot vsi hrvaški otoki leži tudi Rab na območju, za katerega je značilen jadranski podtip [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebja]]. Poletja so suha in vroča, zime pa vlažne in mile. Višek [[Padavine|padavin]] se pojavlja značilno v zimskih mesecih. Povprečna letna količina padavin je nekaj manj kot 850&nbsp;mm. Povprečna letna temperatura zraka je približno 15&nbsp;°C, najvišja izmerjena temperatura zraka iz leta 2017 pa znaša 39,3&nbsp;°C.<ref>{{Navedi splet|title=Novi apsolutni temperaturni rekordi: Zavižan, Senj, Zadar-aerodrom Rab; Novi srpanjski rekordi: Mali Lošinj, Zadar|url=https://www.crometeo.hr/novi-apsolutni-temperaturni-rekordi-zavizan-senj-zadar-aerodrom-rab-novi-srpanjski-rekordi-mali-losinj-zadar/|website=Crometeo|date=2015-07-22|accessdate=2021-04-05|language=hr}}</ref> Otok je zlasti v zimskem obdobju izpostavljen hudim udarcem [[Burja|burje]], ki v Velebitskem kanalu dosega ene najvišjih hitrosti na Hrvaškem. Burja je odgovorna za pusto pokrajino na področju Kamenjaškega grebena, ki sicer deluje kot naravna pregrada in ščiti zahodna naselja pred sunki vetra. Občasno je zaradi vetrovnega vremena ohromljen otoški trajektni promet. Otok leži v enem najbolj osončenih področij v Evropi s povprečno 2520 sončnih ur letno.<ref>{{Navedi splet|title=DHMZ - Državni hidrometeorološki zavod|url=https://meteo.hr/klima.php?section=klima_hrvatska&param=k1_6|website=meteo.hr|accessdate=2021-04-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DHMZ - Državni hidrometeorološki zavod|url=https://meteo.hr/klima.php?section=klima_hrvatska&param=k1_5|website=meteo.hr|accessdate=2021-04-05}}</ref> <table class="wikitable collapsible" id="collapsibleTable0" style="margin-top: auto; margin-right: auto; margin-bottom: auto; margin-left: auto; border-collapse: collapse; width: 600px; text-align: center; line-height: 1,1em; "> <tr> <th colspan="14" style="padding: 0,2em; text-align: center; "> <span class="collapseButton">'''Klimatološki podatki'''</span></th> </tr> <tr> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Mesec</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Jan</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Feb</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Mar</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Apr</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Maj</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Jun</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Jul</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Avg</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Sep</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Okt</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Nov</th> <th style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Dec</th> <th style="border-top-width: 1px; border-right-width: 1px; border-bottom-width: 1px; border-left-width: medium; border-top-color: rgb(170, 170, 170); border-right-color: rgb(170, 170, 170); border-bottom-color: rgb(170, 170, 170); border-left-color: rgb(170, 170, 170); border-top-style: solid; border-right-style: solid; border-bottom-style: solid; border-left-style: solid; padding: 0,2em; text-align: center; "> Leto</th> </tr> <tr> <th height="16" style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Povprečna visoka temperatura (°C)</th> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(241, 241, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 8,7</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 251, 248); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 9,7</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 217, 179); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 13,2</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 182, 110); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 17,1</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 148, 41); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 21,6</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 120, 0); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 25,5</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 99, 0); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 28,6</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 100, 0); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 28,4</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 134, 13); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 24,7</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 182, 110); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 19,4</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 230, 206); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 13,9</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(252, 252, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 10,4</td> <td style="border-top-width: 1px; border-right-width: 1px; border-bottom-width: 1px; border-left-width: medium; border-top-color: rgb(170, 170, 170); border-right-color: rgb(170, 170, 170); border-bottom-color: rgb(170, 170, 170); border-left-color: rgb(170, 170, 170); border-top-style: solid; border-right-style: solid; border-bottom-style: solid; border-left-style: solid; padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 182, 110); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 18,4</td> </tr> <tr> <th height="16" style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Povprečna nizka temperatura (°C)</th> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(209, 209, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 2,0</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(209, 209, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 2,5</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(230, 230, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 5,0</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(241, 241, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 8,2</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 223, 192); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 12,1</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 203, 151); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 15,6</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 189, 124); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 17,7</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 189, 124); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 17,6</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 203, 150); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 14,6</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 244, 234); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 10,8</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(241, 241, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 6,6</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(225, 225, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 3,8</td> <td style="border-top-width: 1px; border-right-width: 1px; border-bottom-width: 1px; border-left-width: medium; border-top-color: rgb(170, 170, 170); border-right-color: rgb(170, 170, 170); border-bottom-color: rgb(170, 170, 170); border-left-color: rgb(170, 170, 170); border-top-style: solid; border-right-style: solid; border-bottom-style: solid; border-left-style: solid; padding: 0,2em; background-color: rgb(255, 251, 248); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 9,7</td> </tr> <tr> <th height="16" style="padding: 0,2em; text-align: center; "> Padavin (mm)</th> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(100, 100, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 140,8</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(109, 109, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 95,5</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(141, 141, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 53,3</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(119, 119, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 83,4</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(167, 167, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 49,1</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(230, 230, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 16,7</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(249, 249, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 10,7</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(200, 200, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 35,7</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(130, 130, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 76,8</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(125, 125, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 74,5</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(108, 108, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 88,9</td> <td style="padding: 0,2em; background-color: rgb(104, 104, 255); color: rgb(0, 0, 0); font-size: 9px; text-align: center; "> 125,5</td> <td style="border-top-width: 1px; border-right-width: 1px; border-bottom-width: 1px; border-left-width: medium; border-top-color: rgb(170, 170, 170); border-right-color: rgb(170, 170, 170); border-bottom-color: rgb(170, 170, 170); border-left-color: rgb(170, 170, 170); border-top-style: solid; border-right-style: solid; border-bottom-style: solid; border-left-style: solid; padding: 0,2em; background-color: rgb(80, 80, 255); color: rgb(255, 255, 255); font-size: 9px; text-align: center; "> 850,7</td> </tr> <tr> <td colspan="14" style="padding: 0,2em; text-align: center; font-size: 9px; "> <i>Vir:&nbsp;[https://meteo.hr/index.php ''DHMZ Hrvatske'']</td> </tr> </table><noinclude> [[Kategorija:Geografske predloge]] </noinclude> === Rastlinstvo === [[Slika:Rab Wald.jpeg|thumb|180px|Drevesa črničevja v Kalifrontskem gozdu]] Otok, ki je na vzhodu precej gol, je na zahodu poraščen z dokaj bujnim [[rastlinstvo]]m. Na polotoku Kalifront se nahaja največji gozdni nasad [[črničevje|črničevja]] na Jadranu. Gre za posebno zimzeleno vrsto [[hrast]]a, za katero je značilno, da nikoli ne odvrže vseh listov hkrati. Poleg črničevja v Kalifrontskem gozdu ({{langx|hr|Šuma Kalifront}}) uspevajo tudi alepski, primorski in [[črni bor]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Nikolić|first=Maja|last2=Ljubičić|first2=Ivica|date=2006|title=Rab - otok biljnog bogatstva|url=https://www.bib.irb.hr/288078|magazine=Priroda|language=hr|volume=96|issue=12|pages=28–31}}</ref> Več kot dve petini otoka pokriva nizko rastje, ki vključuje [[Makija|makijo]] in drugo zimzeleno grmičevje. V nasadih uspeva raznoliko sadno drevje, značilno za mediteransko in južnoevropsko področje. Najbolj zastopana sadna vrsta je [[figa]] ({{langx|hr|Smokva}}). Na ozkem robu apnenčaste obale raste posebna vegetacija [[Slanuša|slanuš]]. Na grebenu Kamenjak, kjer vladajo ekstremni klimatski pogoji z izrazitim nihanjem v slanosti in vlažnosti tal, raste ozkolistna mrežnica.<ref name=":0" /> == Prebivalstvo == Za razliko od drugih otokov v Kvarnerju, ima Rab malo naselij, vsega 8, v katerih stalno živi 7161 prebivalcev (stanje 2021). [[Slika:Rab map.jpg|sličica|levo|Razdelitev otoka na upravne enote s pripadajočimi mesti]] * [[Rab, Rab|Rab]] * [[Lopar, Rab|Lopar]] * [[Supetarska Draga]] * [[Mundanije]] * [[Kampor]] * [[Banjol]] * [[Barbat na Rabu|Barbat]] in * [[Palit]]<ref>{{Navedi splet|title=2. POPISANE OSOBE, KUĆANSTVA I STAMBENE JEDINICE, PRVI REZULTATI POPISA 2011. PO NASELJIMA|url=http://www.dzs.hr/App/PXWeb/PXWebHrv~/Selection.aspx?px_tableid=T2_hrv.px&px_path=Popis%20stanovni%c5%a1tva%202011__Prvi%20rezultati&px_language=hr&px_db=Popis%20stanovni%c5%a1tva%202011|website=PX-Web|accessdate=2019-03-23}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg tega pa sta na otoku še dve [[turizem|turistični naselji]]: [[San Marino (naselje)|San Marino]] in [[Suha Punta]]. Za razliko od večine drugih hrvaških otokov je število prebivalcev na Rabu tekom zadnjih let razmeroma stalno in le malo upada. Število se tekom leta kljub temu spreminja, predvsem zaradi seznsko usmerjenega turizma in doseže najvišjo vrednost poleti. == Rab, glavno otoško naselje == [[Rab, Rab|Mesto Rab]] je glavno mesto na otoku. Sestavlja ga staro mestno jedro, ki leži na polotoku med mestnim pristaniščem in zalivom svete Eufemije. Rab je nastal že v 11. stoletju. V tistem času je poleg [[Senj]]a in [[Reka, Hrvaška|Reke]] predstavljal enega pomembnejših [[Pristanišče|pristanišč]] na [[Jadransko morje|severnem Jadranu]]. [[Slika:Rab1.jpg|thumb|250px|Mesto Rab]] V mestu so tri glavne ulice: Spodnja, Srednja in Zgornja. Med njimi je 12 ožjih, povezovalnih ulic, ki simbolno predstavljajo število mesecev v letu. Vsaka izmed glavnih cest je po sredini od začetka do konca tlakovana s 365 kamni, srednja s 366, kar predstavlja število dni v letu. Rab nosi tudi simbolno ime ''Mesto štirih zvonikov'', v mestu namreč stojijo štiri cerkve, ki mu vsaka s svojim zvonikom dajejo značilno podobo. Novejši del Raba je nastajal dolgo časa in je z mestom danes povsem sklenjen, zaradi povsem drugačnega izgleda, kot ga ima staro mestno jedro, so novejše naselje poimenovali [[Palit]]. Če ti dve naselji štejemo kot eno, je naselje Rab tudi največje otoško mesto. V zadnjih letih se je zaradi širjenja jugozahodnega naselja [[Banjol]], z mestom Rab in naseljem Palit sklenilo tudi slednje. Ta tri otoška naselja tako tvorijo manjše otoško [[somestje]] s prek 3000 prebivalci, kar predstavlja več kot eno tretjino otoškega prebivalstva. == Zgodovina == Pred [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], ki so ga zavzeli v 2. stoletju pr. n. št., so se naseljevala na njem plemena ilirskih [[Liburni|Liburnov]]. Zaradi naravnih lepot in značilnosti so Rimljani na otoku že od začetka svoje vladavine postavili številne stavbe in objekte za oddih, zato lahko rečemo, da je turistična tradicija Raba v nekem smislu daljša od dveh tisočletij. Od 9. do začetka 15. stol. je Rab pripadal Hrvaški, nato pa [[Beneška republika|Beneški republiki]] do 1779. Kot številni drugi primorski kraji je bil tudi Rab za kratek čas v sestavu [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ove [[Ilirske province|Ilirije]] (od 1805 do 1814), nato pa pod [[Habsburška monarhija|avstrijsko]] oblastjo vse do leta 1918, ko ga je okupirala [[fašizem|fašistična]] [[Italija]]. Z [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]] leta 1920 je bil vrnjen [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v letih 1942–1943 je bilo na Rabu italijansko [[koncentracijsko taborišče Rab]]. V njem so italijanske fašistične oblasti internirale nad 10.000 deportiranih slovencev iz zasedene [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]]; od teh je med internacijo umrlo od lakote in mraza več kot 1500 slovencev, med katerimi je bilo nad 100 otrok izpod 10. leta starosti. [[Slika:Rab Concentration camp.jpg|sličica|Italijansko fašistično koncentracijsko taborišče v Kamporju na severozahodu otoka]] Leta 1953 je dala [[Komunistična partija Jugoslavije|jugoslovanska komunistična oblast]] zgraditi spominski park žrtvam kamporskega taborišča. Park so gradili interniranci zapora na bližnjem [[Goli otok|Golem otoku]]. V času po drugi svetovni vojni je bil Rab del [[SFRJ|Socialistične in federativne republike Jugoslavije]]. V času hrvaške odcepitve od Jugoslavije leta 1991, ko je na Hrvaškem trajala [[Domovinska vojna]], je bil močno prizadet otoški turizem, hkrati pa je bil otok zaradi odhoda moških na bojišča v [[Lika|Liki]] precej prazen. Po koncu vojne leta 1995 je Rab tudi formalno postal del [[Hrvaška|Republike Hrvaške]]. V času po vojni se je začel rabski turizem naglo vzpenjati. Zgrajeno je bilo veliko število [[hotel]]ov, [[avtokamp]]ov in drugih namestitvenih objektov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Island of Rab}} * [http://www.tzg-rab.hr/ Turistička zajednica otoka Raba] * [http://www.rab.hr/ Grad Rab] * [http://rab360.com/ Virtualne panorame otok Rab] {{Otoki na Hrvaškem}} {{Naseljeni otoki na Hrvaškem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Kvarnerja]] [[Kategorija:Rab| ]] 01z703jwtm9gt1qg48cyeu7oi42gxi8 0 45920 6717913 6714038 2026-07-25T13:07:23Z Janezdrilc 3152 pos 6717913 wikitext text/x-wiki {{Evrokovanci}} '''Slovenski evrokovanci''', tudi '''slovenski evrski kovanci''', so [[evrokovanec|kovanci za evro]], katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Slovenija. V [[Slovenija|Sloveniji]] je [[evro]] postal uradno plačilno sredstvo 1. januarja 2007. Skovanih je bilo 296,3 milijonov kovancev v skupni vrednosti 103.909.000 evrov.<ref>{{navedi splet | url = http://www.euro-auflagen.de/img/auflagezahlen-euro-slowenien-2007.jpg | title = auflagezahlen-euro-slowenien-2007 | publisher = Euro-auflagen.de | accessdate = 2008-12-29 | archive-date = 2007-08-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070802191138/http://euro-auflagen.de/img/auflagezahlen-euro-slowenien-2007.jpg | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070802191138/http://euro-auflagen.de/img/auflagezahlen-euro-slowenien-2007.jpg |date=2007-08-02 }}</ref> Slovenske banke so 15. decembra dale v prodajo začetne komplete kovancev, hkrati pa tudi [[numizmatika|numizmatični]] komplet. Avtor podobe nacionalne strani slovenskih evrokovancev je [[Miljenko Licul]] s sodelavcema [[Maja Licul|Majo Licul]] in [[Janez Boljka|Janezom Boljko]]. Slovenija je poleg Avstrije, Grčije, Italije in San Marina ena od 5 držav, katere evrokovanci imajo vseh 8 motivov kovancev različnih. == Podoba slovenskih evrokovancev == {{Narodni evrokovanci | leto = | 1 c = Si1.1ct.jpg | 1 c pod = [[Štorklja]] – motiv, ki je bil uporabljen že na kovancu za {{Brez preloma|20 SIT}} | 2 c = Si2.2ct.jpg | 2 c pod = [[Knežji kamen]] | 5 c = Si3.3ct.jpg | 5 c pod = [[Ivan Grohar|Groharjev]] ''[[Sejalec (Grohar)|Sejalec]]'' seje zvezde | 10 c = Si10.1ct.jpg | 10 c pod = [[Katedrala svobode]], [[Jože Plečnik|Plečnikova]] maketa neuresničene zgradbe [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] | 20 c = Si20.1ct.jpg | 20 c pod = Par [[lipicanec|lipicancev]] v igri | 50 c = Si50.1ct.jpg | 50 c pod = [[Triglav]] in nad njim ozvezdje [[Rak (ozvezdje)|Raka]] – [[zodiak]]alno znamenje, v katerem je Slovenija postala samostojna, ter napis ''[[Oj, Triglav, moj dom|Oj Triglav moj dom]]'' | 1 e = GlavnaStran-Si1.1eur.jpg | 1 e pod = [[Primož Trubar]] in napis ''Stati inu obstati'' | 2 e = Si2.1eur.jpg | 2 e pod = [[France Prešeren]] in del njegovega rokopisa ''[[Zdravljica|Zdravljice]]'' v [[Bohoričica|bohoričici]] | rob = Edge slovenia s01.jpg | rob pod = Drobno narezan, z napisom<br>S L O V E N I J A{{·}} }} == Priložnostni kovanci == === Spominski kovanci za 2 € === Vsaka članica evroobmočja ima možnost, da dvakrat na leto izda [[Priložnostni kovanci za 2 €|spominski kovanec za 2 €]] z drugačnim motivom, kot ga ima običajen kovanec za 2 €.<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32012R0651&from=EN|title=Uredba (EU) št. 651/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izdaji eurokovancev|date=27. julij 2012|website=/eur-lex.europa.eu}}</ref> Po slovenskem zakonu lahko država to stori enkrat letno. Ob obeležitvi posebnih dogodkov, ki se tičejo Evropske unije, pa članice Evroobmočja izdajo 2 € kovance s skupnim motivom (npr. leta 2007 ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe). Predstavljeni so kovanci za 2 €, ki jih je izdala [[Slovenija]]:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kaj so spominski in zbirateljski kovanci?|url=https://bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/kaj-so-spominski-in-zbirateljski-kovanci|accessdate=19. aprila 2021|website=[[Banka Slovenije]]|archive-date=2021-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418142847/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/kaj-so-spominski-in-zbirateljski-kovanci|url-status=dead}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center col4right" !Slika !Priložnost !Datum !Naklada |- |[[Slika:€2 commemorative coin Slovenia 2007 TOR.jpg|105px]] |50. obletnica podpisa [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] <small>(skupni motiv)</small> |25. marec 2007 |400.000 |- |[[Slika:2-eur Trubar2008.png|105px]] |500. obletnica rojstva [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]] |26. maj 2008 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur EMU2009.png|105px]] |10. obletnica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|Ekonomske in monetarne unije EU]] <small>(skupni motiv)</small> |5. januar 2009 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur Botanični vrt2010.png|105px]] |200. obletnica ustanovitve [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani]] |10. maj 2010 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur Stane2011.png|105px]] |100. obletnica rojstva [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] |21. marec 2011 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur evrogotovina2012.png|105px]] |10. obletnica evrogotovine <small>(skupni motiv)</small> |3. januar 2012 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur Postojnska2013.png|105px]] |800. obletnica obiskovanja [[Postojnska jama|Postojnske jame]] |4. februar 2013 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur Barbara2014.png|105px]] |600. obletnica kronanja [[Barbara Celjska|Barbare Celjske]] |17. november 2014 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur Emona2015.png|105px]] |2000. obletnica ustanovitve [[Emona|Emone]] |9. november 2015 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur zastavaEU2015.png|105px]] |30-letnica [[Evropska zastava|zastave Evropske unije]] <small>(skupni motiv)</small> |7. december 2015 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur osamosvojitev2016.png|105px]] |25. obletnica [[Osamosvojitev in nastajanje slovenske države|osamosvojitve Slovenije]] |20. junij 2016 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur evro2017.png|105px]] |10. obletnica uvedbe evra v Sloveniji |2. februar 2017 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur čebele2018.png|105px]] |[[svetovni dan čebel]] |14. maj 2018 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur Uni-LJ2019.png|105px]] |100. obletnica ustanovitve [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] |25. november 2019 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur Bohorič2020.png|105px]] |500. obletnica rojstva [[Adam Bohorič|Adama Bohoriča]] |23. december 2020 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur muzej2021.png|105px]] |200. obletnica ustanovitve [[Narodni muzej Slovenije|Deželnega muzeja za Kranjsko]] |25. oktober 2021 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur plecnik2022.png|105px]] |150. obletnica rojstva [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] |2. marec 2022 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur erasmus2022.png|105px]] |35-letnica programa [[Erasmus Student Network|Erasmus]] <small>(skupni motiv)</small> |1. julij 2022 |1.000.000 |- |[[Slika:2-eur Plemelj2023.png|105px]] |150. obletnica rojstva [[Josip Plemelj|Josipa Plemlja]] |19. december 2023 |993.250 |- |[[Slika:2-eur NUK2024.png|105px]] |250-letnica [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] |18. december 2024 |993.250 |- |[[Slika:2-eur Muster2025.png|105px]] |100. obletnica rojstva [[Miki Muster|Mikija Mustra]] |26. november 2025 |993.000 |- |[[Slika:Slovenija Ivan Cankar 2 evra.jpeg|105px]] |150. obletnica rojstva [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] |17. junij 2026 |994.000 |} === Zbirateljski kovanci === Zbirateljski priložnostni kovanci se izdajajo ob največ dveh dogodkih letno. Prodajna cena tovrstnih kovancev je običajno višja od njihove nominalne vrednosti. So zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji, ne pa tudi v drugih državah.<ref name=":0" /> Vse izdaje vključujejo zlatnike z nominalno vrednostjo 100 € in srebrnike z nominalno vrednostjo 30 €, večina izdaj pa vključuje še kovance v navadni tehniki kovanja z nominalno vrednostjo 3 € (naznačeno v tabeli).<ref>{{navedi splet |url=https://www.bsi.si/sl/gotovina/numizmatika |title=Numizmatika |accessdate=2025-12-22 |date= |format= |work=Banka Slovenije }}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center col5right col6right col7right" ! rowspan=2 | Slika 1 ! rowspan=2 | Slika 2 ! rowspan=2 | Priložnost ! rowspan=2 | Datum ! colspan=3 | Naklada kovancev za |- ! 100 € ! 30 € ! 3 € |- | [[Slika:Slovenija Predsedovanje Evropski uniji 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Predsedovanje Evropski uniji 100 evrov 2.jpg|105px]] | Predsedovanje Evropski uniji | 3. januar 2008 | 5000 | 8000 | 350000 |- | [[Slika:Slovenija Valentin Vodnik 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Valentin Vodnik 100 evrov 2.jpg|105px]] | 250-letnica rojstva [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] | 28. januar 2008 | 5000 | 8000 | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Slovenija Zoran Mušič 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Zoran Mušič 100 evrov 2.jpg|105px]] | 100-letnica rojstva slikarja [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]] | 12. februar 2009 | 6000 | 8000 | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Slovenija Edvard Rusjan 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Edvard Rusjan 100 evrov 2.jpg|105px]] | 100-letnica [[Edvard Rusjan|prvega poleta z motornim letalom na Slovenskem]] | 1. junij 2009 | 6000 | 8000 | 200000 |- | [[Slika:Slovenija Planica 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Planica 100 evrov 2.jpg|105px]] | [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|Svetovno prvenstvo v poletih v Planici]] | 15. marec 2010 | 5000 | 7000 | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Slovenija Ljubljana svetovna prestolnica knjige 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Ljubljana svetovna prestolnica knjige 100 evrov 2.jpg|105px]] | [[Ljubljana]] – svetovna prestolnica knjige | 12. april 2010 | 4000 | 6000 | 225000 |- | [[Slika:Slovenija 20-letnica samostojnosti 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija 20-letnica samostojnosti 100 evrov 2.jpg|105px]] | 20. obletnica samostojnosti Republike Slovenije | 20. junij 2011 | 2500 | 3500 | 283000 |- | [[Slika:Slovenija Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu 100 evrov 2.jpg|105px]] | [[Svetovno prvenstvo v veslanju 2011|Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu]] | 22. avgust 2011 | 2500 | 3500 | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Slovenija Maribor svetovna prestolnica kulture 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Maribor svetovna prestolnica kulture 100 evrov 2.jpg|105px]] | [[Evropska prestolnica kulture]] ‒ [[Maribor]] | 16. januar 2012 | 2500 | 3500 | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Slovenija Rudolf Cvetko 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Rudolf Cvetko 100 evrov 2.jpg|105px]] | 100. obletnica [[Rudolf Cvetko|osvojitve prve olimpijske medalje]] | 18. junij 2012 | 2500 | 3500 | 283000 |- | [[Slika:Slovenija Tolminski kmečki upor 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Tolminski kmečki upor 100 evrov 2.jpg|105px]] | 300. obletnica [[Tolminski kmečki upor|velikega tolminskega punta]] | 25. februar 2013 | 1500 | 2000 | 183000 |- | [[Slika:Slovenija Janez Puhar 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Janez Puhar 100 evrov 2.jpg|105px]] | 200-letnica rojstva fotografa [[Janez Puhar|Janeza Puharja]] | 17. november 2014 | 1500 | 2000 | 133500 |- | [[Slika:Slovenija Prvo tiskano besedilo 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Prvo tiskano besedilo 100 evrov 2.jpg|105px]] | 500. obletnica prvega slovenskega tiskanega besedila | 15. junij 2015 | 1500 | 2500 | 123000 |- | [[Slika:Slovenija Rdeči križ 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Rdeči križ 100 evrov 2.jpg|105px]] | 150. obletnica [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa na Slovenskem]] | 20. junij 2016 | 1000 | 2000 | 102500 |- | [[Slika:Slovenija Majniška deklaracija 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Majniška deklaracija 100 evrov 2.jpg|105px]] | 100. obletnica [[Majniška deklaracija (1917)|Majniške deklaracije]] | 29. maj 2017 | 1000 | 2000 | 81500 |- | [[Slika:Slovenija Prva svetovna vojna 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Prva svetovna vojna 100 evrov 2.jpg|105px]] | 100. obletnica konca [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] | 12. november 2018 | 750 | 1500 | 61500 |- | [[Slika:Slovenija Priključitev Prekmurja 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Priključitev Prekmurja 100 evrov 2.jpg|105px]] | 100. obletnica priključitve Prekmurja k matični domovini | 12. avgust 2019 | 500 | 1500 | 51000 |- | [[Slika:Slovenija Plebiscit 30 let 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Plebiscit 30 let 100 evrov 2.jpg|105px]] | 30. obletnica [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] | 23. december 2020 | 500 | 1000 | 40750 |- | [[Slika:Slovenija Škofjeloški pasijon 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Škofjeloški pasijon 100 evrov 2.jpg|105px]] | 300. obletnica [[Škofjeloški pasijon|Škofjeloškega pasijona]] | 12. maj 2021 | 500 | 1000 | 40750 |- | [[Slika:Slovenija 30 let 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija 30 let 100 evrov 2.jpg|105px]] | 30. obletnica državnosti Republike Slovenije | 25. oktober 2021 | 750 | 1250 | 51000 |- | [[Slika:Slovenija Matija Jama 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Matija Jama 100 evrov 2.jpg|105px]] | 150. obletnica rojstva slikarja [[Matija Jama|Matije Jame]] | 2. marec 2022 | 750 | 1250 | 51000 |- | [[Slika:Slovenija Dan slovenskega športa 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Dan slovenskega športa 100 evrov 2.jpg|105px]] | Državni praznik [[dan slovenskega športa]] | rowspan=2 | 19. september 2023 | 750 | 1250 | 61250 |- | [[Slika:Slovenija Boris Pahor 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Boris Pahor 100 evrov 2.jpg|105px]] | 110. obletnica rojstva slovenskega pisatelja [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] | style="text-align:right;" | 750 | 1250 | 61250 |- | [[Slika:Slovenija Rudolf Maister 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Rudolf Maister 100 evrov 2.jpg|105px]] | 150. obletnica rojstva [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]] | 18. december 2024 | 750 | 1250 | 61250 |- | [[Slika:Slovenija Nova Gorica - Gorica 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Slovenija Nova Gorica - Gorica 100 evrov 2.jpg|105px]] | [[Evropska prestolnica kulture]] 2025 [[Nova Gorica]] – [[Gorica|Gorizia]] | 2. julij 2025 | 750 | 1250 | 61250 |- | [[Slika:Slovenija Srečko Kosovel 100 evrov 1.png|105px]] | [[Slika:Slovenija Srečko Kosovel 100 evrov 2.png|105px]] | Leto pesnika [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]] (ob 100-letnici smrti) | 17. junij 2026 | 600 | 1250 | 61250 |} ==== Lastnosti zbirateljskih kovancev ==== Tržna cena kovancev je odvisna od trenutne cene zlata in srebra ter od velikosti naklade posamezne izdaje. {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! Kovanec ! Zlatnik ! Srebrnik ! Navadna tehnika<br>kovanja |- ! Nominalna vrednost (€) | 100 | 30 | 3 |- ! Material<ref>{{navedi splet |url=https://sl.ucoin.net/catalog/?country=slovenia&period=324&type=3 |title=Slovenija › Evropska unija (Evro) › 2007 - 2025 |accessdate=2025-12-30 |date= |format= |work=Sl.ucoin.net }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | [[zlato]] (Au)<br>[[baker]] (Cu) | [[srebro]] (Ag)<br>[[baker]] (Cu) | jedro: zlitina [[Baker|bakra]] (Cu)<br>in [[Nikelj|niklja]] (Ni);<br>obod: [[medenina]] |- ! Teža (g) | 7 | 15 | 15 |- ! Vsebnost Au/Ag (g) | 6,3 | 13,875 | |- ! Čistina<ref name="Colnect">{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/list/country/194-Slovenija/series/60002-2007-danes_evro_numizmati%C4%8Dni_izdelki |title=Kovanci (Serija: 2007-danes evro (numizmatični izdelki)) |accessdate=2025-12-30 |date= |format= |work=Colnect.com }}</ref> | 900/1000 (Au)<br>100/1000 (Cu) | 925/1000 (Ag)<br>75/1000 (Cu) |- ! Premer (mm) | 24 | 32 | 32 |- ! Debelina (mm)<ref name="Colnect"/> | 1,1 | 2,25 | 2,39 |- ! Tržna cena na dan<br>25. julij 2026 (€)<ref>{{navedi splet |url=https://www.moro.si/si-numizmatika/ |title=Moro cenik numizmatika |accessdate=2026-07-25 |date= |format= |work=Moro & Kunst }}</ref> | med 830 in 900,<br>izjemoma tudi več | med 60 in 80,<br>izjemoma tudi več | 3 ali nekaj več |} == Nesoglasja == Pri izboru podob nacionalnih strani slovenskih evrokovancev je prišlo tudi do zapletov: * kovanec za 2 centa: uporaba simbola [[Knežji kamen|knežjega kamna]] ([[Nemščina|nemško]] Fürstenstein) je povzročila manjše politične polemike na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Kamen, ki je bil del starorimskega stebra in se je uporabljal pri obredih ustoličevanja [[Karantanija|karantanskih]] [[knez]]ov in kasneje [[Ustoličevanje koroških vojvod|vojvod]] na Gosposvetskem Polju, je bil leta 1862 prestavljen v Celovec, najprej v dvorano grbov, potem za sto let v deželni muzej. Ko se je razvedel načrt o uporabi na slovenskem evrokovancu, je koroška deželna vlada, ki ji je predsedoval [[Jörg Haider]], [[25. oktober|25. oktobra]] [[2005]] izdala protestno noto, ki pa jo je slovenski [[zunanji minister]] [[Dimitrij Rupel]] označil kot ''nevredno resne obravnave''.{{cn}} Knežji kamen je bil postavljen v preddverju koroške deželne vlade v [[Celovec|Celovcu]] kot zgodovinski deželni simbol, a le za 4 mesece. Marca 2006 se je za stalno vrnil v dvorano grbov v deželni hiši. * kovanec za 1 cent: prvotna zamisel podobe kovanca je bila [[štorklja]], ki se sklanja proti [[Žaba|žabi]], da bi jo pojedla. Na pritožbo [[Društvo proti mučenju živali|Društva proti mučenju živali]] je bil motiv spremenjen.{{cn}} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/ Evro.si] * [https://www.ecb.europa.eu/euro/coins/html/sl.sl.html Ecb.europa.eu] '''Spominski in zbirateljski evrokovanci''' * [https://www.ecb.europa.eu/euro/coins/comm/html/index.sl.html Ecb.europa.eu] * [https://www.bsi.si/sl/gotovina/numizmatika Bsi.si], * [https://www.dbs.si/numizmatika/katalog-kovancev Dbs.si] * [https://www.moro.si/si-numizmatika/ Moro.si] * [https://www.emuenzen.de/verkauf/Euro-Gedenkm%C3%BCnzen-Slowenien Emuenzen.de] * [https://sl.ucoin.net/catalog/?country=slovenia&period=324&type=2 Ucoin.net] {{Slovenija}} [[Kategorija:Evrokovanci po državah]] [[Kategorija:Gospodarstvo Slovenije]] rfgf8mww8rgeh5yef1rnci8n84egr3a 0 49947 6717998 6276003 2026-07-25T19:27:58Z ~2026-32552-67 260877 /* R */ 6717998 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Bangladeševci|bangladeških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bangladeševcev|Bangladeš|bangladeških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Khondaker Mostaq Ahmad]] * [[Shahabuddin Ahmed]] * [[Tajuddin Ahmed]] == E == * [[Hussain Mohammed Ershad]] == J == * ([[Mohamed Junus]]) == R == * [[Sheikh Mujibur Rahman]] * [[Tarique Rahman]]   * [[Ziaur Rahman]] == S == * [[Abdus Sattar]] == W == * [[Sheikh Hasina|Sheikh Hasina Wajed]] == Z == * [[Begum Khaleda Zia]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bangladeševcev|politik]] [[Kategorija:Bengalski politiki|*]] g6xd3ykgas0xswyh1ccq260qqdrsaqr 0 53150 6717946 6643757 2026-07-25T15:21:22Z ~2026-32552-67 260877 /* L */ 6717946 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[pravnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bruce Ackerman]] (politolog...) == B == * [[Seyla Benhabib]] * [[Louis Brandeis]] (1856–1941) * [[Warren E. Burger]] == C == * [[George Catlin]] == D == * [[Mirjan Damaška]] (hrv.-slov.?) * [[William O. Douglas]] *[[Ronald Dworkin]] (1931–2013) == E == * [[Mathew Ector]] == F == *[[Richard A. Falk]] (1930–) *[[Benjamin Ferencz]] (1920–2023) *[[Geraldine Ferraro]] *[[Felix Frankfurter]] *[[Carl Joachim Friedrich]] ? == G == * [[Merrick Garland]] * [[John Goff]] * [[Jamie Gorelick]] == H == * [[Alvin Hellerstein]] (1933-) == J == * [[Pam Jenoff]] == K == * [[Ella Kagan]] * [[Hans Kelsen]] (1881–1973) == L == *[[Joseph Rucker Lamar]] *[[Harold Lasswell]] * [[Rawlins Lowndes]] == M == * [[Theodor Meron]] * [[Judith A. Miller]] == N == * [[Arthur Nussbaum]] * [[Martha Nussbaum]]? == P == * [[Lewis F. Powell]] Jr. (1907–1998) * [[Richard Posner]] * [[Elizabeth Prelogar]] * [[August B. Pust]] == R == * [[Janet Reno]] (1938-2016) * [[John Roberts]] * [[William Rehnquist]] * [[Susan Rose-Ackerman]] (politologinja) == S == * [[John Sexton]] * [[Ian Shapiro]] (politolog) * [[David B. Smolin]] * [[Kenneth Starr]] == T == *[[Roger B. Taney]] *[[Juan R. Torruella]] == W == * [[Earl Warren]] * [[William H. Webster]] (1924-) == Y == * [[Sally Yates]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Pravniki]] [[Kategorija:Ameriški pravniki|*]] qly922slxyghpociowg9m5d17tlvfge 1 60590 6718155 3410381 2026-07-26T11:14:44Z Pismo Rosno 263444 /* Neverificiran navedek o Kočevskem Rogu */ nov razdelek 6718155 wikitext text/x-wiki Odstranil kategorijo sovjetski vohuni, saj ni omenjena nikjer v članku, v angleškem pa je uvrščen med osumljene vohunstva. Do natančnega podatka naj bo brez kategorij v tej smeri. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 21:04, 19 december 2005 (CET) == Rojstni datum == Na začetku je bil naveden kot [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Louis_Adami%C4%8D&diff=3401290&oldid=3252455 23. marec 1898], kar je popolnoma napačno Pri iskanju pravih podatkov sem pa naletel na 2 različna vira. Kateri je bolj kredibilen? * [http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=pv&GRid=6879688&PIpi=6784962 Slika nagrobnika?] * ali [http://www.wolframalpha.com/entities/person_birth_date/what_is_the_birth_date_of_louis_adamic%3F/x7/9n/3h/ Wolfram Alpha?] --[[Uporabnik:JC|Jean Caffou]] ([[Uporabniški pogovor:JC|pogovor]]) 14:17, 20. marec 2012 (CET) :Wolfram Alpha sigurno ne, ker je to avtomatski algoritem, ki črpa podatke iz drugih virov in sam po sebi ni verodostojen. Na dnu strani je droben link "Source information", najbolje da pogledaš v kateremu od tam naštetih virov če so dostopni prek spleta. Če ne je pa tudi slika nagrobnika za silo ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:23, 20. marec 2012 (CET) :PS: stvar ni čisto nedvoumna, ker se v nekaterih virih pojavlja tudi letnica 1898 ([http://books.google.si/books?id=4z8MAQAAMAAJ&q=louis+adamic+1898&dq=louis+adamic+1898&hl=sl&sa=X&ei=pIVoT_jfMo_TsgbK_aibCA&ved=0CDQQ6AEwAg tu] in [http://books.google.si/books?id=6ZMhAAAAMAAJ&q=louis+adamic+1898&dq=louis+adamic+1898&hl=sl&sa=X&ei=AoZoT6qNAYHLsgasr7meCA&ved=0CDwQ6AEwAw tu], recimo). Jaz bi tem bolj zaupal kot enemu nagrobniku, če nimaš boljšega vira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:29, 20. marec 2012 (CET) :: Letnica 1899 se pojavi tudi na spominski tabli pred dvorcem v Prapročah pri Grosupljem, kjer je muzejska soba. --[[Uporabnik:JC|Jean Caffou]] ([[Uporabniški pogovor:JC|pogovor]]) 14:45, 20. marec 2012 (CET) ::: [http://books.google.si/books?id=6ZMhAAAAMAAJ&q=louis+adamic+1898&dq=louis+adamic+1898&hl=sl&sa=X&ei=AoZoT6qNAYHLsgasr7meCA&ved=0CDwQ6AEwAw Tu] piše, da je letnica 1898 v rojstni knjigi in eksplicitno navaja, da je podatek na spominski plošči napačen. Ne morem pa razbrat od kje napačen podatek, ker preostanek strani ni dostopen prek spleta. Bom poskusil dobit to knjigo v knjižnici. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:56, 20. marec 2012 (CET) :::: Tudi jaz ne najdem celotne verzije knjige online. Ampak OK. Zanimivo, kako je lahko prišlo do takšne razlike v podatkih, pa kako se potem to črpa naprej in ima ena polovica virov 1898, druga 1899. Pa še datum skače od 21. marca do 23. marca. LP, --[[Uporabnik:JC|Jean Caffou]] ([[Uporabniški pogovor:JC|pogovor]]) 15:07, 20. marec 2012 (CET) Ok, dobil knjigo. <s>Župnik</s> Župan mu je za odhod v Ameriko dal "domovinski list", ki je predstavljal tudi potni list za mladoletnike. V njem ga je pomladil, saj bi s 15 leti starosti že bil vojaški obveznik in bi rabil posebno dovoljenje če bi hotel zapustiti državo (kar bi bilo utopija v času, ko se je Avstro-Ogrska pripravljala na vojno s Srbijo). Datum v tej potni listini je potem obveljal za njegov rojstni datum tudi v ZDA: "popravljen" datum med drugim navaja celo [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/5065/Louis-Adamic Britannica]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:58, 21. marec 2012 (CET) :To drži, piše recimo tudi [http://books.google.si/books?id=fB1dAAAAIAAJ&q=%22V+tistih+%C4%8Dasih+za+potovanje+po+svetu,%22&dq=%22V+tistih+%C4%8Dasih+za+potovanje+po+svetu,%22&hl=en&sa=X&ei=wC5qT8i-E4rusgabibyyAg&redir_esc=y tukaj]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 20:41, 21. marec 2012 (CET) ::No evo, tudi slovenska Wikipedija je lahko občasno točnejša od Britannice {{S-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:46, 21. marec 2012 (CET) == Neverificiran navedek o Kočevskem Rogu == Trditev, da je Adamič javno zatrjeval, da se poboji (npr. v Kočevskem Rogu) niso zgodili in da gre za protijugoslovansko propagando, v besedilu nima lastne opombe. Edini bližnji vir, povezan s tem delom članka ("The Times, London, January 16, 1947, Law Report..."), se dejansko nanaša na povsem ločen dogodek — sodno poravnavo v zadevi Churchill proti Adamiču zaradi obrekljive opombe v knjigi ''Dinner at the White House'' (isti datum, isto sodišče, druga zgodba). Iskal sem primarni vir za samo trditev (izjavo, intervju, članek), a ga nisem našel. Dodal sem <nowiki>{{citiraj potrebno}}</nowiki>. Če se v razumnem času ne najde vir, predlagam, da se trditev odstrani [[Uporabnik:Pismo Rosno|Pismo Rosno]] ([[Uporabniški pogovor:Pismo Rosno|pogovor]]) 13:14, 26. julij 2026 (CEST) 881rtgytz820st9hcjkerljqtyrswc8 0 68605 6717886 6714781 2026-07-25T12:07:49Z Shabicht 3554 6717886 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Satsuma mandarin2.jpg | image_caption = Mandarine sorte Satsuma | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] | classis = [[Magnoliopsida]] | ordo = [[Sapindales]] (javorovci) | familia = [[Rutaceae]] (rutičevke) | genus = ''[[Citrus]]'' | species = ''C. reticulata'' | binomial = ''Citrus reticulata'' | binomial_authority = [[Francisco Manuel Blanco|Blanco]], 1837 }} '''Mandarina''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Citrus reticulata''''') je [[drevo]] in [[plod]] [[agrumi|agruma]] iz [[rod (biologija)|rodu]] [[Citrus]] ([[družina (biologija)|družina]] [[Rutaceae]]) in sicer ena od izvirnih treh [[vrsta (biologija)|vrst]], skupaj s [[citrona|citrono]] in [[pomelo]]m. Odkar je bila splošno sprejeta teorija, da so vse ostale vrste citrusov le [[križanec|hibridi]], ki so se v teku stoletij razvili iz teh treh vrst, je mandarina postala najuglednejša izmed vseh agrumov, ker je edina sladka od treh prednikov. Če pomislimo, da je danes svetovno najbolj razširjen agrum [[pomaranča]], moramo pri tem tudi mandarini priznati določene zasluge. ==Rod citrusov== Do nedavnega je rod ''Citrus'' zajemal enajst [[vrsta (biologija)|vrst]], pred kratkim pa so strokovnjaki na podlagi genetskih analiz določili, da so izvirni citrusi le trije: [[mandarina|mandarinovec]] (''Citrus reticulata''), [[pomelo|pomelovec]] (''Citrus maxima'') in [[citrona|citronovec]] (''Citrus medica''). [[Slika:Genetic diagram of citrus.gif|250px|levo|thumb|Diagram genetskih analiz vrst rodu Citrus]] Med [[Križanje (biologija)|križane]] citruse so tako všteli vse ostale vrste: [[pomaranča]], [[limona]], [[grenivka]], [[klementina (agrum)|klementina]], [[bergamot]], [[kinoto]], [[kumkvat]], [[kombava]] in [[limeta]]. Prav tako bi naj vse nekdanje vrste ''fortunelle'' bile le križanja s [[Kumkvat|kumkvatom]]. Ta klasifikacija sicer ni še splošno sprejeta, a že sedaj veliko večino citrusov strokovno zapisujejo z vmesnim znakom križca ali enostavno z »x«, kar pomeni, da gre za križanca, torej hibrid. Čeprav se lahko zdi čudno, da sta tako vsesplošno znana [[sadež]]a, kot sta pomaranča ali limona, le hibrida, ne moremo prezreti osnovnih podatkov o njunem izvoru in gojenju. Strokovno ju je treba prišteti med umetno pridobljene rastline. Čeprav je [[Rod (biologija)|rod]] citrusov sedaj sestavljen samo iz treh [[Vrsta (biologija)|vrst]], poznamo med [[Agrum|agrumi]] veliko število naravnih odstopanj in nepravilnosti, bodisi v cvetju, bodisi predvsem v sadežih, zaradi česar se dajo dobiti širom po svetu zelo raznoliki primerki. Razen tega so agronomi razvili nešteto [[križanec|hibridov]], ki večkrat nimajo stalnih in ponovljivih lastnosti, zato so nekatere vrste na trgu le za določeno dobo. To povzroča težave pri klasifikaciji agrumov. Omeniti je treba tudi dedne spremembe, ki so pri agrumih zelo pogoste. Gre za [[mutacija|mutacijo]] v poganjkih, ki se včasih pojavi iz neznanih razlogov. Na veji se rodi poganjek, iz katerega zraste veja z nekoliko različnimi lastnostmi od ostalega drevesa. Če se ta vejica uporabi kot [[potaknjenec]], zraste drevo s temi različnimi lastnostmi. Velikokrat so te nove lastnosti nezaželene, zato se spremembo ne želi ohranjati in se mutirana vejica enostavno odstrani. Včasih je pa sprememba toliko zanimiva, da jo agronomi gojijo dalje in tako dobijo novi križanec. ==Ime== Danes se povsod po svetu uporablja ali vsaj pozna izraz ''mandarina'', vendar je sam izvor tega imena zelo zanimiv. Ko se je leta 1828 to sadje prvič pojavilo v [[sredozemlje|sredozemlju]], so ga začeli tako imenovati zaradi njegovega kitajskega porekla. Bilo je namreč splošno znano, da so bili [[mandarin]]i kitajski veljaki, zato naj bi nosili isto ime ti novi kitajski sadeži plemenite vrste in sorazmerno blede barve. Ime, ki je bilo sprva skoraj v posmeh, je v različicah prevzela večina svetovnih jezikov. ==Opis== [[Slika:Citrus reticulata flower.jpg|thumb|desno|250px|Cvet mandarinovca]] Mandarina je večji [[grm]], visok malo več kot dva metra, čeprav nekatere vrste dosežejo 4 metre. Listi so majhni in močno dišeči. Plodovi so nekoliko sploščeni pri peclju in se zelo lahko odstranijo od veje. Olupek je tanek in dišeč; spužvasta plast pod njim (''albedo''), ki pri nekaterih vrstah drugih citrusov lahko doseže več kot centimeter debeline, je pri mandarini neznatna in zredčena, kar dovoljuje enostavno in hitro lupljenje sadeža. Večkrat olupek celo odstopi od krhljev še pred branjem, kar da večjim mandarinam videz, da so »zmečkane«. Krhlji se med seboj z lahkoto ločijo, so svetlo oranžne barve, zelo sočni in sladki. Sadje se uporablja sveže ali za predelavo v [[marmelada|marmelade]] in [[kandirano sadje]]. Iz olupkov se pridobiva [[esenčno olje]], ki je prijetno dišeča tekočina živo rumene barve, rahlo fluorescentna. Kemijsko je pretežno d-[[limonin]] in se da ponarediti z oljem iz celih nezrelih plodov. Odraslo drevo da 400 do 600 sadežev. ==Križanci in različice== [[Slika:Mandarin orange tree.jpg|thumb|desno|250px|Mandarinovec]] Najzgodnejše mandarine izvirajo iz [[Japonska|Japonske]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], vendar so v [[Sredozemlje]] prišle pred njimi vrste iz [[Indonezija|Indonezije]] in [[Indija|Indije]]. Sicer gre bolj za zemljepisno razdelitev, saj ni bistvenih razlik, kar potrjuje tudi odpornost rastline skozi stoletja. Danes poznamo desetine vrst, ki so pa le [[kultivar]]ji, ki jih je človek pridobil s [[selekcija|selekcijo]] in/ali [[Križanec|križanjem]]. ===Tangerine, klementine in satsuma=== V [[Združene države Amerike|ZDA]] je najbolj razširjena vrsta mandarine Satsuma ali Mikan, ki je prišla leta 1876 v ZDA z Japonske. Razen pokrajine na otoku [[Kjušu]], poznamo danes tudi mesto Satsuma v [[Alabama|Alabami]] (ZDA), ki je dobilo ime prav po tej komercialni sorti. Na [[Sicilija|Siciliji]] se poleg satsume gojita tudi '''avana''' ali '''paternò'''. Angleži in Američani ne uporabljajo samo izraza »mandarina«', pač pa tudi in predvsem '''tangerine''', kar daje razumeti, da so jih ga sprva dovažali iz Sredozemlja. Praviloma pa sta to danes dve varieteti. Mandarina je svetlo oranžne barve in [[pecelj]] je v rahli vdolbinici. Komercialne vrste »tangerine« so križanci s pomarančo, zato imajo močno obarvan, skoraj rdeč [[olupek]] in pri peclju so rahlo vzbočene (kakor [[limona]]); [[List (rastlina)|list]]i ter rastlin so širši. Tudi varietete [[Klementina (agrum)|klementine]] so križanci z grenko pomarančo. ===Neretvanske mandarine=== [[Slika:Panorama of Mandarin from the Neretva River valley.jpg|280px|thumb|levo|Nasadi mandarin v delti reke [[Neretva|Neretve]]]] Pridelava mandarin v delti reke [[Neretva|Neretve]] nima prav dolge zgodovine. Prve plantaže so namreč zasadili šele v 60. letih preteklega stoletja, potem ko so z obsežnim izsuševanjem neplodna močvirja v dolini Neretve iztrgali vplivom morja in jih spremenili v rodovitna polja. To je predstavljalo prelomni trenutek tudi v življenju tamkajšnjih prebivalcev, ki so se dotlej preživljali z lovom in ribolovom, s figami in z vinsko trto. Kakovostna zemlja in blago mediteransko podnebje sta se izkazala za idealna za pridelavo vseh vrst [[Agrum|agrumov]] (predvsem pa mandarin sort Satsuma, Owari ter Zorica rana) in dolina Neretve je postala »hrvaška Kalifornija«. Sezona obiranja zrelih mandarin traja od oktobra do decembra in v tem času se v [[Plantaža|nasadih]] zabojčki intenzivno polnijo s sadeži.<ref>{{navedi splet |url=https://gajbica.si/novice/59/sveze_mandarine_iz_doline_neretve/ |title=Sveže mandarine iz doline Neretve|accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work= }}</ref> V zadnjih letih pa je dolina Neretve pridobila tudi status [[turizem|turistične destinacije]], kamor vse več ljudi prihaja ne le na ogled nasadov, ampak želijo obiralcem (vsaj simbolično) pri delu pomagati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.vandraj.si/dolina-reke-neretve-obiranje-mandarin/ |title=Obiranje mandarin v dolini reke Neretve |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://sajko-turizem.si/aranzma/437/trgatev-mandarin-v-dolini-reke-neretve |title=Trgatev mandarin v dolini reke Neretve |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ==Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Praprotnik Nada |year=2002 |title=Rastline, Zbirka Tematski leksikoni|publisher=Učila International |isbn=961-233-426-9 |cobiss= 117090048|pages=}} ==Glej tudi== *[[Klementina (agrum)]] {{letvica predmeta|portal1=Biologija|portal2=|portal3=|portal4=|portal5=|commons=y|commons-search=Category:Citrus reticulata|b=|b-search=|q=|s=|s-search=|v=|v-search=|wikt=mandarina|wikt-search=|species=Citrus reticulata}} {{Agrumi}} {{taxonbar|from=Q125337}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Citrus]] [[Kategorija:Agrumi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1837]] 554k3w96jplh70qdu3ibau4288gvluu 0 71670 6717933 6717706 2026-07-25T14:55:24Z Sportomanokin 14776 /* Po državah */ 6717933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Dirka po Franciji | current_event = Dirka po Franciji 2026 | image = [[File:Tour_de_France_logo.svg|180px]] | date = julij | region = Francija in okoliške države | slovene = Dirka po Franciji | localnames = Tour de France<br />{{in lang|fr}} | nickname = La Grande Boucle<br><small>(Velika zanka)</small> | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Amaury Sport Organisation | director = Christian Prudhomme | first = 1.-19 julij 1903 | number = 112 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>(1)</small> | mostwins = {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>(5)</small> | mostrecent = {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] <small>(4)</small> }} '''Dirka po Franciji''' ({{jezik-fr|Tour de France}}) je najprestižnejša in najbolj znana [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh [[svetovna vojna|svetovnih vojn]]. Je najpomembnejša in daleč najprestižnejša (z vsemi najboljšimi) med vsemi tremi tritedentskimi dirkami serije [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (poleg še [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Dirka po Španiji|Vuelta]]), v skupni dolžini v povrečju skoraj 3,400 km. Oktobra 2012 je [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) američanu [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] odvzela vseh sedem rekordnih zmag zaradi [[doping]]a, tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/20008520|title=Lance Armstrong: Governing body strips American of Tour wins|date=22. oktober 2012|work=[[BBC]]|accessdate=22. oktobra 2012|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/uci-potrdil-kazen-in-armstrongu-vzel-vso-slavo-sedmih-tourov/294168|title=UCI potrdil kazen in Armstrongu vzel vso slavo sedmih Tourov|date=22. oktober 2012|work=[[RTV Slovenija]]|accessdate=22. oktobra 2012}}</ref> Ta dirka velja za največji in najbolj globalen vsakoletni športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi pa spremlja od 10 do 12 milijonov ljudi, na slovitih vzponih kot naprimer [[Alpe d'Huez]] in ostali tudi pol milijona ali več. Večjo gledanost imata le [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] in [[Poletne olimpijske igre]], ki sta na sporedu vsaka štiri leta. Ameriški dogodki kot so [[Super Bowl]], [[Stanleyjev pokal]], finale lige [[NBA]] in [[World Series]] ([[bejzbol]]) pa nimajo globalnega občinstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2020: Everything you need to know)|publisher=[[BBC]]|accessdate=5. september 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6#-2|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|publisher=businessinsider.com|accessdate=29. junij 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2023: Everything you need to know|publisher=[[BBC]]|date=1. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/france/paris/articles/the-tour-de-france-the-world-s-greatest-sporting-event/|title=Tour de France: The World's Greatest Sporting Event|publisher=theculturetrip.com|accessdate=13. december 2016}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://socalcycling.com/2020/03/07/tour-de-france-worlds-biggest-sporting-event/|title=The Tour de France Is The World's Biggest Sporting Event|publisher=socalcycling.com|accessdate=7. marec 2020}}</ref> Dirka se je z leti seveda spreminjala. Na začetku je bilo samo 6 etap, pa to prve svetovne vojne postopno od 10 do 15 etap. Po koncu prve svetovne vojne pa so počasi šli na tri tedne, leta [[Dirka po Franciji 1927|1927]] na rekordnih 24 etap. Prvotno obdobje so bi etape izjemno dolge in naporne, v povrečju dolge 300 do 400 kilometrov in to večinoma po makedamu in tlakovcih z veliko slabšo opremo kot danes. Med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] so kar šestkrat zapored izvedli najdaljšo etapo v zgodovini vseh tritedenskih dirk na trasi med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 kilometrov. Tudi v skupni dolžini so bile dirke včasih izjemno dolge, leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] rekordnih kar 5745 kilometrov (v samo 17 etapah). Slovenija ima po zaslugi našega asa [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] štiri skupno osvojene zmage ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]), tri osvojene [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčaste majice]] za najboljšega na gorskih ciljih ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) in štiri osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]). In pa tudi skupno 32 etapnih zmag; [[Tadej Pogačar]] (26 etap), [[Primož Roglič]] (3 etape) in [[Matej Mohorič]] (3 etape). == Presežniki == Španski kolesar [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] je postal prvi kolesar z zgodovini s petimi zaporednimi podvigi. Italijanski kolesar [[Gino Bartali]] še vedno drži rekord za najdaljši časovni razpon med dvema osvojenima zmagama na Dirki po Franciji; prvo in zadnjo je osvojil z desetletnim razmikom ([[Dirka po Franciji 1938|1938]] in [[Dirka po Franciji 1948|1948]]). Francozi so najpogostejši zmagovalci ''Toura'' s 36 zmagami, sledijo jim Belgijci z osemnajstimi, Španci z dvanajstimi, Italijani z devetimi, Luksemburžani in Britanci s štirimi, Američani in Slovenci s tremi, Švicarji, Nizozemci in Danci s po dvema zmagama in na repu so Irci in Nemci s po enim naslovom. === Večkratni skupni zmagovalci === [[Slika:Tadej Pogačar (2020-09-20) - Yellow jersey - Tour de France 2020.jpg|thumb|right|189px|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] v [[rumena majica|rumenem]] na zadnji etapi prve osvojene dirke [[Dirka po Franciji 2020|(2020)]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=50px|Zmage ! scope="col" width=140px|Kolesar ! scope="col" width=180px|Leto |- | rowspan=4 align=center|5 || {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1962, 1963, 1964 |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1970, 1971, 1972, 1974 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Hinault]] || 1978, 1979, 1981, 1982, 1985 |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] || 1991, 1992, 1993, 1994, 1995 |- | style="border-top-width:5px" rowspan=2 align=center|4 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Chris Froome]] || style="border-top-width:5px"|2013, 2015, 2016, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || '''2020, 2021, 2024, 2025''' |- | style="border-top-width:5px" rowspan=3 align=center|3 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Belgija}} [[Philippe Thys]] || style="border-top-width:5px"|1913, 1914, 1920 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Louison Bobet]] || 1953, 1954, 1955 |- | {{ikonazastave|ZDA}} [[Greg LeMond]] || 1986, 1989, 1990 |} == Fotogalerija == === Nosilci majic === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Rumena majica|Skupno]] ![[Zelena majica|Po točkah]] ![[Pikčasta majica|Gorski cilji]] ![[Bela majica|Mladi kolesar]] !Ekipno !Za borbenost |- |width=80|{{cjersey|yellow|size=120px}} |width=80|{{cjersey|dark green|size=120px}} |width=80|{{cjersey|polkadot|size=120px}} |width=80|{{cjersey|white|size=120px}} |width=80|{{cjersey|yellow number|size=120px}} |width=80|[[File:Jersey beige number.svg|120px]] |} === Dirka skozi čas === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1903|1903]] ![[Dirka po Franciji 1912|1912]] ![[Dirka po Franciji 1927|1927]] ![[Dirka po Franciji 1936|1936]] ![[Dirka po Franciji 1952|1952]] |- |width=52|[[Slika:Wielrennen, Tour de France 1903, SFA001006411.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=113|[[Slika:Tour de France 1912.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=109|[[Slika:Julien Vervaecke and Maurice Geldhof.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Btv1b8442891c-p21 (2).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Final stage finish, Tour de France 1952.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1962|1962]] ![[Dirka po Franciji 1973|1973]] ![[Dirka po Franciji 1986|1986]] ![[Dirka po Franciji 2005|2005]] ![[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |width=95|[[Slika:Tour de France 1962, Stage 1, mass start (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Stage 1a, Tour de France 1973.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=115|[[Slika:Hautes-Alpes Col De L'Izoard Tour de France 071986 - panoramio (4) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=98|[[Slika:TourDeFrance 2005-07-08.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=97|[[Slika:Avermaet leads peloton through St Mayeux, 2018 TDF (41611979480).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} == Statistika == Kolesarji morajo biti v dobri fizični kondiciji, če želijo prevoziti celotno tekmovalno traso. Tudi tekmovalci, ki ne zmorejo priti do cilja, morajo biti dobro fizično pripravljeni, saj tudi zanje veljajo začetni kvalifikacijski preizkusi. Analize [[Dirka po Franciji 2005|Toura 2005]] kažejo naslednje podatke: === Zanimivosti === * Španski kolesar [[Miquel Indurain]] ima najpočasnejši srčni utrip v mirovanju: 29 utripov/min. Drugi na tej lestvici je ameriški kolesar [[Lance Armstrong]] s 34 udarci/minuto; ameriški in francoski kolesar [[Chris Horner]] in [[Laurent Lefevre]] pa sta tretja s 35 utripi na minuto. * povprečen kolesar leta 2005 je bil visok 179 cm, težak 71 kg, njegova mirovalna srčna frekvenca pa je bila 50 udarcev na minuto. * Najmanjši kolesar v zgodovini te dirke jel francoz [[Samuel Dumoulin]] z vsega 158 centimetri. * Najvišji kolesar v zgodovini te dirke je [[Johan van Summeren]] z 198 [[centimeter|centimetri]]. * Najtežji kolesar v zgodovini te dirke je šved [[Magnus Backstedt]] z 95 [[kilogram]]i. * Najlažji kolesar v zgodovini te dirke je italijan [[Leonardo Piepoli]] z 57 kilogrami. * leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so uvedli prve gorske etape * leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] so uvedli "flamme rouge" (rdeči oziroma hudičev jezik), ki vidno označuje zadnji kilometer pred ciljem. * leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] so uvedli rumeno majico. Prvi jo je na 11. etapi (19. julij 1919) nosil francoski kolesar [[Eugène Christophe]]. * leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]] so uvedli razvrstitev za gorske cilje (pikčasto majico pa so uvedli šele 42 let kasneje). * leta [[Dirka po Franciji 1953|1953]] so uvedli zeleno majico za vodilnega po točkah (šprinterje). * leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]] so uvedli pikčasto majico (gorski cilji) in belo majico (mladi kolesar). === Rekordi === * '''5 skupnih''' zmag (in poslednično skupno osvojenih rumenih majic) – [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] * '''96 dni''' skupaj v rumeni majici (skupna razvrstitev) – [[Eddy Merckx]] * '''130 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena zelena majica (najboljši po točkah) – [[Peter Sagan]] * '''96 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena pikčasta majica (najboljši na gorskih ciljih) – [[Richard Virenque]] * '''75 dni''' skupaj in '''4 x''' osvojena bela majica (najboljši mladi kolesar) – [[Tadej Pogačar]] * '''16 nastopov''' (največ) – francoz [[Sylvain Chavanel]] je na dirki nastopil kar 16x (med leti 2001 in 2018) * '''35 etapnih zmag''' (največ) – [[Mark Cavendish]] je dobil največ etap (med leti 2008 in 2024) * '''63 etapnih stopničk''' (največ) – [[Eddy Merckx]] je bil največkrat na stopničkah (34 zmag - 18 drugih mest - 11 tretjih mest) * '''482 kilometrov''' (najdaljša etapa) – 6x zapored med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] * '''5745 kilometrov''' (najdaljša dirka) – izpeljana leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] z vsega le 17 etapami * '''41,818 km/h''' (povprečno) – najvišja povprečna hitrost na celotni dirki je bila dosežena leta 2024 * '''130,7 km/h''' (top hitrost) – [[Marcus Burghardt]] jo je dosegel 10. julija 2016, na 9. etapi med [[Vielha Val d'Aran]] in [[Andorra-Arcalis]] (Strava)<ref>{{navedi splet|url=https://velomotion.net/2016/07/marcus-burghardt-mit-130kmh-waehrend-der-9-etappe-der-tour-de-france/|title=Marcus Burghardt at 130km/h during the 9th stage of the Tour de France|publisher=velomotion|date=11. julij 2016}}</ref> * '''8 sekund''' (najmanjša razlika) – leta 1989 je [[Greg LeMond]] pred [[Laurent Fignond]]om dobil dirko z najmanjšo prednostjo doslej * '''24 etap''' (na eni dirki) – leta 1926 je dirka gostila toliko etap, največ doslej na posamični dirki == Veliki 4 == === Sloviti vzponi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px;" |-align=center ! width=150px|[[Alpe d'Huez]]<br><small>([[Zahodne Alpe]])</small> ! width=150px|[[Col du Tourmalet]]<br><small>([[Pireneji]])</small> ! width=150px|[[Col du Galibier]]<br><small>([[Dofinejske Alpe]])</small> ! width=150px|[[Mont Ventoux]]<br><small>([[Provansa]])</small> |-align=center | [[File:Alpe d'Huez, France (7957021508).jpg|alt=|frameless|192px]] | [[File:View from the top of the Tourmalet pass at stage 14 of TDF 2024.jpg|alt=|frameless|192px]] | [[File:Col du Galibier, France (7956853528).jpg|alt=|frameless|192px]] | [[File:Mont ventoux summit.jpg|alt=|frameless|185px]] |- !colspan="4"| Europe {{location map+|France|float=center|width=830|caption=|places= {{Location map~|France|lat=45.060278|long=6.071389|label='''[[Alpe d'Huez|Alp d'Huez]]'''|mark=Green pog.svg|position=left}} {{Location map~|France|lat=42.908194|long=0.145111|label='''[[Col du Tourmalet]]'''|mark=Green pog.svg|position=top}} {{Location map~|France|lat=45.064|long=6.408|label='''[[Col du Galibier]]'''|mark=Green pog.svg|position=right}} {{Location map~|France|lat=44.174444|long=5.278889|label='''Mont Ventoux'''|mark=Green pog.svg|position=bottom}} }} |} ==Zgodovina== ===Izvirna ideja za nastanek dirke=== Korenine dirke segajo v rivalstvo med dvema največjima športnima časopisoma tistega časa v Franciji. Na eni strani je bil ''[[Le Vélo]]'', prvi in takrat največji dnevni športni časopis v Franciji; na drugi strani pa je bil takratni ''[[L'Équipe|L'Auto]]'' (danes znan kot ''[[L'Équipe]]''), ki so ga leta 1899 ustanovili poslovneži in novinarji [[Jules-Albert de Dion]], [[Adolphe Clément]] in [[Édouard Michelin]]. Slednji so bili še posebej zaskrbljeni zaradi časopisa Le Vélo – ki je poročal o več kot le o kolesarstvu – ker je bil njegov finančni podpornik eden od njihovih komercialnih tekmecev, podjetje [[Darracq]]. De Dion je menil, da Le Vélo posveča kar preveč pozornosti temu Darracqu, kolesarstvu pa premalo. De Dion je bil bogat in si je lahko privoščil, da bi ugajal svojim muham. Novi časopis je za urednika imenoval [[Henri Desgrange|Henrija Desgrangea]], ki je bil je pomemben kolesar in lastnik velodroma v [[Parc des Princes]] skupaj z [[Victor Goddet|Victorjem Goddetom]] Prodaja L'Auta je bila precej nižja od prodaje tekmeca, ki ga je nameraval preseči, kar je privedlo do kriznega sestanka 20. novembra 1902 v srednjem nadstropju pisarne časopisa L'Auto na naslovu 10 Rue du Faubourg Montmartre, Pariz. Kot zadnji pa je spregovoril glavni kolesarski novinar, 26-letnik [[Géo Lefèvre]], ki je predlagal šestdnevno dirko, kakršna je priljubljena na dirkališču, a mišljena kot krog po celotni Franciji. Kolesarske dirke na dolge proge so bile priljubljen način za večjo prodajo časopisov, vendar še nikoli niso izvedli tako dolge dirke, kot je predlagal Lefèvre. ===1903: Prva izvedba=== Prvoten načrt je bil petetapna dirka od 31. maja do 5. julija, s štartom v [[Pariz]]u in postanki v [[Lyon]]u, [[Marseille|Marseillu]]u, [[Bordeaux]]u in [[Nantes]]u, preden bi se ta vrnila v Pariz. [[Toulouse]] je bil dodan kasneje, da bi prekinil dolgo pot čez južno Francijo od Sredozemlja do Atlantika. Etape bi naj potekale ponoči in se končale naslednje popoldne, z vmesnimi dnevi počitka, preden bi se kolesarji znova odpravili na pot, vendar se je to izkazalo za preveč zastrašujoče in z prevelikimi stroški, zato se je prvotno prijavilo le 15 kolesarjev. Desgrange ni bil nikoli povsem prepričan in je bil skoraj opustil idejo. Namesto tega je skrajšal dolžino na 19 dni (6 etap z povprečno 404,6 km), spremenil datum na 1. do 19. julij in ponudil dnevno nadomestilo tistim, ki so na vseh etapah povprečno prevozili vsaj 20 km/h, kar je enakovredno pričakovanemu dnevnemu zaslužku kolesarja, če bi delal v tovarni. Prav tako je znižal dnevnico iz 20 na 10 [[Francoski frank|frankov]] in določil glavno nagrado na 12.000 frankov, nagrado za zmagovalca vsake etape posebej pa na 3.000 frankov. Zmagovalec dirke bi tako osvojil šestkrat več, kot zasluži večina delavcev v enem letu. To je privabilo med 60 in 80 udeležencev – večje število je morda vključevalo resne povpraševalce in nekatere, ki so odstopili – med njimi niso bili le profesionalci, ampak tudi amaterji, nekateri pa so bili preprosto pustolovski. Prvo etapo je 1. julija 1903, ob 15ː36 po lokalnem času v vasi [[Montgeron]], odprl štarter [[Georges Abran]]; in sicer pred kavarno ''Café Reveil-Matin'' na križišču cest Melun in Corbeil. Časopis ''L'Auto'' naslednje jutro dirke ni pokril. Mnogi kolesarji so po končanih začetnih etapah odstopili, saj je bil fizični napor preprosto prevelik. Na koncu četrte etape je ostalo le še 24 udeležencev. Dirka se je končala na obrobju Pariza v [[Ville d'Avray]], pred restavracijo ''Restaurant du Père Auto'', preden je sledila slovesna vožnja v Pariz in več krogov na dirkališču [[Parc des Princes]]. Garin je dominiral na dirki in zmagal v prvi in zadnjih dveh etapah s povprečno hitrostjo 25,68 km/h. Zadnji kolesar, Arsène Millocheau, je za njim zaostal 64 ur 57 minut in 8 sekund. Misija L'Auto je uspela, naklada se je med dirko podvojila, zaradi česar je bila ta bolj odmevna, kot si je Desgrange kdajkoli predstavljal. ===1905: Podaljšanje dirke in prve gorske etape=== Leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so dirko sicer nekoliko podaljšali, iz 6 na 11 etap, a so etape v povprečju precej skrajšali, tako da ni bilo več potrebno kolesariti ponoči. Dodali so prve gorske etape v vzhodno francoskem hribovju [[Vogezi]]. Zmagovalca pa so prvič določili po točkah in ne več po skupnem času. ===1906: Prvič se pojavi Flamme rouge (hudičev jezik)=== Leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] se na dirki prvič pojavi rdeči ali hudičev jezik (flamme rouge), ki visi v zraku in označuje zadnji kilometer dirke. Organizator [[Henri Desgrange]] je bil zelo zadovoljen z lanskim podaljšanjem in uvedbo gorskih etap in se odločil, da jo letos še podaljša na 13 etap in doda [[Centralni masiv]]. ===1919: Prvič se pojavi rumena majica=== [[Slika:Plaque maillot jaune TDF 1919 - Grenoble (cropped).jpg|thumb|right|180px|[[Eugène Christophe]] kot prvi v [[rumena majica|rumeni majici]] ([[Dirka po Franciji 1919|19. julij 1919]])]] Leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] se na dirki prvič pojavi rumena majica za vodilnega v skupni razvrstitvi. Ustanovitelju in organizatorju dirke [[Henri Desgrange|Henriju Desgrangu]] se je ideja porodila 10. julja (pred 7. etapo) na dan počitka v [[Luchon]]u, ko je tudi svojo odločitev o uvedbi rumeni majici objavil v časopisu L'Auto. A šele dober teden kasneje, 19. julija (pred 11. etapo od [[Grenoble|Grenobla]] do [[Ženeva|Ženeve]]) je ob 2. zjutraj dobil rumeno majico francoski kolesar [[Eugène Christophe]], ki je imel 23 minut naskoka pred drugouvrščenim in jo na 325 kilometrov dolgi gorski etapi (številka 11) tudi kot prvi uradno nosil. Ker je bila to prva dirka po 1. svetovni vojni, so bile ceste uničene, je dirko poslednično končalo le 10 kolesarjev kar je najmanj v zgodovini, z najnižjo povprečno hitrostjo 24,056 km/h. Tudi sponzorjev ekip in majic praktično ni bilo, zato je polovica kolesarjev nosila sive drese. Dirko so podaljšali na 5560 kilometrov, kar je več kot v predvojnem obdobju. In z najdaljšo etapo v zgodovini tritedenskih dirk, med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 km. ==Etapne zmage== ===Posamično=== {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Zmage !Prva !Zadnja |-align=center |1. || align=left width=165px bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} || 35 || width=55px|2008 || width=55px|2024 |-align=center |2. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} || 34 || 1969 || 1975 |-align=center |3. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} || 28 || 1978 || 1986 |-align=center |4. || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || '''26''' || 2020 || 2026 |-align=center |5. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Leducq}} || 25 || 1927 || 1938 |-align=center |6. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Darrigade}} || 22 || 1953 || 1964 |-align=center |7. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} || 20 || 1924 || 1929 |-align=center |8. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|François|Faber}} || 19 || 1908 || 1914 |-align=center |9. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jean|Alavoine}} || 17 || 1909 || 1923 |-align=center | rowspan="3" |10. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} || 16 || 1957 || 1964 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|René|Le Grevès}} || 16 || 1933 || 1939 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Charles|Pélissier}} || 16 || 1929 || 1935 |-align=center |13. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} || 15 || 1976 || 1981 |-align=center |14. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Marcel|Kittel}} || 14 || 2013 || 2017 |-align=center |rowspan=2|15. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || 13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louis|Trousselier}} || 13 || 1905 || 1910 |-align=center |rowspan=7|17. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Jean|Aerts}} || 12 || 1930 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} || 12 || 1937 || 1950 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Mario|Cipollini}} || 12 || 1993 || 1999 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} || 12 || 1989 || 1995 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|AUS}} {{sortname|Robbie|McEwen}} || 12 || 1999 || 2007 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|SVK}} {{sortname|Peter|Sagan}} || 12 || 2012 || 2019 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} || 12 || 1995 || 2002 |-align=center |rowspan=3|24. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louison|Bobet}} || 11 || 1948 || 1955 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Raffaele|Di Paco}} || 11 || 1931 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|André|Greipel}} || 11 || 2011 || 2016 |- | colspan=5|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=2| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || '''3''' || 2017 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || '''3''' || 2021 || 2023 |} === Po državah === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !width=150px|Država !Zmage |- | align=center|1. || bgcolor=#E9E9E9|{{FRA}} || align="center" | 717 |- | align=center|2. || bgcolor=#E9E9E9|{{BEL}} || align="center" | 508 |- | align=center|3. || bgcolor=#E9E9E9|{{ITA}} || align="center" | 273 |- | align=center|4. || bgcolor=#E9E9E9|{{NED}} || align="center" | 189 |- | align=center|5. || bgcolor=#E9E9E9|{{ESP}} || align="center" | 131 |- | align=center|6. || bgcolor=#E9E9E9|{{GER}} || align="center" | 90 |- | align=center|7. || bgcolor=#E9E9E9|{{GBR2}} || align="center" | 79 |- | align=center|8. || bgcolor=#E9E9E9|{{LUX}} || align="center"| 71 |- | align=center|9. || bgcolor=#E9E9E9|{{SUI}} || align="center" | 62 |- | align=center|10. || bgcolor=#E9E9E9|{{AUS}} || align="center"| 40 |- | align=center|11. || bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || align="center" | '''32''' |- | align=center|12. || bgcolor=#E9E9E9|{{DEN}} || align="center"| 30 |- | align=center|13. || bgcolor=#E9E9E9|{{COL}} || align="center"| 22 |- | align=center|14. || bgcolor=#E9E9E9|{{NOR}} || align="center"| 20 |- | align=center|15. || bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align="center"| 19 |- | align=center|16. || bgcolor=#E9E9E9|{{IRL}} || align="center"| 15 |- | align=center|17. || bgcolor=#E9E9E9|{{SVK}} || align="center"| 13 |- | align=center|18. || bgcolor=#E9E9E9|{{POR}} || align="center"| 12 |- | align=center|19. || bgcolor=#E9E9E9|{{RUS}}{{efn|name=a|Leta 1990 in 1991 sta [[Dimitrij Konišev]] in [[Vjačeslav Jekimov]] skupaj dobila 4 etape za [[Sovjetska zveza|Sovj. zvezo]] in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko]].}} || align="center"| 11 |- | align=center|20. || bgcolor=#E9E9E9|{{UZB}}{{efn|name=b|Leta 1991 je [[Džamolidin Abdužaparov]] zmagal skupaj 2 etapi za [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].}} || align="center"| 9 |- | align=center|21. || bgcolor=#E9E9E9|{{POL}} || align="center"| 7 |- | align=center rowspan=2|22. || bgcolor=#E9E9E9|{{KAZ}} || align="center"| 6 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{AUT}} || align="center"| 6 |- | align=center rowspan=2|24. || bgcolor=#E9E9E9|{{EST}} || align="center"| 4 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{UKR}} || align="center"| 4 |- | align=center rowspan=5|26. || bgcolor=#E9E9E9|{{CZE}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{CAN}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ERI}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{MEX}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ECU}} || align="center"| 3 |- | align=center rowspan=2|31. || bgcolor=#E9E9E9|{{LAT}} || align="center"| 2 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{RSA}} || align="center"| 2 |- | align=center rowspan=3|33. || bgcolor=#E9E9E9|{{BRA}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{LIT}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{SWE}} || align="center"| 1 |} ==Stopničke== === Posamično === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Stopničke !width=100px|1.-2.-3. mesto !Prve !Zadnje |-align=center |1. || align=left|{{sortname|Eddy|Merckx}} || align=left|{{BEL}} || 63 || 34–18–11 ||1969 || 1977 |-align=center |2. || align=left|{{sortname|André|Leducq}} || align=left|{{FRA}} || 57 || 25–13–19 || 1927 || 1938 |-align=center |3. || align=left|{{sortname|Erik|Zabel}} || align=left|{{GER}} || 53 || 12–'''22'''–19 || 1995 || 2008 |-align=center |4. || align=left|{{sortname|Nicolas|Frantz}} || align=left|{{LUX}} || 50 || 20–18–12 || 1924 || 1929 |-align=center |5. || align=left bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || align=left|{{SLO}} || '''49''' || 26–14–9 || 2020 || 2026 |-align=center |6. || align=left|{{sortname|Peter|Sagan}} || align=left|{{SVK}} || 47 || 12–'''22'''–13 || 2012 || 2020 |-align=center |7. || align=left|{{sortname|Bernard|Hinault}} || align=left|{{FRA}} || 46 || 28–12–6 || 1978 || 1986 |-align=center |8. || align=left|{{sortname|Mark|Cavendish}} || align=left|{{GBR2}} || 44 || '''35'''–4–5 || 2008 || 2024 |-align=center |9. || align=left|{{sortname|Sean|Kelly|Sean Kelly (cyclist)}} || align=left|{{IRE}} || 43 || 5–21–17 || 1978 || 1991 |-align=center |rowspan="2" |10. || align=left|{{sortname|Charles|Pélissier}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 16–16–10 || 1929 || 1935 |-align=center | align=left|{{sortname|Gustave|Garrigou}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 8–13–'''21''' || 1907 || 1914 |-align=center |12. || align=left|{{sortname|François|Faber}} || align=left|{{LUX}} || 40 || 19–10–11 || 1907 || 1914 |-align=center |13. || align=left|{{sortname|André|Darrigade}} || align=left|{{FRA}} || 39 || 22–12–5 || 1953 || 1964 |-align=center | rowspan="3" |14. || align=left|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 13–11–13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left|{{sortname|Jan|Janssen}} || align=left|{{NED}} || 37 || 7–15–15 || 1963 || 1970 |-align=center | align=left|{{sortname|Stan|Ockers}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 3–16–18 || 1948 || 1956 |-align=center |17. || align=left|{{sortname|Jean|Alavoine}} || align=left|{{FRA}} || 35 || 17–10–8 || 1909 || 1924 |-align=center |rowspan=5|18. || align=left|{{sortname|Miguel|Indurain}} || align=left|{{ESP}} || 33 || 12–13–8 || 1986 || 1996 |-align=center | align=left|{{sortname|Antonin|Magne}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 10–12–11 || 1927 || 1938 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Van Impe}} || align=left|{{BEL}} || 33 || 9–9–15 || 1969 || 1983 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–17–9 || 1905 || 1913 |-align=center | align=left|{{sortname|Raymond|Poulidor}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–11–15 || 1962 || 1976 |-align=center |rowspan=2|23. || align=left|{{sortname|Freddy|Maertens}} || align=left|{{BEL}} || 31 || 15–9–7 || 1976 || 1981 |-align=center | align=left|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} || align=left|{{NED}} || 31 || 10–12–9 || 1971 || 1980 |-align=center |rowspan=2|25. || align=left|{{sortname|Gerrie|Knetemann}} || align=left|{{NED}} || 30 || 10–12–8 || 1974 || 1982 |-align=center | align=left|{{sortname|Walter|Godefroot}} || align=left|{{BEL}} || 30 || 10–11–9 || 1967 || 1975 |- | colspan=6|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=4| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|'''[[Primož Roglič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''11''' || 3–3–5 || 2017 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Matej Mohorič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''5''' || 3–0–2 || 2021 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Luka Mezgec]]''' || align=left|{{SLO}} || '''2''' || 0–2–0 || 2020 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Jan Tratnik]]''' || align=left|{{SLO}} || '''1''' || 0–0–1 || 2019 || 2019 |} ==Skupni zmagovalci== === Posamično === {| class="wikitable plainrowheaders sortable" !width="40" scope=col|Leto !width="180" scope=col|Država !width="170" scope=col|Kolesar !width="260" scope=col|Sponzor/Ekipa !width="65" scope=col|Razdalja !width="80" scope=col|Čas/Točke !width="80" scope=col|Prednost !width="30" scope=col|Etapne zmage |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1903|1903]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Maurice|Garin}} |{{ct|La Française|1903}} |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09433|94h 33′ 14″}} |align=right|{{sort|24921|+ 2h 59′ 21″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1904|1904]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Cornet}} |Conte |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09605|96h 05′ 55″}} |align=right|{{sort|21614|+ 2h 16′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1905|1905]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Louis|Trousselier}} |{{ct|Peugeot|1905}} |align=center|2994 km |align=center|{{sort|–|35}} |align=center|{{sort|–|26}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1906|1906]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|René|Pottier}} |{{ct|Peugeot|1906}} |align=center|4637 km |align=center|{{sort|–|31}} |align=center|{{sort|–|8}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1907|1907]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1907}} |align=center|4488 km |align=center|{{sort|–|47}} |align=center|{{sort|–|19}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1908|1908]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1908}} |align=center|4497 km |align=center|{{sort|–|36}} |align=center|{{sort|–|32}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1909|1909]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|François|Faber}} |{{ct|Alcyon|1909}} |align=center|4498 km |align=center|{{sort|–|37}} |align=center|{{sort|–|20}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1910|1910]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Octave|Lapize}} |{{ct|Alcyon|1910}} |align=center|4734 km |align=center|{{sort|–|63}} |align=center|{{sort|–|4}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1911|1911]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Gustave|Garrigou}} |{{ct|Alcyon|1911}} |align=center|5343 km |align=center|{{sort|–|43}} |align=center|{{sort|–|18}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1912|1912]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Odile|Defraye}} |{{ct|Alcyon|1912}} |align=center|5289 km |align=center|{{sort|–|49}} |align=center|{{sort|–|59}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1913|1913]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5287 km |align=right|{{sort|19754|197h 54′ 00″}} |align=right|{{sort|00837|+ 8′ 37″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1914|1914]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5380 km |align=right|{{sort|20028|200h 28′ 48″}} |align=right|{{sort|00150|+ 1′ 50″}} |align=center|1 |- |align=center|1915 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1916 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1917 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1918 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1919|1919]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |[[La Sportive]] |align=center|5560 km |align=right|{{sort|23107|231h 07′ 15″}} |align=right|{{sort|14254|+ 1h 42′ 54″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1920|1920]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |[[La Sportive]] |align=center|5503 km |align=right|{{sort|22836|228h 36′ 13″}} |align=right|{{sort|05721|+ 57′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1921|1921]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Léon|Scieur}} |[[La Sportive]] |align=center|5485 km |align=right|{{sort|22150|221h 50′ 26″}} |align=right|{{sort|01836|+ 18′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1922|1922]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |{{ct|Peugeot|1922}} |align=center|5375 km |align=right|{{sort|22208|222h 08′ 06″}} |align=right|{{sort|04115|+ 41′ 15″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1923|1923]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Pélissier}} |{{ct|Automoto|1923}} |align=center|5386 km |align=right|{{sort|22215|222h 15′ 30″}} |align=right|{{sort|03041|+ 30 '41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1924|1924]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1924}} |align=center|5425 km |align=right|{{sort|22618|226h 18′ 21″}} |align=right|{{sort|03536|+ 35′ 36″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1925|1925]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1925}} |align=center|5440 km |align=right|{{sort|21910|219h 10′ 18″}} |align=right|{{sort|05420|+ 54′ 20″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1926|1926]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Buysse}} |{{ct|Automoto|1926}} |align=center|5745 km |align=right|{{sort|23844|238h 44′ 25″}} |align=right|{{sort|12225|+ 1h 22′ 25″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1927|1927]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1927}} |align=center|5398 km |align=right|{{sort|19816|198h 16′ 42″}} |align=right|{{sort|14841|+ 1h 48′ 41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1928|1928]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1928}} |align=center|5476 km |align=right|{{sort|19248|192h 48′ 58″}} |align=right|{{sort|05007|+ 50′ 07″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1929|1929]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Maurice|De Waele}} |{{ct|Alcyon|1929}} |align=center|5286 km |align=right|{{sort|18639|186h 39′ 15″}} |align=right|{{sort|04423|+44′ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1930|1930]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |{{ct|Alcyon|1930}} |align=center|4822 km |align=right|{{sort|17212|172h 12′ 16″}} |align=right|{{sort|01413|+ 14′ 13″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1931|1931]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|5091 km |align=right|{{sort|17710|177h 10′ 03″}} |align=right|{{sort|01256|+ 12′ 56″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1932|1932]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |Francija |align=center|4479 km |align=right|{{sort|15411|154h 11′ 49″}} |align=right|{{sort|02403|+ 24′ 03″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1933|1933]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Georges|Speicher}} |Francija |align=center|4395 km |align=right|{{sort|14751|147h 51′ 37″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1934|1934]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|4470 km |align=right|{{sort|14713|147h 13′ 58″}} |align=right|{{sort|02731|+ 27′ 31″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1935|1935]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Romain|Maes}} |Belgija |align=center|4338 km |align=right|{{sort|14123|141h 23′ 00″}} |align=right|{{sort|01752|+ 17′ 52″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1936|1936]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4442 km |align=right|{{sort|14247|142h 47′ 32″}} |align=right|{{sort|02655|+ 26′ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1937|1937]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Roger|Lapébie}} |Francija |align=center|4415 km |align=right|{{sort|13858|138h 58′ 31″}} |align=right|{{sort|00717|+ 7′ 17″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1938|1938]] |{{flag|Kingdom of Italy|name=Italy}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4694 km |align=right|{{sort|14829|148h 29′ 12″}} |align=right|{{sort|01827|+ 18′ 27″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1939|1939]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4224 km |align=right|{{sort|13203|132h 03′ 17″}} |align=right|{{sort|03038|+ 30′ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|1940 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1941 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1942 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1943 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1944 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1945 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1946 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1947|1947]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jean|Robic}} |Francija |align=center|4642 km |align=right|{{sort|14811|148h 11′ 25″}} |align=right|{{sort|00358|+ 3′ 58″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1948|1948]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4922 km |align=right|{{sort|14710|147h 10′ 36″}} |align=right|{{sort|02616|+ 26′ 16″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1949|1949]] |{{ITA}} ! scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4808 km |align=right|{{sort|14940|149h 40′ 49″}} |align=right|{{sort|01055|+ 10′ 55″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1950|1950]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Ferdinand|Kübler}} |Švica |align=center|4773 km |align=right|{{sort|14536|145h 36′ 56″}} |align=right|{{sort|00930|+ 9′ 30″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1951|1951]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Hugo|Koblet}} |Švica |align=center|4690 km |align=right|{{sort|14220|142h 20′ 14″}} |align=right|{{sort|02200|+ 22′ 00″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1952|1952]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4898 km |align=right|{{sort|15157|151h 57′ 20″}} |align=right|{{sort|02817|+ 28′ 17″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1953|1953]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4476 km |align=right|{{sort|12923|129h 23′ 25″}} |align=right|{{sort|01418|+ 14′ 18″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1954|1954]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4656 km |align=right|{{sort|14006|140h 06′ 05″}} |align=right|{{sort|01549|+ 15′ 49″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1955|1955]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4495 km |align=right|{{sort|13029|130h 29′ 26″}} |align=right|{{sort|00453|+ 4′ 53″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1956|1956]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Roger|Walkowiak}} |Francija |align=center|4498 km |align=right|{{sort|12401|124h 01′ 16″}} |align=right|{{sort|00125|+ 1′ 25″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1957|1957]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4669 km |align=right|{{sort|13544|135h 44′ 42″}} |align=right|{{sort|01456|+ 14′ 56″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1958|1958]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Charly|Gaul}} |Luksemburg |align=center|4319 km |align=right|{{sort|11659|116h 59′ 05″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1959|1959]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|[[Federico Bahamontes|F. Bahamontes]] |Španija |align=center|4358 km |align=right|{{sort|12346|123h 46′ 45″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1960|1960]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gastone|Nencini}} |Italija |align=center|4173 km |align=right|{{sort|11208|112h 08′ 42″}} |align=right|{{sort|00502|+ 5′ 02″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1961|1961]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4397 km |align=right|{{sort|12201|122h 01′ 33″}} |align=right|{{sort|01214|+ 12′ 14″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1962|1962]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Helyett–Hutchinson|Saint-Raphaël–Helyett–Hutch.]] |align=center|4274 km |align=right|{{sort|11431|114h 31′ 54″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1963|1963]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Gitane–R. Geminiani|Saint-Raphaël–Gitane–R. Gem.]] |align=center|4138 km |align=right|{{sort|11330|113h 30′ 05″}} |align=right|{{sort|00335|+ 3′ 35″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1964|1964]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |{{ct|Saint-Raphaël|1964}} |align=center|4504 km |align=right|{{sort|12709|127h 09′ 44″}} |align=right|{{sort|00055|+ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1965|1965]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Salvarani|1965}} |align=center|4188 km |align=right|{{sort|11642|116h 42′ 06″}} |align=right|{{sort|00240|+ 2′ 40″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1966|1966]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Aimar}} |{{ct|Ford France|1966}} |align=center|4329 km |align=right|{{sort|11734|117h 34′ 21″}} |align=right|{{sort|00107|+ 1′ 07″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1967|1967]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Roger|Pingeon}} |{{ct|Peugeot|1967}} |align=center|4779 km |align=right|{{sort|13653|136h 53′ 50″}} |align=right|{{sort|00340|+ 3′ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1968|1968]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Jan|Janssen}} |{{ct|Pelforth|1968}} |align=center|4492 km |align=right|{{sort|13349|133h 49′ 42″}} |align=right|{{sort|00038|+ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1969|1969]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1969}} |align=center|4117 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 02″}} |align=right|{{sort|01754|+ 17′ 54″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1970|1970]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1970}} |align=center|4254 km |align=right|{{sort|11931|119h 31′ 49″}} |align=right|{{sort|01241|+ 12′ 41″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1971|1971]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1971}} |align=center|3608 km |align=right|{{sort|09645|96h 45′ 14″}} |align=right|{{sort|00951|+ 9′ 51″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1972|1972]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1972}} |align=center|3846 km |align=right|{{sort|10817|108h 17′ 18″}} |align=right|{{sort|01041|+ 10′ 41″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1973|1973]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|{{sortname|Luis|Ocaña}} |{{ct|Bic|1973}} |align=center|4090 km |align=right|{{sort|12225|122h 25′ 34″}} |align=right|{{sort|01551|+ 15′ 51″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1974|1974]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1974}} |align=center|4098 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 58″}} |align=right|{{sort|00804|+ 8′ 04″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1975|1975]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1975}} |align=center|4000 km |align=right|{{sort|11435|114h 35′ 31″}} |align=right|{{sort|00247|+ 2′ 47″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1976|1976]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Van Impe}} |{{ct|Gitane–Campagnolo|1977}} |align=center|4017 km |align=right|{{sort|11622|116h 22′ 23″}} |align=right|{{sort|00414|+ 4′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1977|1977]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1977}} |align=center|4096 km |align=right|{{sort|11538|115h 38′ 30″}} |align=right|{{sort|00048|+ 48″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1978|1978]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1978}} |align=center|3908 km |align=right|{{sort|10818|108h 18′ 00″}} |align=right|{{sort|00356|+ 3′ 56″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1979|1979]] |{{FRA}} !scope=row |{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1979}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|10306|103h 06′ 50″}} |align=right|{{sort|01307|+ 13′ 07″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1980|1980]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} |{{ct|TIR|1980}} |align=center|3842 km |align=right|{{sort|10919|109h 19′ 14″}} |align=right|{{sort|00655|+ 6′ 55″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1981|1981]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1981}} |align=center|3753 km |align=right|{{sort|09619|96h 19′ 38″}} |align=right|{{sort|01434|+ 14′ 34″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1982|1982]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1982}} |align=center|3507 km |align=right|{{sort|09208|92h 08′ 46″}} |align=right|{{sort|00621|+ 6′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1983|1983]] |{{FRA}} ! scope="row"|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1983}} |align=center|3809 km |align=right|{{sort|10507|105h 07′ 52″}} |align=right|{{sort|00404|+ 4′ 04″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1984|1984]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1984}} |align=center|4021 km |align=right|{{sort|11203|112h 03′ 40″}} |align=right|{{sort|01032|+ 10′ 32″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1985|1985]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |[[La Vie Claire]] |align=center|4109 km |align=right|{{sort|11324|113h 24′ 23″}} |align=right|{{sort|00142|+ 1′ 42″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1986|1986]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|LVC|1986}} |align=center|4094 km |align=right|{{sort|11035|110h 35′ 19″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |{{IRL}} !scope=row|{{sortname|Stephen|Roche}} |{{ct|CAR|1987}} |align=center|4231 km |align=right|{{sort|11527|115h 27′ 42″}} |align=right|{{sort|00040|+ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1988|1988]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Pedro|Delgado}} |{{ct|GCE|1988}} |align=center|3286 km |align=right|{{sort|08427|84h 27′ 53″}} |align=right|{{sort|00713|+ 7′ 13″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1989|1989]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|AD Renting|1989}} |align=center|3285 km |align=right|{{sort|08738|87h 38′ 35″}} |align=right|{{sort|00008|+ 8″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1990|1990]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|C.A|1990}} |align=center|3504 km |align=right|{{sort|09043|90h 43′ 20″}} |align=right|{{sort|00216|+ 2′ 16″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1991|1991]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1991}} |align=center|3914 km |align=right|{{sort|10101|101h 01′ 20″}} |align=right|{{sort|00336|+ 3′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1992|1992]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1992}} |align=center|3983 km |align=right|{{sort|10049|100h 49′ 30″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1993|1993]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1993}} |align=center|3714 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 09″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1994|1994]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1994}} |align=center|3978 km |align=right|{{sort|10338|103h 38′ 38″}} |align=right|{{sort|00539|+ 5′ 39″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1995|1995]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1995}} |align=center|3635 km |align=right|{{sort|09244|92h 44′ 59″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1996|1996]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Bjarne|Riis}} |{{ct|THR|1996}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 16″}} |align=right|{{sort|00141|+ 1′ 41″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |{{GER}} ! scope="row"|{{sortname|Jan|Ullrich}} |{{ct|THR|1997}} |align=center|3950 km |align=right|{{sort|10030|100h 30′ 35″}} |align=right|{{sort|00909|+ 9′ 09″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1998|1998]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Marco|Pantani}} |{{ct|UNO|1998}} |align=center|3875 km |align=right|{{sort|09249|92h 49′ 46″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1999|1999]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3687 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2000|2000]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3662 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2001|2001]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3458 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2002|2002]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3278 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2003|2003]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3427 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2004|2004]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3391 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2005|2005]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3359 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2006|2006]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Óscar|Pereiro}} |{{ct|GCE|2006}} |align=center|3657 km |align=right|{{sort|08940|89h 40′ 27″}} |align=right|{{sort|00032|+ 32″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2007|2007]] |{{ESP}} ! scope="row"|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|DSC|2007}} |align=center|3570 km |align=right|{{sort|09100|91h 00′ 26″}} |align=right|{{sort|00023|+ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2008|2008]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Carlos|Sastre}} |{{ct|CSC|2008a}} |align=center|3559 km |align=right|{{sort|08752|87h 52′ 52″}} |align=right|{{sort|00058|+ 58″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2009|2009]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|AST|2009}} |align=center|3459 km |align=right|{{sort|08548|85h 48′ 35″}} |align=right|{{sort|00411|+ 4′ 11″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2010|2010]] |{{LUX}} !scope="row"|{{sortname|Andy|Schleck}} |{{ct|SBS|2010}} |align=center|3642 km |align=right|{{sort|09159|91h 59′ 27″}} |align=right|{{sort|00122|+ 1′ 22″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |{{AUS}} !scope=row|{{sortname|Cadel|Evans}} |{{ct|BMC|2011}} |align=center|3430 km |align=right|{{sort|08612|86h 12′ 22″}} |align=right|{{sort|00134|+ 1′ 34″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2012|2012]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Bradley|Wiggins}} |{{ct|SKY|2012}} |align=center|3496 km |align=right|{{sort|08734|87h 34′ 47″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2013|2013]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2013}} |align=center|3404 km |align=right|{{sort|08356|83h 56′ 20″}} |align=right|{{sort|00420|+ 4′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2014|2014]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |{{ct|AST|2014}} |align=center|3660,5 km |align=right|{{sort|08959|89h 59′ 06″}} |align=right|{{sort|00737|+ 7′ 37″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2015|2015]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2015}} |align=center|3360,3 km |align=right|{{sort|08446|84h 46′ 14″}} |align=right|{{sort|00112|+ 1′ 12″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2016|2016]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2016}} |align=center|3529 km |align=right|{{sort|08904|89h 04′ 48″}} |align=right|{{sort|00405|+ 4′ 05″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2017|2017]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2017}} |align=center|3540 km |align=right|{{sort|08620|86h 20′ 55″}} |align=right|{{sort|00054|+ 54″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2018|2018]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Geraint|Thomas}} |{{ct|SKY|2018}} |align=center|3349 km |align=right|{{sort|08317|83h 17′ 13″}} |align=right|{{sort|00151|+ 1′ 51″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |{{COL}} ! scope="row"|{{sortname|Egan|Bernal}} |{{ct|INS|2019b}} |align=center|3366 km |align=right|{{sort|08257|82h 57′ 00″}} |align=right|{{sort|00111|+ 1′ 11″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2020|2020]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2020}} |align=center|3484 km |align=right|{{sort|08720|87h 20′ 13″}} |align=right|{{sort|00059|+ 59″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2021|2021]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2021}} |align=center|3414,4 km |align=right|{{sort|08256|82h 56′ 36″}} |align=right|{{sort|00520|+ 5′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2022|2022]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2022}} |align=center|3328 km |align=right|{{sort|07932|79h 32′ 29″}} |align=right|{{sort|00243|+ 2′ 43″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2023|2023]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2023}} |align=center|3406 km |align=right|{{sort|08205|82h 05′ 42″}} |align=right|{{sort|00729|+ 7′ 29″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2024|2024]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2024}} |align=center|3498 km |align=right|{{sort|08338|83h 38′ 56″}} |align=right|{{sort|00617|+ 6′ 17″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2025|2025]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2025}} |align=center|3301,9 km |align=right|{{sort|076003|76h 00′ 32″}} |align=right|{{sort|00424|+ 4′ 24″}} |align=center|4 |} ===Po državah=== {| class="wikitable" !Zmage|| Država || Izdaje |- |align=center|36|| {{FRA}} || [[Dirka po Franciji 1903|1903]], [[Dirka po Franciji 1904|1904]], [[Dirka po Franciji 1905|1905]], [[Dirka po Franciji 1906|1906]], [[Dirka po Franciji 1907|1907]], [[Dirka po Franciji 1908|1908]], [[Dirka po Franciji 1910|1910]], [[Dirka po Franciji 1911|1911]], [[Dirka po Franciji 1923|1923]], [[Dirka po Franciji 1930|1930]], [[Dirka po Franciji 1931|1931]], [[Dirka po Franciji 1932|1932]], [[Dirka po Franciji 1933|1933]],<br>[[Dirka po Franciji 1934|1934]], [[Dirka po Franciji 1937|1937]], [[Dirka po Franciji 1947|1947]], [[Dirka po Franciji 1953|1953]], [[Dirka po Franciji 1954|1954]], [[Dirka po Franciji 1955|1955]], [[Dirka po Franciji 1956|1956]], [[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]], [[Dirka po Franciji 1966|1966]],<br> [[Dirka po Franciji 1967|1967]], [[Dirka po Franciji 1975|1975]], [[Dirka po Franciji 1977|1977]], [[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1983|1983]], [[Dirka po Franciji 1984|1984]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]] |- |align=center|18 |{{BEL}} || [[Dirka po Franciji 1912|1912]], [[Dirka po Franciji 1913|1913]], [[Dirka po Franciji 1914|1914]], [[Dirka po Franciji 1919|1919]], [[Dirka po Franciji 1920|1920]], [[Dirka po Franciji 1921|1921]], [[Dirka po Franciji 1922|1922]], [[Dirka po Franciji 1926|1926]], [[Dirka po Franciji 1929|1929]], [[Dirka po Franciji 1935|1935]], [[Dirka po Franciji 1936|1936]], [[Dirka po Franciji 1939|1939]], [[Dirka po Franciji 1969|1969]],<br> [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]], [[Dirka po Franciji 1976|1976]] |- |align=center|12 |{{ESP}} || [[Dirka po Franciji 1959|1959]], [[Dirka po Franciji 1973|1973]], [[Dirka po Franciji 1988|1988]], [[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]], [[Dirka po Franciji 2006|2006]], [[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2008|2008]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]] |- |align=center|10 |{{ITA}} |[[Dirka po Franciji 1924|1924]], [[Dirka po Franciji 1925|1925]], [[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]], [[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]], [[Dirka po Franciji 1960|1960]], [[Dirka po Franciji 1965|1965]], [[Dirka po Franciji 1998|1998]], [[Dirka po Franciji 2014|2014]] |- |align=center|6|| |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || [[Dirka po Franciji 2012|2012]], [[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |align=center|5|| {{LUX}} || [[Dirka po Franciji 1909|1909]], [[Dirka po Franciji 1927|1927]], [[Dirka po Franciji 1928|1928]], [[Dirka po Franciji 1958|1958]], [[Dirka po Franciji 2010|2010]] |- | align=center|'''4''' |bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || '''[[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]''' |- | align=center|3 |{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || [[Dirka po Franciji 1986|1986]], [[Dirka po Franciji 1989|1989]], [[Dirka po Franciji 1990|1990]] |- | rowspan="3" align=center|2 |{{CHE}} |[[Dirka po Franciji 1950|1950]], [[Dirka po Franciji 1951|1951]] |- |{{NED}} |[[Dirka po Franciji 1968|1968]], [[Dirka po Franciji 1980|1980]] |- |{{DNK}} |[[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]] |- | rowspan="4" align=center|1 |{{IRL}} |[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |- |{{GER}} |[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |- |{{AUS}} |[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |- |{{COL}} |[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |} == Smrti == ''Glej tudi: [[Seznam smrtno ponesrečenih kolesarjev]]''. * 1995 – na 15. etapi (18. julij) je [[Italija]]nski kolesar [[Fabio Casartelli]] pri približno 88 [[Kilometer na uro|km/h]] treščil pri spustu z [[Col de Portet d'Aspet]]. Casartelli, ki ob nesreči ni nosil čelade, je dobil hujše poškodbe [[glava|glave]] in umrl na kraju nesreče. * 1967 – na 13. etapi, v petek 13. julija je angleški kolesar [[Tom Simpson]] umrl zaradi srčne okvare pri vzponu na [[Mont Ventoux]]. Sledovi [[amfetamin]]a in [[alkohol]]a so bili najdeni v Simpsonovi majici in [[krvni obtok|krvnem obtoku]]. Njegova smrt je dokončno prepričala organizatorje Toura v antidopinško delovanje. * 1935 – na 7. etapi, 11. julija je [[Španci|španski]] kolesar [[Francesco Cepeda]] je zaradi padca v prepad pri [[Col du Galibier]], tri dni kasneje umrl. * 1910 – 14. julija, med dnem počitka med 6. in 7. etapo se je [[Francija|francoski]] kolesar [[Adolphe Helière]] utopil na [[Azurna obala|Azurni obali]]. === Nekolesarske smrti === * 1957 – 14. julija, sta voznik motorja [[Rene Wagter]] in novinar Radia Luksemburg [[Alex Virot]] zdrsnila z nezavarovane ceste blizu Ax-les-Thermes. * 1958 – 1. julija, v 6. etapi, član organizacijske ekipe [[Constant Wouters]] premine po trku s francoskim šprinterjem [[André Darrigade|Andrejem Darrigadom]]. == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Tour de France}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/ Dirka po Franciji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Tour de France}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1903]] 1kefwer0y56yxbhbzws9t6du4mgcsd1 0 82013 6717932 6717596 2026-07-25T14:54:16Z Sportomanokin 14776 /* Število dni v rumeni majici */ 6717932 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gele Trui Cancellara 2015 - voorkant.jpg|thumb|200px|Rumena majica iz [[Dirka po Franciji|leta 2015]]]] '''Rumena majica''' ({{jezik-fr|maillot jaune}}) je dres, ki ga nosi trenutno vodilni [[kolesar]] na več [[dirka]]h, posebej znana je [[Tour de France]], od koder ime tudi izvira. Skupno vodilni kolesar je kolesar, ki ima najkrajši čas skupne dirke z odštetimi bonusi in prištetimi kazenskimi pribitki. Zato je teoretično tudi možno, da skupni zmagovalec dirke prvič obleče rumeno majico šele po zadnji etapi, torej po koncu dirke. To se je na [[Tour de France]] zgodilo že v treh primerih, leta 1947 in leta 1968 in 2020. S časovnimi bonusi se nagradi najhitrejše v etapi in v določenih šprintih med etapo. Tako določanje skupnega vodilnega je uvedel ustanovitelj [[Tour de France]] [[Henri Desgrange]] med samo dirko leta 1919; prvi nosilec rumene majice je postal Francoz [[Eugène Christophe]]. Rumena barva je bila izbrana da bi predstavljala rumeni časopisni papir glavnega sponzorja, časopisa ''L'Auto'' (kasneje ''L'Équipe''). Majica je bila opremljena tudi z začetnicama »HD« (Henri Desgrange), ki so ju leta 1984 umaknili in prepustili prostor sponzorjem , leta 2003, ob stoletnici dirke pa sta bili ponovno uvedeni. 6. septembra 2020 je na [[Dirka po Franciji 2020|Dirki po Franciji]] [[Primož Roglič]] kot prvi Slovenec osvojil rumeno majico.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/ce-smo-ze-morali-izgubiti-rumeno-majico-je-dobro-da-jo-je-dobil-slovenec-533634|title="Če smo že morali izgubiti rumeno majico, je dobro, da jo je dobil Slovenec"|publisher=Siol.net|date=7. september 2020|accessdate=8. septembra 2020}}</ref> ==Statistika== ===Število dni v rumeni majici=== Skupna razvrstitev obstaja že od prve izvedbe leta [[Dirka po Franciji 1903|1903]], rumeno majico pa so uvedli leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]]. {| class="sortable plainrowheaders wikitable" !scope=col|# !scope=col|Kolesar !scope=col|Dni |- |align=center|1. !scope=row width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]{{efn|[[Eddy Merckx]] je rumeno majico nosil skupno 111-krat, če zraven prištejemo še pretekle poletape oz. dvojne preizkušnje v enem dnevu.}}</small> |align=center width=45px|96 |- |align=center|2. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]]{{efn|[[Bernard Hinault]] je rumeno majico nosil skupno 79-krat, če zraven prištejemo še pretekle poletape oz. dvojne preizkušnje v enem dnevu.}}</small> |align=center|75 |- |align=center|3. |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|70 |- |align=center|4. !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=center|60 |- |align=center|5. !scope=row|{{flagicon|UK}} [[Chris Froome]] |align=center|59 |- |align=center|6. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |align=center|50 |- |align=center|7. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Antonin Magne]] |align=center|38 |- |align=center|8. !scope=row|{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|37 |- |align=center| !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Philippe Thys]] |align=center|37 |- |align=center|10. !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[André Leducq]] |align=center|35 |- | colspan=3|'''...............''' |- |align=center|58. |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |align=center|11 |} == Opombe == {{Notelist}} ==Reference== {{refsez}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Dirka po Franciji]] [[en:Yellow jersey statistics]] as1nhe5i1epea619iv9xpqufjal6lqp 0 83244 6717987 6578246 2026-07-25T18:53:41Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Urocyon littoralis full figure.jpg]] → [[File:Urocyon littoralis (Island fox) FWS 001.jpg]] → File replacement: changing the name of a duplicate file ([[c:c:GR]]) 6717987 wikitext text/x-wiki {{stanje ohranitve}} '''Ogrožene vrste''' so tisti primerki [[rastline|flore]] in [[živali|favne]] na [[Zemlja|Zemlji]], ki jim grozi [[izumrtje]] zaradi človeškega vpliva ali naravnih dejavnikov. Izraz se največkrat nanaša na [[vrsta (biologija)|biološke vrste]], lahko pa tudi na druge [[takson|taksonomske kategorije]], npr. [[podvrsta (biologija)|podvrste]]. ==IUCN definicija== [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) je najpomembnejša avtoriteta za ogrožene vrste, ki ogrožene vrste obravnava v treh kategorijah, odvisno od stopnje ogroženosti: [[File:Status iucn3.1 threatened.svg|thumb|left|Tri kategorije ogroženih vrst v [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]].]] *[[Ranljiva vrsta]] *[[Prizadeta vrsta (IUCN)|Prizadeta vrsta]] *[[Skrajno ogrožena vrsta]] Kategorije v katere se uvrščajo skoraj ogrožene vrste so [[potencialno ogrožena vrsta|potencialno ogrožena]], [[najmanj ogrožena vrsta|najmanj ogrožena]] in [[varstveno odvisna vrsta]]. Vrste, ki še niso bile ocenjene (NE) ali nimajo dovolj podatkov ([[premalo podatkov]]), IUCN ne umešča med »ogrožene«. == Človek kot dejavnik upadanja biodiverzitete == Vzroki upadanja raznolikosti življenja so v veliki meri posledica rasti [[prebivalstvo|populacije]] - na začetku 20. stoletja je na Zemlji živelo 1,6 milijard ljudi, leta 1800 nekaj manj kot milijarda ljudi, v 200 letih je zraslo na 6 milijard, leta 2005 nas je že 6,5 milijarde. Leta 2010 pa že 7. Trend upadanja raznolikosti življenja je posledica dejavnosti človeka: * Spreminjanje in uničevanje rastišč rastlinskih in bivališč živalskih vrst zaradi gradnje in širjenja mest, cest, letališč, koridorjev za daljnovode; regulacij potokov in rek, gradnje [[hidroelektrarna|hidrocentral]]; osuševanje [[mokrišče|mokrišč]]; preprečevanje poplavljanja [[travnik]]ov in [[gozd]]ov; krčenje grmišč in živih mej; gozdne golosečnje; strojnega izravnavanja gorskih travišč in pašnikov za smučišča itd. * [[onesnaženje|Zastrupljanje okolja]] - z dimnimi plini iz hišnih kurišč in industrijskih obratov, z izpušnimi plini zaradi [[promet]]a; zastrupljanje vod z izlivi odplak v naravne vode; z neposredno uporabo [[biocid]]ov v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], s [[sol]]jenjem smučišč * Vnašanje tujerodnih vrst, ki s plenjenjem ali z ekološko tekmovalnostjo spremenijo naravna [[populacija (biologija)|populacijska]] razmerja domorodnih življenjskih združb (npr. vnašanje tujih ribjih vrst zaradi ribolova). * Povzročanje hrupa v nenaseljenem prostoru (promet po gozdnih cestah, uporaba gozdnih žag, [[turizem]] v gozdovih, množična osvajanja vrhov) * [[Lov]], krivolov, nabiranje rastlin in živali zaradi hrane, trofej in zaradi ljubiteljskega in raziskovalnega zbiranja. * Preštevilčnost populacij rastlinojedih živali (posebno srnjad in jelenjad), ki ogroža naravno obnavljanje gozdov * Priudomačevanje velikih [[sesalci|sesalcev]] zaradi dodatnega krmljenja (sorazmerno velika številčnost medvedov in jelenjadi) * [[epidemija|Epidemije]] kužnih bolezni in zajedavcev (gamsja slepota, steklina) * Spreminjanje krajinske podobe, ki jo je skozi stoletja ustvarjal človek in pomeni prispevek k [[biotska raznovrstnost|biološki raznovrstnosti narave]] (na [[kras]]u izginjajo senožeti, polja obdana s kamnitimi ogradami ter se spreminjajo v gozdove) * [[Izumrtje|Izumiranje]] za pokrajino značilnih starih avtohtonih pasem, ki jih nadomeščajo z gospodarnejšimi novimi pasmami (štajerska kokoš, krškopoljski prašič) == Rdeči seznami == Namen rdečih seznamov je prikazati stanje favne in flore glede na stopnjo njene ogroženosti ter s tem seznaniti javnost. So pomembna osnova za vrednotenje in določanje stopnje ogroženosti [[ekosistem]]ov. So osnova za pripravo predlogov za zavarovanje ogroženih vrst in predlogov za vključevanje ogroženih vrst v mednarodne konvencije. Prvi osnutek rdečih seznamov je pripravil angleški naravoslovec [[Peter Scott|sir Peter Scott]] leta [[1960]]. Sledile so mu številne države po vsem svetu. Tudi v Sloveniji imamo rdeči seznam, ki pa seveda ni dokončen, pač pa se z leti spreminja in dopolnjuje glede na nova spoznanja in spremembe ogroženosti. === Rdeči seznam IUCN === : ''Glavni članek: [[Rdeči seznam IUCN]]'' Leta 2006 se je na seznamu [[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]] znašlo kar 40.177 različnih vrst, od tega jih je 16.119 že na robu izumrtja. Trend zmanjševanja [[biotska raznovrstnost|biološke raznolikosti]] pa se še vedno nadaljuje. Med vrstami, ki jim v kratkem grozi izumrtje, so tega leta znašli [[severni medved|polarni medved]], [[veliki povodni konj]], nekatere vrste [[gazela (žival)|gazel]] ter večina vrst [[morski psi|morskih psov]] in sladkovodnih rib, predvsem na območju Evrope in Afrike. Zaradi globalnega segrevanja so med najbolj ogroženimi polarni medvedi, saj se je zaradi podnebnih sprememb na Arktiki, kjer večinoma živijo, debelina ledu znatno prostorsko skrčila in stanjšala. Znanstveniki zato napovedujejo, da se bo v prihodnjih 50 letih število polarnih medvedov zmanjšalo za približno 30 odstotkov, medtem ko bi v 100 letih lahko povsem izumrli. Živali in rastline na spodnjem seznamu so primeri ogroženih vrst. Zaradi različnih standardov pri določanju katera vrsta je ogrožena in zaradi velikega števila ogoženih vrst '''ta seznam ni popoln'''. Stanje ogroženosti vrste je po [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]]<ref>{{navedi splet | title = Rdeči seznam IUCN | date = 2006 | url = http://www.redlist.org}}</ref> iz leta [[2006]] in se lahko vsako leto spremeni. ==== Ogroženi sesalci ==== [[Slika:Urocyon littoralis (Island fox) FWS 001.jpg|thumb|right|150px|Ogrožena [[Islandska lisica]] ]] [[Slika:Humpback Whale underwater shot.jpg|thumb|right|150px|[[Kit grbavec]] ]] [[Slika:Bison skull pile-restored.jpg|thumb|right|150px|Gomila lobanj [[Ameriški bizon|Ameriškega bizona]]. Leta [[1890]] je bilo zaradi prevelikega lova le še 750 bizonov.]] <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> * ''Ailuropoda melanoleuca'' - [[Orjaški panda]] - EN * ''Ailurus fulgens'' - [[Mačji panda]] ali Mačji medved ali Mali panda - EN * ''Balaenoptera borealis'' - [[Zajval]] ali Borealni kit - EN * ''Balaenoptera musculus'' - [[Sinji kit]] - EN * ''Balaenoptera physalus'' - [[Hrbtopluti kit]] ali Brazdasti kit - EN * ''Bison bison'' - [[Ameriški bizon]] - LR/cd * ''Bos javanicus'' - [[Banteng]] - EN * ''Canis rufus'' - [[Rdeči volk]] - CR * ''Capra walie'' - [[Etiopski kozorog]] - CR * ''Daubentonia madagascariensis'' - Aje-aje ali [[Madagaskarski dolgoprstež]] - EN * ''Diceros bicornis'' - [[Črni nosorog]] ali [[črni nosorog|ozkousti nosorog]] - CR * ''Dicerorhinus sumatrensis'' - [[Sumatrski nosorog]] ali Azijski dvorogi nosorog - CR * ''Elaphurus davidianus'' - [[Davidov jelen]] - CR * ''Enhydra lutris'' - [[Morska vidra]] - EN * ''Equus grevyi'' - [[Grevyjeva zebra]] ali Kraljeva zebra - EN * ''Elephas maximus'' - [[Azijski slon|Indijski slon]] - EN * ''Giraffa camelopardalis'' - [[Žirafa]] - LR/cd * ''Gorilla beringei'' - [[Gorila|Gorska gorila]] - EN * ''Gorilla gorilla'' - [[Gorila|Zahodna nižinska gorila]] - EN * ''Indri indri'' - [[Indri]] - LR/nt * ''Leontopithecus chrysomelas'' - [[Zlatoglavi levič]] - EN * ''Loxodonta africana'' [[Afriški savanski slon]] - VU * ''Manis crassicaudata'' - [[Indijski luskavec]] - LR/nt * ''Megaptera novaeangliae'' - [[Kit grbavec]] - VU * ''Monachus schauinslandi'' - [[Havajska medvedjica]] - EN * ''Myrmecobius fasciatus'' - [[Numbat]] - VU * ''Ovis canadensis'' - [[Debeloroga ovca|Kanadska debeloroga ovca]] - LR/cd * ''Panthera leo'' - [[Lev]] - VU * ''Panthera onca'' - [[Jaguar]] - NT * ''Panthera tigris'' - [[Tiger]] - EN * ''Pantholops hodgsonii'' - [[Tibetanska antilopa]] ali Čiru ali Orongo - EN * ''Pan paniscus'' - [[Pritlikavi šimpanz]] ali Bonobo - EN * ''Pan troglodytes'' - [[Navadni šimpanz]] - EN * ''Phocoena sinus'' - [[Kalifornijska rjava pliskavka]] ali Kočito ali Vaguita - CR * ''Physeter macrocephalus'' - [[Kit glavač]] - VU * ''Rhinoceros sondaicus'' - [[Javanski nosorog]] - CR * ''Pongo abelii'' - [[Orangutan|Sumatrski orangutan]] - CR * ''Theropithecus gelada'' - [[Dželada]] - LR/nt * ''Tremarctos ornatus'' - [[Očalar]] ali Andski medved - VU * ''Uncia uncia'' - [[Snežni leopard]] - EN * ''Urocyon littoralis'' - [[Islandska lisica]] - CR ==== Ogrožene ptice ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> [[Slika:California-condor.jpg|thumb|right|150px|Nedorasli [[Kalifornijski kondor]] ]] [[Slika:Casuarius casuarius - double-wattled cassowary.jpg|thumb|150px|right|[[Kazuar]] ]] * ''Apteryx mantelli'' - [[Kivi (žival)|Kiviji]] - EN * ''Aquila clanga'' - [[Veliki klinkač]] - VU * ''Aquila heliaca'' - [[Kraljevi orel]] - VU * ''Branta sandvicensis'' - [[Havajska gos]] ali Néné - VU * ''Cacatua moluccensis'' - [[Moluški kakadu]] - VU * ''Casuarius casuarius'' - [[kazuar|(južni) kazuar]] - VU * ''Geronticus eremita'' - [[Klavžar]] - CR * ''Falco cherrug'' - [[Sokol plenilec]] - VU * ''Falco naumanni'' - [[Južna postovka]] - VU * ''Fregata andrewsi'' - [[Andrewsova burnica]] - CR * ''Grus leucogeranus'' - [[Snežni žerjav]] - CR * ''Gymnogyps californianus'' - [[Kalifornijski kondor]] - CR * ''Numenius borealis'' - [[Eskimski škurh]] - CR * ''Numenius tenuirostris'' - [[Tenkokljuni škurh]] - CR * ''Pitta gurneyi'' - [[Gurneyjeva pita]] - CR * ''Strigops habroptila'' - [[Kakapo]] ali Sovji papagaj - CR * ''Vanellus gregarius'' - [[Stepska priba]] - CR ==== Ogroženi plazilci ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> [[Slika:NSRW Turtles.png|thumb|150px|Ulov [[Orjaška črepaha|orjaških črepah]] v pristanišču Key West, Florida]] * ''Ameiva polops'' - [[Progasta amejva]] – CR * ''Caretta caretta'' - [[Glavata kareta]] - EN * ''Chelonia mydas'' - [[Orjaška črepaha]] - EN * ''Crocodylus intermedius'' – [[Orinoški krokodil]] – CR * ''Crocodylus rhombifer'' - [[Kubanski krokodil]] - EN * ''Crocodylus siamensis'' - [[Siamski krokodil]] - CR * ''Dermatemys mawii'' - [[Tabaskovka]] - CR * ''Dermochelys coriacea'' - [[Orjaška usnjača]] - CR * ''Eretmochelys imbricata'' - [[Prava kareta]] - CR * ''Geochelone platynota'' - [[Ploska želva]] - CR * ''Lepidochelys kempii'' - [[Atlantska morska želva]] – CR * ''Lepidochelys olivacea'' - [[Zelenkasta želva]] – EN * ''Varanus komodoensis'' - [[Komodoški varan]] - VU * ''Vipera pontica'' – [[Črnomorski gad]] - CR ==== Ogrožene dvoživke ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> [[Slika:Proteus anguinus Postojnska Jama Slovenija.jpg|thumb|150px|[[Človeška ribica]] ]] * ''Alytes muletensis'' – [[Balearski porodničar]] - VU * ''Proteus anguinus'' – [[Človeška ribica]] - VU ==== Ogrožene ribe ==== [[Slika:Arowana.jpg|thumb|right|150px|[[Azijska koščenojezičnica]] ]] <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> * ''Carcharodon carcharias'' – [[Beli morski volk]] - VU * ''Danio pathirana'' – [[Progasta cebrica]] - CR * ''Epinephelus itajara'' – [[Atlantska orjaška kirnja]] – CR * ''Hexanchus griseus'' – [[Šesteroškrgar]] – LR/nt * ''Latimeria chalumnae'' – [[Latimerija]] - CR * ''Oncorhynchus apache'' – [[Apaški losos]] – CR * ''Pristis perotteti'' – [[Velikozobi pilar]] - CR * ''Scleropages formosus'' - [[Azijska koščenojezičnica]] ali Kelesa - EN * ''Sebastes fasciatus'' – [[Akadijski rdeči okun]] - EN * ''Totoaba macdonaldi'' – [[Totoaba]] - CR ==== Ogroženi nevretenčarji ==== [[Slika:ParnApollo.jpg|thumb|150px|right|[[Gorski apolon]] ]] <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> * ''Austropotamobius pallipes'' - [[Primorski koščak|Koščenec]] - VU * ''Birgus latro'' – [[Kokosov tatič]] - DD * ''Lycaena dispar'' - [[Močvirski cekinček]] - LR/nt * ''Maculinea nausithous'' - [[Temni mravljiščar]] - LR/nt * ''Morimus funereus'' - [[Bukov kozliček]] - VU * ''Rosalia alpina'' - [[Alpski kozliček]] - VU * ''Parnassius apollo'' – [[Gorski apolon]] - VU ==== Ogrožene rastline ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> 17. decembra 2015 je bilo v [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]] uvrščenih 12074 ogroženih [[vrsta (biologija)|vrst]] (CR, EN, VU), [[podvrsta|podvrst]] in [[varieteta (botanika)|varietet]], populacij in subpopulacij.<ref>{{navedi splet |url=http://www.iucnredlist.org/search/link/567810fa-784309a2 |title= Rdeči seznam IUCN (EN, CR, VU)|accessdate=19. december 2015 |date= |format= |work=Verzija IUCN 2015-4. <www.iucnredlist.org>. Seznam prenešen iz vira 17. decembra 2015)}}</ref> === Rdeči seznam v Sloveniji === V Sloveniji so ogrožene živalske in rastlinske vrste so opredeljene tudi v rdečih seznamih, ki so izdani kot predpis ''Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam''. Po pravilniku so vrste uvrščene v Rdeči seznam po stopnji ogroženosti v osem kategorij. Za izboljšanje stanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst se izvajajo ukrepi varstva ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih [[habitat]]ov. Ukrepi varstva se prednostno izvajajo glede tistih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so domnevno izumrle, prizadete, ranljive in redke. Leta 2002 je s ''Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam'' stopil v veljavo seznam ogroženih živalskih vrst na katerem je več kot štiri petine vseh znanih vrst [[dvoživke|dvoživk]] in [[plazilci|plazilcev]] ter skoraj polovica, to je 41, vrst sesalcev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/ |title=Ogrožene in zavarovane rastlinske vrste |accessdate=21.12.2015 |publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> Seznami v Sloveniji ogroženih prosto živečih vrst rastlin so objavljeni v ''Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/narava/rastlinske%20vrste/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/ |title=Živali |accessdate=21.12.2015 |publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Narava Slovenije, stanje in perspektive, Društvo ekologov Slovenije, 1996 * Narava, velika ilustrirana enciklopedija, 1982 == Glej tudi == * [[Rdeči seznam IUCN]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/ Ogrožene in zavarovane živalske vrste] - Agencija Republike Slovenije za okolje * [http://www.arso.gov.si/narava/rastlinske%20vrste/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/ Ogrožene in zavarovane rastlinske vrste] - Agencija Republike Slovenije za okolje * [http://www.ptice.org/?level_one=vse_o_pticah&level_two=enciklopedija&level_three=evropske Evropske ogrožene vrste ptic] DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Varstvo narave]] [[Kategorija:Svetovna zveza za varstvo narave]] [[Kategorija:Biota glede na ohranitveno stanje]] [[Kategorija:Obnovitvena ekologija]] [[Kategorija:Ogrožene vrste]] ax4arrcrp9mh3khl2jnumu8rawsqor5 0 104191 6718025 6671030 2026-07-25T21:26:22Z HenrikBaun 178102 vrstni red 6718025 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ratko Mladić''', [[Srbi|srbski]] [[vojni zločin|vojni zločinec]] in [[general]], * [[12. marec]] [[1942]], [[Božanovići]] ([[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == === Šolanje === Ratko Mladić se je rodil očetu Neđu in mami Stani (dekliški priimek Lalatović) v vasi [[Božanovići]] v Bosni in Hercegovini. Kot dojenček je zbolel za [[tifus]]om skupaj z materjo in očetom, nahranili in pozdravili so ga italijanski vojaki. Leta 1945 je njegov oče kot [[partizani|partizan]] padel v boju z [[ustaši]] v bližini [[Ivan sedlo|Ivan sedla]]. Po vojni je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa je odšel na delo v [[Sarajevo]], kjer je delal kot kovinostrugar. Odšel je v Srbijo, kjer se je vpisal v vojnoindustrijsko šolo v [[Zemun]]u. Pozneje se je vpisal še na vojaško akademijo, ki jo je dokončal leta 1978, kot najboljši študent s povprečjem 9,57. === JLA === Mladić je bil zaposlen v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] že v času študija na vojaški akademiji, prvo poveljstvo pa je dobil leta 1965 kot [[podporočnik]] v [[Skopje|Skopju]], kjer je poveljeval vodu 89. pehotnega polka. Aprila 1968 je postal poveljnik izvidniškega voda, maja 1970 pa je napredoval v [[vojaški čin|čin]] [[poročnik]]a. Ob napredovanju v čin [[major]]ja, 27. novembra 1974, je postal pomočnik poveljnika zaledne 87. samostojne pehotne baterije. Po zaključku šolanja na vojaški akademiji je odšel na novo delovno mesto poveljnika Prvega pehotnega bataljona 89. pehotne brigade v [[Kumanovo]]. 25. decembra 1980 je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a in odšel na novo delovno mesto v [[garnizon]] v Skopje, z napredovanjem v [[polkovnik]]a, 18. avgusta 1986 pa se je spet selil, tokrat v [[Štip]], kjer je bil postavljen na mesto poveljnika 39. pehotne brigade 26. pehotne divizije. Na tem mestu je ostal do 31. januarja 1989, ko je premeščen nazaj v Skopje, tokrat v [[štab]] tretjega armadnega poveljstva. Ponovno je bil premeščen 14. januarja 1991, in sicer v poveljstvo 52. korpusa v [[Priština|Prištino]]. [[Generalmajor]] je postal 11. decembra 1991. === Vojska Republike Srpske === [[Slika:Evstafiev-mladic-sarajevo1993w.jpg|thumb|General Mladić (v sredini) v Sarajevu leta 1993]] 12. maja 1992 sta ga na predlog Narodne skupščine Republike Srpske in vodje bosanskih Srbov [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] predlagala za poveljnika glavnega štaba vojske Republike Srpske. Takrat je imel čin [[generalpodpolkovnik]]a, že leta 1994 pa je postal [[generalpolkovnik]]. Na položaju poveljnika je ostal do leta 1996, 24. julija 1995 pa ga je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodno sodišče za vojne zločine]] v [[Haag]]u obtožilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]] [[genocid]]a, sodelovanja v genocidu, zločinov proti človečnosti in kršenja vojaškega prava. 8. novembra 1996 ga je takratna predsednica Republike Srpske, [[Biljana Plavšić]] razrešila s položaja. V vojski te države pa je kljub temu ostal do uradne upokojitve, 7. marca 2002. Poleg tega je bil general Mladić uradno tudi v službi vojske [[Zvezna republika Jugoslavija|ZRJ]], in sicer vse do leta 2001, ko ga je tedanji [[predsednik]] [[Vojislav Koštunica]] upokojil. === Sojenje === General Mladić je bil eden najbolj iskanih vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije, za njim je bila razpisana mednarodna [[tiralica]] in velika denarna nagrada. Obtožnico proti njemu je spisala glavna haaška tožilka [[Carla Del Ponte]]. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.siol.net/svet/novice/2011/05/ratko_mladic.aspx|title=Ratko Mladić končno za zapahi|website=www.siol.net|publisher=SiolNET}}</ref> 22. novembra 2017 ga je Haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/mladicu-dosmrtna-kazen-odgovoren-za-genocid-v-srebrenici-in-obleganje-sarajeva/438490 |title=Mladiću dosmrtna kazen - odgovoren za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva |accessdate=22. novembra 2017 |date=22. november 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na sodbo se je sicer pritožil, vendar je sodišče njegov dosmrtni zapor potrdilo junija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mladiću potrdilo dosmrtno kazen za zločine med vojno v BiH|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/mladic-se-zadnjic-na-sodisce-v-haagu-mu-bodo-izrekli-pravnomocno-sodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref> == Odlikovanja == V svoji vojaški karieri je Ratko Mladić prejel naslednja odlikovanja: * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge s srebrnimi meči]] * [[Red Jugoslovanske ljudske armade|red ljudske armade s srebrno zvezdo]] * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge z zlatimi meči]] * [[Red bratstva in edinosti|red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam srbskih generalov]] * [[seznam vojnih zločincev]] * [[vojne v nekdanji Jugoslaviji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp Interpolova tiralica] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20090704041327/http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp |date=2009-07-04 }} * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1423551.stm BBC News Profile: Ratko Mladić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mladić, Ratko}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] cqmndaoz72i1ei89r3c7jspr10uln2f 0 106454 6717972 6646389 2026-07-25T18:31:23Z ~2026-32552-67 260877 6717972 wikitext text/x-wiki [[Slika:Thrace and present-day state borderlines.png|thumb|Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije]] '''Trakija''' ({{jezik-bg|Тракия}}, {{jezik-gr|Θράκη|translit=Thráki}}, {{jezik-la|Thracia, Threcia}}, {{jezik-tr|Trakya}}) je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Danes obsega južno [[Bolgarija|Bolgarijo]] (Severna Trakija), severovzhodno [[Grčija|Grčijo]] (Zahodna Trakija) in evropski del [[Turčija|Turčije]] (Vzhodna Trakija). Meji na tri morja: [[Črno morje|Črno]], [[Egejsko morje|Egejsko]] in [[Marmarsko morje]]. V Turčiji jo imenuje tudi ''Rumeli'' ([[Rumelija]]). Zgodovinske meje Trakije so se zelo spreminjale. [[Antika|Antična Trakija]], tj. na katerem so živeli [[Tračani]], je obsegala današnjo [[Bolgarija|Bolgarijo]], evropsko [[Turčija|Turčijo]], severovzhodno [[Grčija|Grčijo]], dele vzhodne [[Srbija|Srbije]] in vzhodne dele nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Na severu je mejila na [[Donava|Donavo]], na jugu na [[Egejsko morje]], na vzhodu na [[Črno morje|Črno]] in [[Marmarsko morje]] ter na zahodu na reki [[Vardar]] in [[Zahodna Morava|Zahodno Moravo]]. [[Rimsko cesarstvo|Rimska provinca]] Trakija je bila nekoliko manjša. Njene vzhodne meje se od [[antika|antike]] niso spremenile: na severu pa je mejila na [[Stara planina|Staro planino]], na zahodu pa je segala samo do reke Meste (Néstos). == Zgodovina == === Tračani v grški mitologiji === Prvotne prebivalce Trakije, Tračane, starogrška mitologija povezuje z mitološkim kraljem [[Traks]]om, sinom boga vojne [[Ares]]a, ki se je naselil v Trakiji. V [[Homer]]jevi [[Iliada|Iliadi]] so bili Tračani zavezniki [[Troja|Troje]]. Poveljevala sta jim Akam in Pejor. V Iliadi se kasneje pojavita še dva tračanska kralja: [[Rez]] in [[Cizej]], ki je bil celo tast trojanskega staroste [[Antenor]]ja. [[Homer]]ska Trakija je bila določena zelo nejasno in se je raztezala od reke [[Aks]] na zahodu do [[Dardanele|Helesponta]] in [[Črno morje|Črnega morja]] na vzhodu. Homer v Ilijadi omenja tri ločene skupine Tračanov: Tračane iz Enusa, ki sta jih vodila Akam in Pejor, Kikone iz [[Izmar]]ja v južni Trakiji , ki jih je vodil [[Evfem]], in Tračane iz Sesta ne severu [[Helespont]]a, ki jih je vodil [[Azij]]. Grška mitologija je tudi sicer polna tračanskih kraljev, med katerimi omenja [[Diomed]]a, [[Terej]]a, [[Likurg]]a, [[Finej]]a, Tegirija, [[Evmolf]]a, [[Polimnestor]]ja, [[Polit]]a in [[Orfej]]evega očeta [[Egrus]]a. Treba je še dodati, da v Homerjevih časih Tračani niso bili enotno ljudstvo. Na ozemlju Trakije živelo več ljudstev, med njimi [[Edoni]], [[Bizalti]], [[Kikoni]] in [[Bistni]]. ! === Trakija v zgodovini in arheologiji === Najpomembnejša tračanska plemena, katerih imena so se ohranila v antičnh virih, so bila Odrisi, [[Dačani]], [[Mezi]]jci in [[Tribali]]. Razvili so svojo kulturo [[bronasta doba|bronaste dobe]], ki je v 1. tisočletju pr. n. št. prišla pod vpliv grških mest na obali [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. V zgodovini so Tračani prvič omenjeni v času, ko je [[Ahemenidsko cesarstvo|perzijski kralj]] [[Darej I.]] med vojnim pohodom proti [[Skiti|Skitom]] leta 513 pr. n. št. zavzel tudi Trakijo in ji vladal skoraj pol stoletja. Pol stoletja kasneje so Odrisi pod vladarjem Teresom organizirali svojo državo. Med vladanjem Sitalka 431 pr. n. št. do 424 pr. n. št. je država obsegala celo Trakijo do [[Donava|Donave]] na severu. V drugi polovici 4. stoletja pr. n. št. je država v vojnah z makedonskim kraljem [[Filip II. Makedonski|Filipom II.]] propadla. Po propadu makedonske države leta 167 pr. n. št. je njen južni del prišel pod oblast Rimljanov kot provinca ''Thracia''. Severni del so Rimljani osvojili šele leta 29/28 pr. n. št. in ga vključili v provinco Mezijo (Moesia). Državo Dačanov je dokončno osvojil cesar [[Trajan]] in ustanovil provinco Dacijo. Sredi 5. stoletja je moč [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] začela pešati in Trakija je prišla pod oblast germanskih plemenskih poglavarjev. Po padcu Rima so se v naslednjih 1000 letih za ozemlje Trakije borile mnoge države: do 9. stoletja je bila del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], potem pa so večji del Trakije v svojo državo vključili [[Bolgari]]. Leta 972 so jo ponovno osvojili Bizantinci in konec 12. stoletja spet Bolgari. Oblastnika sta se nato menjavala še celo 13. stoletje in prvo polovico 14. stoletja. Leta 1265 so Trakijo opustošili [[Mongoli]] iz [[Zlata horda|Zlate Horde]] pod poveljstvom Nogaj Kana. Leta 1352 so v Trakijo prvič vdrli [[Turki|Otomanski Turki]] in jo v naslednjih dveh deseletjih v celoti osvojili. Turška oblast je trajala več kot petsto let. === Sodobna zgodovina === Leta 1878 je bila severna Trakija vključena v pol-avtonomno otomansko provinco [[Vzhodna Rumelija]], ki so jo leta 1885 priključili [[Bolgarija|Bolgariji]]. Ostali del Trakije so si na začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] razdelile [[Bolgarija]], [[Grčija]] in [[Turčija]]. == Prebivalstvo == Tračanski vojaki so bili zaradi svoje bojevitosti pogosto najemniki grških kraljev [[Sirija|Sirije]], [[Pergamon]]a in [[Bitinija|Bitinije]]. Bili so hrabri in spretni borci, predvsem v goratem okolju, kakršnega so bili vajeni doma. Imeli so visoko ceno in so bili nagnjeni k temu, da so radi menjavali strani. Njihovi osnovni orožji v 5. in 4. stoletju pr. n. št. sta bili [[sulica]] in [[nož]]. Pred tem so bili vojaki-pešci oboroženi s [[sekira]]mi, njihovi poveljniki pa so imeli bojne vozove. Tračanska lahka pehota je bila oborožena tudi s [[kopje|kopji]], [[prača]]mi in [[lok (orožje)|loki]]. Prevladovala so kopja. Vojaki, posebno hribovski, so bili zelo znani po posebnem orožju z imenom ''romfaja'', ki je bilo kombinacija meča, srpa in helebarde in je postalo zaščitni znak tračanskih [[peltast]]ov. Njihovega orožja so se bali celo Rimljani. Tračanski konjeniki, razen Getov, so bili oboroženi z dvema kopjema iz [[dren|drenovega lesa]], s katerima so lahko prebadali ali ju metali. Nosili so tudi značilni ''kopis''. Geti so namesto kopij pogosto nosili loke in kratke meče (akinakes). Tračani so uporabljali tudi bolj nenavadna orožja, na primer sekiro s konico in vozove, ki so jih potisnili navzdol po strmih pobočjih. Njihova priljubljena vojaška taktika je bila »udari in pobegni«, se pravi taktika hitrih napadov in hitrih umikov. Hrbtenico vojske so tvorili peltasti, lahko oboroženi pešci, ki so bili vajeni borbe od blizu in od daleč. Oboroženi so bili s kratkim [[meč]]em ali [[bodalo]]m in nekaj kopji. [[Oklep]]ov niso nosili, imeli pa so ukrivljeni [[ščit]]e. Premožnejši plemiči so nosili čelade s koničastimi vrhovi. == Tračanski jezik == [[tračanščina|Tračanski jezik]] je izumrl. Od njega je ostalo samo nekaj kratkih napisov, nekaj [[glosa|glos]] (leksičnih razlag antičnih piscev), večje število osebnih in geografskih imen in nekaj besed, ki so se ohranile v [[Balkan|balkanskih]] jezikih, največ v [[albanščina|albanščini]] in [[romunščina|romunščini]]. Po mišljenju nekaterih jezikoslovcev bi lahko bila albanščina delno romaniziran tračanski ali dačanski jezik (glej ''[[Albanščina#Izvor albanščine|Izvor albanščine]]''). == Tračanski koledar == Zanimivo je, da je bil tračanski koledar podoben egipčanskemu. Leto je imelo dvanajst mesecev in 360 dni. Preostalih pet dni so dodali zadnjemu mesecu. Leto je imelo tri sezone. Tračani so imeli vsako leto 60 večjih praznikov. == Slavni Tračani in prebivalci Trakije == * [[Orfej in Evridika|Orfej]], ki je bil po grškem izročilu glavni predstavnik umetnosti petja in igranja na liro. * [[Demokrit]], grški filozof in matematik iz Abdere v Trakiji (* okrog 460, † 370 pr. n. št.). Njegov glavni prispevek k znanosti je atomska teorija, prepričanje, da je snov sestavljena iz različnih neuničljivih in nedeljivih delcev, ki jih je imenoval [[atom]]i. * [[Herodik]], grški zdravnik iz 5. stoletja pr. n. št. ustanovitelj športne medicine. Bil je eden od [[Hipokrat]]ovih učiteljev. * [[Protagora]], grški filozof iz Abdere v Trakiji (* okrog 490, † 420 pr. n. št.). Bil je strokovnjak za [[retorika|retoriko]] in področja, ki so povezana s krepostnim in političnim življenjem. Pogosto ga omenjajo kot prvega [[sofizem|sofista]]. Znan je predvsem po treh trditvah: 1. »merilo vsega je človek«, kar se pogosto tolmači kot neko vrsto moralnega relativizma, 2. »slabši (ali šibkejši) argument se lahko izkaže kot boljši (ali močnejši)« in 3. da »nihče ne more trditi, da bogovi obstajajo ali ne« ([[agnosticizem]]). * [[Spartak]], tračanski [[suženj]], ki je vodil [[Spartakov upor|upor rimskih sužnjev]] leta 73–71 pr. n. št. Njegova vojska pobeglih [[gladiator]]jev je porazila nekaj [[rimska legija|rimskih legij]]. * [[Maksimin Tračan]], rimski cesar (vladal 235–238), ki je bil rojen v Trakiji ali Meziji. Po očetu je bil [[Goti|Got]], po materi pa [[Alani|Alan]]. == Viri == * Hoddinott, R.F., The Thracians, 1981 * Ilieva, Sonya, Thracology, 2001 * Opća Enciklopedija JLZ, 8, 265 in 266, Zagreb 1982 [[Kategorija:Trakija| ]] {{normativna kontrola}} 2moswpvq1ngcn7o2eybtm0hjvyh7lmo 6717973 6717972 2026-07-25T18:32:02Z ~2026-32552-67 260877 /* Zgodovina */ 6717973 wikitext text/x-wiki [[Slika:Thrace and present-day state borderlines.png|thumb|Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije]] '''Trakija''' ({{jezik-bg|Тракия}}, {{jezik-gr|Θράκη|translit=Thráki}}, {{jezik-la|Thracia, Threcia}}, {{jezik-tr|Trakya}}) je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Danes obsega južno [[Bolgarija|Bolgarijo]] (Severna Trakija), severovzhodno [[Grčija|Grčijo]] (Zahodna Trakija) in evropski del [[Turčija|Turčije]] (Vzhodna Trakija). Meji na tri morja: [[Črno morje|Črno]], [[Egejsko morje|Egejsko]] in [[Marmarsko morje]]. V Turčiji jo imenuje tudi ''Rumeli'' ([[Rumelija]]). Zgodovinske meje Trakije so se zelo spreminjale. [[Antika|Antična Trakija]], tj. na katerem so živeli [[Tračani]], je obsegala današnjo [[Bolgarija|Bolgarijo]], evropsko [[Turčija|Turčijo]], severovzhodno [[Grčija|Grčijo]], dele vzhodne [[Srbija|Srbije]] in vzhodne dele nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Na severu je mejila na [[Donava|Donavo]], na jugu na [[Egejsko morje]], na vzhodu na [[Črno morje|Črno]] in [[Marmarsko morje]] ter na zahodu na reki [[Vardar]] in [[Zahodna Morava|Zahodno Moravo]]. [[Rimsko cesarstvo|Rimska provinca]] [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]] je bila nekoliko manjša. Njene vzhodne meje se od [[antika|antike]] niso spremenile: na severu pa je mejila na [[Stara planina|Staro planino]], na zahodu pa je segala samo do reke Meste (Néstos). == Zgodovina == === Tračani v grški mitologiji === Prvotne prebivalce Trakije, Tračane, starogrška mitologija povezuje z mitološkim kraljem [[Traks]]om, sinom boga vojne [[Ares]]a, ki se je naselil v Trakiji. V [[Homer]]jevi [[Iliada|Iliadi]] so bili Tračani zavezniki [[Troja|Troje]]. Poveljevala sta jim Akam in Pejor. V Iliadi se kasneje pojavita še dva tračanska kralja: [[Rez]] in [[Cizej]], ki je bil celo tast trojanskega staroste [[Antenor]]ja. [[Homer]]ska Trakija je bila določena zelo nejasno in se je raztezala od reke [[Aks]] na zahodu do [[Dardanele|Helesponta]] in [[Črno morje|Črnega morja]] na vzhodu. Homer v Ilijadi omenja tri ločene skupine Tračanov: Tračane iz Enusa, ki sta jih vodila Akam in Pejor, Kikone iz [[Izmar]]ja v južni Trakiji , ki jih je vodil [[Evfem]], in Tračane iz Sesta ne severu [[Helespont]]a, ki jih je vodil [[Azij]]. Grška mitologija je tudi sicer polna tračanskih kraljev, med katerimi omenja [[Diomed]]a, [[Terej]]a, [[Likurg]]a, [[Finej]]a, Tegirija, [[Evmolf]]a, [[Polimnestor]]ja, [[Polit]]a in [[Orfej]]evega očeta [[Egrus]]a. Treba je še dodati, da v Homerjevih časih Tračani niso bili enotno ljudstvo. Na ozemlju Trakije živelo več ljudstev, med njimi [[Edoni]], [[Bizalti]], [[Kikoni]] in [[Bistni]]. ! === Trakija v zgodovini in arheologiji === Najpomembnejša tračanska plemena, katerih imena so se ohranila v antičnh virih, so bila Odrisi, [[Dačani]], [[Mezi]]jci in [[Tribali]]. Razvili so svojo kulturo [[bronasta doba|bronaste dobe]], ki je v 1. tisočletju pr. n. št. prišla pod vpliv grških mest na obali [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. V zgodovini so Tračani prvič omenjeni v času, ko je [[Ahemenidsko cesarstvo|perzijski kralj]] [[Darej I.]] med vojnim pohodom proti [[Skiti|Skitom]] leta 513 pr. n. št. zavzel tudi Trakijo in ji vladal skoraj pol stoletja. Pol stoletja kasneje so Odrisi pod vladarjem Teresom organizirali svojo državo. Med vladanjem Sitalka 431 pr. n. št. do 424 pr. n. št. je država obsegala celo Trakijo do [[Donava|Donave]] na severu. V drugi polovici 4. stoletja pr. n. št. je država v vojnah z makedonskim kraljem [[Filip II. Makedonski|Filipom II.]] propadla. Po propadu makedonske države leta 167 pr. n. št. je njen južni del prišel pod oblast Rimljanov kot provinca ''Thracia''. Severni del so Rimljani osvojili šele leta 29/28 pr. n. št. in ga vključili v provinco Mezijo (Moesia). Državo Dačanov je dokončno osvojil cesar [[Trajan]] in ustanovil provinco Dacijo. Sredi 5. stoletja je moč [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] začela pešati in Trakija je prišla pod oblast germanskih plemenskih poglavarjev. Po padcu Rima so se v naslednjih 1000 letih za ozemlje Trakije borile mnoge države: do 9. stoletja je bila del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], potem pa so večji del Trakije v svojo državo vključili [[Bolgari]]. Leta 972 so jo ponovno osvojili Bizantinci in konec 12. stoletja spet Bolgari. Oblastnika sta se nato menjavala še celo 13. stoletje in prvo polovico 14. stoletja. Leta 1265 so Trakijo opustošili [[Mongoli]] iz [[Zlata horda|Zlate Horde]] pod poveljstvom Nogaj Kana. Leta 1352 so v Trakijo prvič vdrli [[Turki|Otomanski Turki]] in jo v naslednjih dveh deseletjih v celoti osvojili. Turška oblast je trajala več kot petsto let. === Sodobna zgodovina === Leta 1878 je bila severna Trakija vključena v pol-avtonomno otomansko provinco [[Vzhodna Rumelija]], ki so jo leta 1885 priključili [[Bolgarija|Bolgariji]]. Ostali del Trakije so si na začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] razdelile [[Bolgarija]], [[Grčija]] in [[Turčija]]. == Prebivalstvo == Tračanski vojaki so bili zaradi svoje bojevitosti pogosto najemniki grških kraljev [[Sirija|Sirije]], [[Pergamon]]a in [[Bitinija|Bitinije]]. Bili so hrabri in spretni borci, predvsem v goratem okolju, kakršnega so bili vajeni doma. Imeli so visoko ceno in so bili nagnjeni k temu, da so radi menjavali strani. Njihovi osnovni orožji v 5. in 4. stoletju pr. n. št. sta bili [[sulica]] in [[nož]]. Pred tem so bili vojaki-pešci oboroženi s [[sekira]]mi, njihovi poveljniki pa so imeli bojne vozove. Tračanska lahka pehota je bila oborožena tudi s [[kopje|kopji]], [[prača]]mi in [[lok (orožje)|loki]]. Prevladovala so kopja. Vojaki, posebno hribovski, so bili zelo znani po posebnem orožju z imenom ''romfaja'', ki je bilo kombinacija meča, srpa in helebarde in je postalo zaščitni znak tračanskih [[peltast]]ov. Njihovega orožja so se bali celo Rimljani. Tračanski konjeniki, razen Getov, so bili oboroženi z dvema kopjema iz [[dren|drenovega lesa]], s katerima so lahko prebadali ali ju metali. Nosili so tudi značilni ''kopis''. Geti so namesto kopij pogosto nosili loke in kratke meče (akinakes). Tračani so uporabljali tudi bolj nenavadna orožja, na primer sekiro s konico in vozove, ki so jih potisnili navzdol po strmih pobočjih. Njihova priljubljena vojaška taktika je bila »udari in pobegni«, se pravi taktika hitrih napadov in hitrih umikov. Hrbtenico vojske so tvorili peltasti, lahko oboroženi pešci, ki so bili vajeni borbe od blizu in od daleč. Oboroženi so bili s kratkim [[meč]]em ali [[bodalo]]m in nekaj kopji. [[Oklep]]ov niso nosili, imeli pa so ukrivljeni [[ščit]]e. Premožnejši plemiči so nosili čelade s koničastimi vrhovi. == Tračanski jezik == [[tračanščina|Tračanski jezik]] je izumrl. Od njega je ostalo samo nekaj kratkih napisov, nekaj [[glosa|glos]] (leksičnih razlag antičnih piscev), večje število osebnih in geografskih imen in nekaj besed, ki so se ohranile v [[Balkan|balkanskih]] jezikih, največ v [[albanščina|albanščini]] in [[romunščina|romunščini]]. Po mišljenju nekaterih jezikoslovcev bi lahko bila albanščina delno romaniziran tračanski ali dačanski jezik (glej ''[[Albanščina#Izvor albanščine|Izvor albanščine]]''). == Tračanski koledar == Zanimivo je, da je bil tračanski koledar podoben egipčanskemu. Leto je imelo dvanajst mesecev in 360 dni. Preostalih pet dni so dodali zadnjemu mesecu. Leto je imelo tri sezone. Tračani so imeli vsako leto 60 večjih praznikov. == Slavni Tračani in prebivalci Trakije == * [[Orfej in Evridika|Orfej]], ki je bil po grškem izročilu glavni predstavnik umetnosti petja in igranja na liro. * [[Demokrit]], grški filozof in matematik iz Abdere v Trakiji (* okrog 460, † 370 pr. n. št.). Njegov glavni prispevek k znanosti je atomska teorija, prepričanje, da je snov sestavljena iz različnih neuničljivih in nedeljivih delcev, ki jih je imenoval [[atom]]i. * [[Herodik]], grški zdravnik iz 5. stoletja pr. n. št. ustanovitelj športne medicine. Bil je eden od [[Hipokrat]]ovih učiteljev. * [[Protagora]], grški filozof iz Abdere v Trakiji (* okrog 490, † 420 pr. n. št.). Bil je strokovnjak za [[retorika|retoriko]] in področja, ki so povezana s krepostnim in političnim življenjem. Pogosto ga omenjajo kot prvega [[sofizem|sofista]]. Znan je predvsem po treh trditvah: 1. »merilo vsega je človek«, kar se pogosto tolmači kot neko vrsto moralnega relativizma, 2. »slabši (ali šibkejši) argument se lahko izkaže kot boljši (ali močnejši)« in 3. da »nihče ne more trditi, da bogovi obstajajo ali ne« ([[agnosticizem]]). * [[Spartak]], tračanski [[suženj]], ki je vodil [[Spartakov upor|upor rimskih sužnjev]] leta 73–71 pr. n. št. Njegova vojska pobeglih [[gladiator]]jev je porazila nekaj [[rimska legija|rimskih legij]]. * [[Maksimin Tračan]], rimski cesar (vladal 235–238), ki je bil rojen v Trakiji ali Meziji. Po očetu je bil [[Goti|Got]], po materi pa [[Alani|Alan]]. == Viri == * Hoddinott, R.F., The Thracians, 1981 * Ilieva, Sonya, Thracology, 2001 * Opća Enciklopedija JLZ, 8, 265 in 266, Zagreb 1982 [[Kategorija:Trakija| ]] {{normativna kontrola}} elwsv15fm5271mmptvdsqeiqqh02l7a 0 106823 6718091 6602231 2026-07-26T08:50:37Z Izak Žorga Dulmin 258776 6718091 wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=členitev na poglavja, podpoglavja, objektivnejši slog}} {{več sklicev}} {{wikificiraj}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Michael Jackson | image = <!-- WD --> | background = solo_singer | birth_name = Michael Joseph Jackson | alias = Michael Joe Jackson<br />kralj popa<br /> | instrument = [[pevec|vokal]], [[multiinštrumentalist|več inštrumentov]] | genre = [[R&B]], [[soul]], [[funk]], [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[motown]], [[disco]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1967–2009 | label = [[Motown Records|Motown]], [[Epic Records|Epic]], [[Sony Records|Sony]], [[The Michael Jackson Company, Inc.]] | associated_acts = [[The Jackson 5]] | website = <!-- Wikidata --> }} '''Michael Joseph Jackson''', [[Američani|ameriški]] [[glasbenik]] in [[pevec]], * [[29. avgust]] [[1958]], [[Gary, Indiana|Gary]], [[Indiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[25. junij]] [[2009]], [[Los Angeles]]. Znan kot »Kralj popa«, velja za najbolj ikonično kulturno osebnost 20. stoletja. Z glasbenimi nastopi in videospoti mu je uspelo popularizirati zahtevne plesne korake, med katerimi so mnogi postali njegov zaščitni znak. Njegov glas in stil sta zaznamovala ustvarjalce različnih glasbenih zvrsti. Skupaj z glasbo, plesom, slogom oblačenja in medijskim zanimanjem za njegovo zasebno življenje je v popularni kulturi postal ena izmed najslavnejših osebnosti na svetu. Jackson je največkrat nagrajen ustvarjalec v zgodovini popularne glasbe in drži preko 30 rekordov.{{navedi vir}} == Življenje in kariera == Jackson je začel nastopati pri petih letih.<ref>{{Navedi splet|title=Michael Jackson|url=https://www.famousbirthdays.com/people/michael-jackson.html|website=Famous Birthdays|accessdate=2025-05-04|language=en}}</ref> Michael in njegovi štirje starejši bratje so pod vodstvom strogega očeta, Josepha Jacksona, ustanovili skupino ''The Jackson 5'', ki se je kasneje preimenovala v The Jacksons. Njihove največje uspešnice so bile »I Want You Back« (1969), »Dancing Machine« (1973), »Blame It on the Boogie« (1978), »ABC« (1970), in »Who's Lovin' You« (1969). Michaelov prvi samostojni [[glasbeni album|album]] je bil leta 1979 objavljeni ''Off The Wall'', s katerega so znane tudi mnoge uspešnice, kot so »Don't Stop 'Til You Get Enough«, »Rock With You« in »Off the Wall«. Leta 1983 je izšel album{{navedi vir}} ''[[Thriller (album)|Thriller]]'', ki tudi po več kot 40 letih ostaja najbolje prodajan album na svetu in na katerem najdemo tudi mnoge izmed njegovih največjih hitov, med drugim »Billie Jean«, pri izvedbi katerega je vedno prisoten zanj zelo značilen ples ''moonwalk''. Za album ''Thriller'' je prejel osem [[grammy]]jev. Michael je na turnejo za promocijo tega albuma odšel skupaj s svojimi brati. V tem času je odkril tudi, da boleha za boleznijo [[vitiligo]], zaradi česar je začel izgubljati kožni pigment. Sčasoma so postali nekateri predeli na njegovi koži že tako posvetljeni, da skrivanje za ličili za potemnitev zanj ni bilo več smiselno in se odločil za “videz belca”, zaradu česar je bil v javnosti in med mediji močno kritiziran. Med drugim je zaradi eksplozije pirotehnike med snemanjem reklame za [[Pepsi]] na glavi utrpel opekline druge in tretje stopnje, zaradi česar se je moral posluževati tudi lasnih podaljškov in lasulj. Leta 1987 je izšel njegov tretji samostojni album ''Bad'', ki mu je prinesel vrhunec kariere. Album je postal v tistem času drugi najbolje prodajani, istoimenska turneja pa je postala ena največjih. Tudi ''Dangerous'', ki je izšel tri leta kasneje, je bil prodajno uspešen. Jackson je ostal na glasbenem vrhu več kot tri desetletja in v letih 1995, 1997 in 2001 na tržišče poslal tri nove albume. Med turnejami po svetu je obiskoval otroke v bolnišnicah in tekom svojega življenja doniral preko 300 milijonov dolarjev v humanitarne namene. Z dobrodelnimi akcijami in svojim lastnim avtorskim delom (pesmi »We are the World«'', »What more can I give«) je uspel zbrati milijone dolarjev za pomoči potrebne. Vse do danes ostaja največji filantrop med vsemi zvezdniki.{{cn}} Na svojem pravljičnem domu ''Neverland'', kjer je med drugim postavil živalski vrt in zabaviščni park, je gostil tudi različne družine in bolne otroke. Nekateri otroci so z njim preživeli cele dneve in tako tudi spali v njegovi postelji. Njegovo dobronamerno ravnanje in gostovanje otrok pa se je sprevrglo v nepričakovano smer. Po letu 1993 je bila Jacksonova popularnost postavljena pod vprašaj zaradi obtožbe o spolni zlorabi nekega dečka. Kasneje se je izkazalo, da obtožbe niso bile resnične in da je šlo le za finančni interes. Jackson je z namenom, da bi to neprijetno izkušnjo čim prej pustil za sabo, pri tej obtožbi sklenil poravnavo v višini 20 milijonov dolarjev. Tako si je v javnosti ustvaril negativno publiciteto, češ da želi utišati žrtev, čeprav se je na podlagi pravnih nasvetov nameraval zgolj izogniti dolgoletnim sodnim postopkom. Sledilo je še več obtožb. Skoraj deset let je bil ravno zaradi tega pod drobnogledom FBI-ja, ki ni zbral nikakršnih obremenjujočih dokazov. Sodišče je glede novih obtožb o spolnem nadlegovanju mladoletnih oseb razsodilo, da je Jackson nedolžen.{{navedi vir}} V zakonu z Liso Marie Presley, hčerjo [[Elvis Presley|Elvisa Presleya]], ni imel sreče. Po dveh letih sta se ločila, a še nekaj let kasneje zmenkovala. Michael je prva dva otroka dobil z Debbie, medicinsko sestro v Avstraliji, ki se je kasneje odpovedala starševskim pravicam.{{navedi vir}} Blanketova mati vse do danes ostaja neznana. Njegov videz se je spreminjal iz leta v leto, kar je moč pripisati njegovi kožni bolezni in številnim lepotnim operacijam. Menda je želel biti čim manj podoben očetu in se spremeniti, ker ga je v otroštvu klical »veliki nos«. Skozi življenje se je bojeval tudi z odvisnostjo od [[Protibolečinsko zdravilo|protibolečinskih zdravil]], zaradi česar je moral prekiniti celo turnejo. Bil je najbolj zaželena medijska osebnost. Mediji so ga prikazovali v negativni luči, ga klicali »Wacko Jacko« in o njem širili tudi neresnice, ki so se dobro prodaje v javnosti. Množice oboževalcev in paparacev so ga oblegali na vsakem koraku, zato se je iz javnosti umikal. Svojim otrokom je, da bi jih zaščitil pred negativnimi vplivi slave, v javnosti nadel obrazne maske. Leta 2009, 10 let po glasbenem premoru, se je pripravljal na veliko vrnitev s turnejo ''This is it'', ki je sprva predvidevala 50 koncertov v Londonu in imela potencial za svetovno turnejo. Kot je za Jacksona običajno, je oboževalcem vedno znova hotel ponuditi več. To bi namreč bil prvi 3D koncert na svetu. Skoraj milijon vstopnic je bilo prodanih v rekordnih 4 urah.<ref>{{Navedi splet|title=Michael Jackson’s “This Is It!” Tour Balloons to 50-Show Run Stretching Into 2010 : Rolling Stone : Rock and Roll Daily|url=http://www.rollingstone.com//rockdaily//index.php//2009//03//12//michael-jacksons-this-is-it-tour-balloons-to-50-show-run-stretching-into-2010//|website=web.archive.org|date=2009-03-13|accessdate=2023-09-04|archive-date=2009-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20090313050408/http://www.rollingstone.com//rockdaily//index.php//2009//03//12//michael-jacksons-this-is-it-tour-balloons-to-50-show-run-stretching-into-2010//|url-status=bot: unknown}}</ref> Z nizom koncertov bi Jackson delno poplačal svoje dolgove, ki so znašali okoli 500 milijonov dolarjev; hkrati pa prvič nastopil tudi pred svojimi otroci: Princem, Paris in Blanket. Michael Jackson se je v zadnjih letih življenja boril s hudo nespečnostjo (kot posledica hudih opeklin na lobanjskem delu), ki jo je lajšal z različnimi zdravili in uspavali. Umrl je le nekaj tednov pred začetkom turneje, 25. junija 2009, zaradi prevelikega odmerka anestetika propofola. Pretresljiva novica je povzročila, da se je tistega dne spletni promet povečal za četrtino in med drugim povzročil sesutje Twitterja in Wikipedije.{{navedi vir}} [[Smrt Michaela Jacksona|Njegova smrt]] še danes velja za enega najodmevnejših dogodkov tega stoletja. Jackson je najbolje plačani preminuli glasbenik, saj se je njegovo premoženje od smrti povečalo za preko dveh milijard dolarjev. Del zaslužka pa je namenjen tudi 39 humanitarnim organizacijam, ki jih upravitelji njegovega premoženja še vedno financirajo, s čimer ohranjajo njegovo humanitarno podobo. Tudi po smrti Jacksonova popularnost in ikoničnost živita dalje. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikiquote|en:Michael Jackson}} * [http://www.michaeljackson.com/ Uradna spletna stran] * [http://www.allmusic.com/artist/michael-jackson-p4576 Michael Jackson] na Allmusic * {{IMDb-ime|0001391}} * [http://rockhall.com/inductee/michael-jackson Michael Jackson] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080916235142/http://rockhall.com/inductee/michael-jackson |date=2008-09-16 }} v Rock and Roll Hall of Fame {{Normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Jackson, Michael}} [[Kategorija:Michael Jackson| ]] [[Kategorija:Afroameriški glasbeniki]] [[Kategorija:Ameriški pop pevci]] [[Kategorija:Prejemniki grammyja]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Forest Lawn Memorial Park, Glendale]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] 15hid80quxavis3xk9u3qefbkabr7zk 0 119839 6718134 6717337 2026-07-26T10:49:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718134 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=241 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=16 |postna=52475 |posta=Savudrija |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Savudrija''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Salvore'') je [[istra|istrsko]] [[obala|obalno]] [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]] in [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. Pred letom 1954 je naselje in širša okolica bilo del [[Občina Piran|Občine Piran]] == Lega == [[Slika:Savudrija_SavudrijskiZaliv.gif|thumb|300px|right|Skica Savudrijskega polotoka in Savudrijskega zaliva]] [[Slika:Savudrija lighthouse 01.jpg|thumb|right|300px|Savudrijski svetilnik]] Savudrija leži na skrajnem [[sever]]ozahodnem delu istrske obale na istoimenskem [[rt]]u, ki je obenem tudi najzahodnejša [[triangulacijska točka|točka]] [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]]. V območje Savudrije v širšem smislu spadajo naselja in zaselki Savudrija (danes imenovana Stara Savudrija), [[Volparija]], [[Borozija]], [[Valfontane]], [[Alberi]], [[Ravna dolina]], [[Bašanija]], [[Gamboc]], [[Monteneto]], Romanija in [[Zambratija]].<ref>Jugoslavija, Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana 1979</ref> == Zgodovina == Kraj je bil v pisnih virih prvič omenjen 1177. V naselju stoji [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''sv. Janeza Apostola'' iz 11. stoletja, ki so jo [[1826]] popolnoma obnovili, z ohranjeno [[krstilnica|krstilnico]] iz leta [[1678]]. Od [[13. stoletje|13.]] do [[20. stoletje|20. stoletja]] je to območje spadalo pod katastrsko občino [[Piran]]. [[18. februar]]ja [[1893]] je lastnik zemljišč postala občina Piran. Danes je Savudrija del [[Istrska županija|Istrske županije]] na Hrvaškem. Do leta 1935 je skoraj do Savudrije (nekaj kilometrov manj) vozila znamenita ozkotirna železnica [[Porečanka|Parenzana]], ki je povezovala Trst in nekatera slovenska obalna mesta s Porečem. Ob cesti od Plovanije proti Savudriji se še danes ponekod skoraj tik ob cesti jasno vidi usek za omenjeno progo, prav tako je še lepo ohranjena železniška postaja z imenom in tablo Savudrija (na desni strani v bližini odcepa za Kanegro). Kot je znano, so dali za časa vladavine italijanskega diktatorja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinja]] progo odstraniti in jo delno prestaviti v Italijo, del pa so jo nameravali položiti v Etiopiji. Tja na žalost ni nikoli prispela, ker naj bi se je ladja s tovorom vred potopila v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Nekaj kilometrov južno, v smeri proti [[Umag]]u so ostanki [[starorimska civilizacija|rimskega naselja]] ''Sipar'', večinoma preplavljenega z morjem in verjetno porušenega v 9. stoletju. == Znamenitosti == === Savudrijski svetilnik === Znamenitost kraja je [[1 E1 m|36]] [[meter|m]] visok [[svetilnik]]. Svetilnik so po načrtih Pietra Nobila začeli graditi s cesarskim dekretom leta [[1816]], dograjen je bil [[1817]], z delovanjem pa je pričel [[1818]]. Savudrijski svetilnik je najstarejši še delujoči svetilnik na vzhodni obali Jadranskega morja. Na svetilnik je vzidana plošča z napisom ''Cursibus navigatum nocturnis dirigentis''. Bil je prvi na svetu, ki je kot vir energije uporabljal [[plin]], pridobljen z destilacijo [[premog]]a. Svetilnik, ki stoji na istoimenskem [[rt]]u oddaja svetlobni signal: B Bl(3) 15 s. Nazivni domet svetilnika je 30 [[morska milja|milj]] == Savudrijski polotok == Do savudrijskega [[polotok]]a še seže vpliv [[Burja|»tržaške burje«]] in tukaj se srečujejo za [[Jadran]] značilni trije [[veter|vetrovi]], zato so tukajšnje obale priljubljena točka za [[deskanje|deskarje]]. Od leta [[1954]] je bila v bližini Savudrije organizirana počitniška kolonija otrok iz Slovenije. V neposredni bližini svetilnika stoji vila iz časov Avstro-Ogrske, kamor so od konca 19. stoletja dalje do srede 90-ih let dvajsetega stoletja hodili na klimatsko zdravljenje in počitnice otroci iz avstrijske Štajerske. Sedaj sta obe zgradbi v zasebni lasti in preurejeni v hotel apartmajskega tipa. Lepo obnovljeni in v praktično nespremenjenem stanju še danes dajeta temu delu Savudrije značilen in nekoliko nostalgičen videz. Nekoliko vzhodno od starega naselja Savudrija (v smeri proti naselju Alberi) se nahaja trdnjava (stancija) iz 19. stoletja, ki pa je že zelo slabem stanju, vendar kljub temu še vedno naseljena. V času Jugoslavije je bila v njej nastanjena jugoslovanska [[Jugoslovanska ljudska armada|vojska]], ki je na tem področju nadzorovala in varovala ta strateško izredno pomemben in izpostavljen del Istre. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 183 || 228 || 180 || 278 || 217 || 280 || 516 || 603 || 378 || 338 || 338 || 303 || 317 || 349 || 241 |- |} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] * [[Savudrijski zaliv]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik|publisher=Koper : Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Savudrija}} * [http://www.savudrija.net Domača stran] * [https://www.panoramio.com/photo/2063805 Roman port of Savudrija/Salvore] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161011060651/http://www.panoramio.com/photo/2063805 |date=2016-10-11 }} {{Umag}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] edqubjfk7nino57qi7atr9xcwvrsj4d 0 128502 6718019 6695705 2026-07-25T20:54:25Z ~2026-41475-86 263418 /* */ pes ki je priljubljen v mestu 6718019 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10106451_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 56.55 |latNS = N | longd = 15 |longm = 11 |longs = 2.16 |longEW = E |najdisi=Radeče |slika=View of Radeče from Žebnik.jpg |povrsina=2,9 |prebivalstvo=1914 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=194,1 |postna=1433 |posta=Radeče |obcina=Radeče |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radeče - Trško jedro | rkd_tip = nkd <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23238 <!--slika--> | lokacija = | občina = Radeče <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|ime=Radeče|spletna stran=https://visitradece.si/}} '''Radeče''' ({{IPA-sl|ˈɾaːdɛtʃɛ|pron|Sl-Radece.oga}}; {{lang-de|Ratschach}}<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 88–89.</ref>) so [[mesto]] v [[Posavje|Posavju]] s skoraj 2000 prebivalci in središče [[Občina Radeče|občine Radeče]], ob izlivu potoka [[Sopota (reka)|Sopota]] v reko [[Sava|Savo]]; med [[Zidani Most|Zidanim mostom]] in [[Sevnica|Sevnico]]. Razvile so se ob stičišču cestnih, (vodnih) in železniških in prometnih poti, ki povezujejo [[Dolenjska|Dolenjsko]], [[Celjska kotlina|Celjsko kotlino]], Spodnje Posavje in [[Posavsko hribovje]]. Leta 1862 je bila mimo naselja po levem bregu reke Save speljana železniška proga Zidani most–[[Zagreb]], zaradi česar je začel zamirati rečni [[splav]]arski promet. Radeče obkrožajo hribi [[Loška gora]] (489 [[nadmorska višina|m n. m.]]), [[Vranski hrib]] (579 m n. m.), [[Svinjski rt]] (497 m n. m.), [[Stari grad, Novo mesto|Stari grad]] (272 m n. m.), [[V hribu]] (572 m n. m.) in [[Kočevarjev hrib]] (580 m n. m.). K mestu spada zaselek Prnovše, na zahodu pa stoji naselje [[Njivice]]. Je bilo prvo mesto, ki so imeli za župana, pesa po imenu sky kateri je bil pasme nemški špic ==Zanimivosti== [[Slika:Jekleni most pri Radečah (Iron bridge on Sava river at Radeče; IG. GRIDL fabrik, 1894).jpg|sličica|levo|Zakovičen stari železni most na Savi je zaprt za promet in namenjen kolesarjem in pešcem]] [[Splavarjenje na Savi]] je bilo nekoč pomembna gospodarska dejavnost, zaradi česar so Radeče postale splavarsko pristanišče. Danes po Savi ne vozijo več z lesom naloženi splavi, toda radeški splavarji še vedno ohranjajo splavarsko tradicijo. Na turističnem splavu obiskovalcem predstavijo šege in navade splavarjev ter vožnjo popestrijo s številnimi splavarskimi zgodbami. Nad reko Savo se dviga star železni most s 84 metrov dolgim lokom. Most je bil zgrajen in odprt za promet v letih 1893 in 1894 po načrtih češkega arhitekta [[Jan Vladimír Hráský|Jana Vladimírja Hráskega]], zgradilo pa ga je podjetje Ignaza Gridla. Ob izgradnji je bil to tretji največji tovrstni most v Avstro-Ogrski. V občini Radeče so leta 2009 priredili [[svetovni festival praženega krompirja]]. V občini delujeta Pihalni orkester radeških papirničarjev (PORP) in mažoretke, ki so zelo uspešne na državnih in evropskih tekmovanjih. Novi dvor (Weixelstein) stoji na Poti na Brod št. 23 jugovzhodno od Radeč. Danes v njem deluje prevzgojni dom.<ref>[http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/zasavje/n-9/novi-dvor.php Novi Dvor]</ref> == Gospodarstvo == Osrednja gospodarska panoga v kraju je papirništvo, ki ima izjemno dolgo tradicijo. Arhivski viri dokazujejo, da se je ročna izdelava papirja v Radečah začela že leta 1725, kar kraj uvršča med najstarejša papirniška središča na Slovenskem. :''Glavni članek: [[Začetek radeške papirnice]]'' == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Prevzgojni dom Radeče]] * [[Radež]] ==Zunanje povezave== {{commonscat}} * http://www.radece.si * http://www.ktrc-radece.si {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150801233755/http://ktrc-radece.si/ |date=2015-08-01 }} {{Mesta-Slovenija}} {{Radeče}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Radeče| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Radeče]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] {{škrbina-naselje-sl}} o2kb182pdf073bfuzve8r3f6uk7as9h 6718023 6718019 2026-07-25T21:08:34Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-41475-86|~2026-41475-86]] ([[User talk:~2026-41475-86|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6695705 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10106451_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 56.55 |latNS = N | longd = 15 |longm = 11 |longs = 2.16 |longEW = E |najdisi=Radeče |slika=View of Radeče from Žebnik.jpg |povrsina=2,9 |prebivalstvo=1914 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=194,1 |postna=1433 |posta=Radeče |obcina=Radeče |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radeče - Trško jedro | rkd_tip = nkd <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23238 <!--slika--> | lokacija = | občina = Radeče <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|ime=Radeče|spletna stran=https://visitradece.si/}} '''Radeče''' ({{IPA-sl|ˈɾaːdɛtʃɛ|pron|Sl-Radece.oga}}; {{lang-de|Ratschach}}<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 88–89.</ref>) so [[mesto]] v [[Posavje|Posavju]] s skoraj 2000 prebivalci in središče [[Občina Radeče|občine Radeče]], ob izlivu potoka [[Sopota (reka)|Sopota]] v reko [[Sava|Savo]]; med [[Zidani Most|Zidanim mostom]] in [[Sevnica|Sevnico]]. Razvile so se ob stičišču cestnih, (vodnih) in železniških in prometnih poti, ki povezujejo [[Dolenjska|Dolenjsko]], [[Celjska kotlina|Celjsko kotlino]], Spodnje Posavje in [[Posavsko hribovje]]. Leta 1862 je bila mimo naselja po levem bregu reke Save speljana železniška proga Zidani most–[[Zagreb]], zaradi česar je začel zamirati rečni [[splav]]arski promet. Radeče obkrožajo hribi [[Loška gora]] (489 [[nadmorska višina|m n. m.]]), [[Vranski hrib]] (579 m n. m.), [[Svinjski rt]] (497 m n. m.), [[Stari grad, Novo mesto|Stari grad]] (272 m n. m.), [[V hribu]] (572 m n. m.) in [[Kočevarjev hrib]] (580 m n. m.). K mestu spada zaselek Prnovše, na zahodu pa stoji naselje [[Njivice]]. ==Zanimivosti== [[Slika:Jekleni most pri Radečah (Iron bridge on Sava river at Radeče; IG. GRIDL fabrik, 1894).jpg|sličica|levo|Zakovičen stari železni most na Savi je zaprt za promet in namenjen kolesarjem in pešcem]] [[Splavarjenje na Savi]] je bilo nekoč pomembna gospodarska dejavnost, zaradi česar so Radeče postale splavarsko pristanišče. Danes po Savi ne vozijo več z lesom naloženi splavi, toda radeški splavarji še vedno ohranjajo splavarsko tradicijo. Na turističnem splavu obiskovalcem predstavijo šege in navade splavarjev ter vožnjo popestrijo s številnimi splavarskimi zgodbami. Nad reko Savo se dviga star železni most s 84 metrov dolgim lokom. Most je bil zgrajen in odprt za promet v letih 1893 in 1894 po načrtih češkega arhitekta [[Jan Vladimír Hráský|Jana Vladimírja Hráskega]], zgradilo pa ga je podjetje Ignaza Gridla. Ob izgradnji je bil to tretji največji tovrstni most v Avstro-Ogrski. V občini Radeče so leta 2009 priredili [[svetovni festival praženega krompirja]]. V občini delujeta Pihalni orkester radeških papirničarjev (PORP) in mažoretke, ki so zelo uspešne na državnih in evropskih tekmovanjih. Novi dvor (Weixelstein) stoji na Poti na Brod št. 23 jugovzhodno od Radeč. Danes v njem deluje prevzgojni dom.<ref>[http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/zasavje/n-9/novi-dvor.php Novi Dvor]</ref> == Gospodarstvo == Osrednja gospodarska panoga v kraju je papirništvo, ki ima izjemno dolgo tradicijo. Arhivski viri dokazujejo, da se je ročna izdelava papirja v Radečah začela že leta 1725, kar kraj uvršča med najstarejša papirniška središča na Slovenskem. :''Glavni članek: [[Začetek radeške papirnice]]'' == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Prevzgojni dom Radeče]] * [[Radež]] ==Zunanje povezave== {{commonscat}} * http://www.radece.si * http://www.ktrc-radece.si {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150801233755/http://ktrc-radece.si/ |date=2015-08-01 }} {{Mesta-Slovenija}} {{Radeče}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Radeče| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Radeče]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] {{škrbina-naselje-sl}} 0b6567aiqc8913flgttjhbak60uo8xk 0 128798 6718113 6717395 2026-07-26T10:19:08Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 zaenkrat večja mesta 6718113 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Novigrad}} {{Infopolje Naselje |name = Novigrad |nickname = |motto = |image_skyline = Novigrad (Istria).jpg |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = Zastava Novigrada.svg |image_seal = |image_shield = Novigrad.gif |settlement_type = Naselje in občina |pushpin_map = Hrvaške |pushpin_map_caption = Položaj Novigrada na Hrvaškem |coordinates_display = inline |coordinates_region = HR |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CRO}} |subdivision_type1 = [[Županija]] |subdivision_name1 = [[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px]] [[Istrska županija|Istrska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Anteo Milos |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = zavetnik mesta |leader_name2 = Sveti Pelagij |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |area_total_km2 = |population_total = 2292 |population_as_of = 2021 |population_footnotes = |title= |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=19|lats=00 |latNS=N |longd=13|longm=33|longs=50 |longEW=E |elevation_m = 4 |elevation_footnotes = |Publisher = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 52466 Novigrad |area_code = +385 (52) |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = PU |website = [http://www.novigrad.hr www.novigrad.hr] |footnotes = }} [[Slika:Novigrad at Sunset.jpg|300px|sličica|desno]] [[File:20190904 173150 Croatia Novigrad town beach.jpg|thumb|300px|Mestna plaža.]] '''Novigrad''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Cittanova; do 1945 Cittanova dell´Istria'') je [[mesto]], [[pristanišče]] in [[turizem|turistično]] središče v [[Istra|Istri]] ([[Hrvaška]]), sedež istoimenske mestne občine (hrv. ''Grad Novigrad''; it. ''Citta` del'' ''Cittanova'') s 3883 prebivalci (popis 2021; 2011 še 4400), oziroma (samo mesto-naselje) z okoli 2300 stalnimi prebivalci (največ, 2629 jih je imel ob popisu 2001), ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada v [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. Upravno območje mesta na severu sega vse do zaliva [[Dajla]] (vključuje južno obalo), na jugu pa do reke [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]] ob njenem izlivu v morje pri naselju [[Antenal]]. == Geografija == Novigrad leži na zahodni [[obala|obali]] Istrskega [[polotok]]a, [[jug|južno]] od [[Umag]]a, ob cesti, ki povezuje Novigrad s [[Poreč]]em, od katerega je oddaljen okoli 16&nbsp;km. S severne strani ga zapira [[zatok]] [[reka|reke]] [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]] ki se tu izliva v [[Jadransko morje]]. Mesto/občina Novigrad obsega površino 27 km² in meji na severu in vzhodu na občino [[Brtonigla]], na jugovzhodu pa na občino [[Tar]]. == Zgodovina == [[Starorimska civilizacija|Rimsko]] mesto, ki je stalo na širšem območju današnjega Novigrada, se omenja že v 6. stol. pod imenom ''Neopolis''. Tako se imenuje, ker so ga ustanovili prebivalci [[Emona|Emone]] (današnje Ljubljane) ki so zbežali pred napadi [[Huni|Hunov]], zato so novo mesto imenovali včasih kar ''Emon(i)a'', kakor se imenuje tudi eden od novigrajskih hotelov, kasneje pa ''Civitas Nova'' kot nasprotje "stari"-celinski Emoni.{{Navedi vir}} Današnji Novigrad, ki se je v srednjem veku razvil na otočku pred obalo in se v 18. stol. spojil s kopnim, je bil od 1270 v [[Beneška republika|beneški posesti]] na Jadranu. Več stoletij je bil sedež škofije. Leta 1687 so mesto [[Turški vpadi|opustošili Turki]]. Zatem so mesto obnovili, tako da je ohranil svojo srednjeveško urbano strukturo z ozkimi zavitimi uličicami. Delno je ohranjen tudi sistem srednjeveških fortifikacij. ''Bazilika sv. Pelagija'', ki je bila zgrajena v 8. stol., in je bila temeljito prezidana v 15. in 16. stol., ima pod prezbiterijem poznoromansko kripto. Mestna [[loža]] in nekatere druge stavbe so zgrajene v [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu. V ''hiši Urizzi'' je [[lapidarij]] z zbirko antičnih in srednjeveških fragmentov. Novigrad je bil najjužnejše mesto v coni B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], katerega južna meja je potekala po reki [[Mirna (reka)|Mirni]], po letu 1954 pa je bil priključen (republiki) Hrvaški kot delu jugoslovanske federacije. === Marina Novigrad in Marina Nautika === Naselje ima manjše pristanišče in dve [[marina (pristanišče)|marini]]. Marina Novigrad ima 70 privezov v morju in 40 mest na kopnem, 5 tonsko dvigalo ter 30 tonsko premično dvigalo. Globina morja na sidriščih je do 2,2 m. Marina Nautika ima 364 privezov v morju in 100 mest na kopnem ter 80 tonsko premično dvigalo. Globina morja na sidriščih je od 5 do 3 m. Privez je mogoč tudi na okoli 90 m dolgem [[valobran]]u, na koncu katerega stoji [[svetilnik]]. Nazivni domet svetilnika je 6 [[morska milja|morskih milj]]. == Naselja == Mestna občina Novigrad poleg samega Novigrada obsega še štiri samostojna [[Naselje|naselja]]: [[Antenal]], [[Bužinija]] (''Businia''), [[Dajla]] (''Daila'') in [[Mareda]] ter več manjših zaselkov ali delov naselij: Pineta, Konstanjija, Karpinjan, Tere/Terre, Saini /Šajini (predmestji Novigrada), Sv. Benedikt/San Benedetto, Fermići, Zidine/Žedina, Šaini/Saini, Salvela/Salvella, Stancija Fava, Kršin, Filipac, Paolija, Sv. Servul/San Servolo, Strada Kontesa, Belveder, Stancija Bružada, Terre, Rivarella, Stancija Rosello. Občina se teritorialno deli na 4 krajevne odbore: Novigrad I in II, Bužinija in Dajla. ==Arhitektura== Novigrad kot mesto je v precejšni meri ohranil starodavni videz z značilnimi ozkimi ulicami, majhnimi trgi, številnimi starimi zgradbami v gotskem, [[renesančna arhitektura|renesančnem]] in [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu. Med najpomembnejšimi zgodovinskimi [[spomenik]]i je [[stolnica]]. V mestecu se je ohranilo tudi nekdanji [[obzidje]] z dvema okroglima [[stolp]]oma. V Novigradu sta tudi dva muzeja: * Muzej Gallerion Novigrad - muzej pomorstva ter vojnega ladjevja in vojskovanja (''K.u.k Marine'' in novejših), ki ga je tam uredil [[Sergio Gobbo]], oblikovalec italijanskega rodu iz [[Izola|Izole]] * Lapidarium, Novigrad == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |2011 |2021 |- | 1303 || 1404 || 1277 || 1372 || 1520 || 1645 || 2221 || 1502 || 1476 || 1115 || 1393 || 1710 || 1930 || 2522 || 2629 |2622 |2292 |- |} == Galerija == <gallery perrow="5"> File:Novigrad Turistični vlak na relaciji Mareda Novigrad 20190904 095801.jpg|Turistični vlak, Novigrad - Mareda. Vozni red. File:20190904 181858 Croatia Novi Grad street.jpg|thumb|Ulica File:20190904 181427 Croatia Novigrad street.jpg|thumb|Obrambni zid. Pogled iz ulice na morje. File:20190904 181655 Croatia Novigrad street.jpg|thumb|Ulica </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Kategorija v Zbirki|Novigrad, Istria}} {{Novigrad}} {{Istra}} {{Istrska županija}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta na Hrvaškem]] [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Naselja Mesta Novigrad, Istra]] 4xah3z5ecknfplyf6btjgaye9xmdmlf 6718142 6718113 2026-07-26T10:57:59Z Ljuba24b 92351 /* Demografija do 2001 */ nepotrebna omejitev 6718142 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Novigrad}} {{Infopolje Naselje |name = Novigrad |nickname = |motto = |image_skyline = Novigrad (Istria).jpg |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = Zastava Novigrada.svg |image_seal = |image_shield = Novigrad.gif |settlement_type = Naselje in občina |pushpin_map = Hrvaške |pushpin_map_caption = Položaj Novigrada na Hrvaškem |coordinates_display = inline |coordinates_region = HR |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CRO}} |subdivision_type1 = [[Županija]] |subdivision_name1 = [[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px]] [[Istrska županija|Istrska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Anteo Milos |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = zavetnik mesta |leader_name2 = Sveti Pelagij |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |area_total_km2 = |population_total = 2292 |population_as_of = 2021 |population_footnotes = |title= |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=19|lats=00 |latNS=N |longd=13|longm=33|longs=50 |longEW=E |elevation_m = 4 |elevation_footnotes = |Publisher = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 52466 Novigrad |area_code = +385 (52) |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = PU |website = [http://www.novigrad.hr www.novigrad.hr] |footnotes = }} [[Slika:Novigrad at Sunset.jpg|300px|sličica|desno]] [[File:20190904 173150 Croatia Novigrad town beach.jpg|thumb|300px|Mestna plaža.]] '''Novigrad''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Cittanova; do 1945 Cittanova dell´Istria'') je [[mesto]], [[pristanišče]] in [[turizem|turistično]] središče v [[Istra|Istri]] ([[Hrvaška]]), sedež istoimenske mestne občine (hrv. ''Grad Novigrad''; it. ''Citta` del'' ''Cittanova'') s 3883 prebivalci (popis 2021; 2011 še 4400), oziroma (samo mesto-naselje) z okoli 2300 stalnimi prebivalci (največ, 2629 jih je imel ob popisu 2001), ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada v [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. Upravno območje mesta na severu sega vse do zaliva [[Dajla]] (vključuje južno obalo), na jugu pa do reke [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]] ob njenem izlivu v morje pri naselju [[Antenal]]. == Geografija == Novigrad leži na zahodni [[obala|obali]] Istrskega [[polotok]]a, [[jug|južno]] od [[Umag]]a, ob cesti, ki povezuje Novigrad s [[Poreč]]em, od katerega je oddaljen okoli 16&nbsp;km. S severne strani ga zapira [[zatok]] [[reka|reke]] [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]] ki se tu izliva v [[Jadransko morje]]. Mesto/občina Novigrad obsega površino 27 km² in meji na severu in vzhodu na občino [[Brtonigla]], na jugovzhodu pa na občino [[Tar]]. == Zgodovina == [[Starorimska civilizacija|Rimsko]] mesto, ki je stalo na širšem območju današnjega Novigrada, se omenja že v 6. stol. pod imenom ''Neopolis''. Tako se imenuje, ker so ga ustanovili prebivalci [[Emona|Emone]] (današnje Ljubljane) ki so zbežali pred napadi [[Huni|Hunov]], zato so novo mesto imenovali včasih kar ''Emon(i)a'', kakor se imenuje tudi eden od novigrajskih hotelov, kasneje pa ''Civitas Nova'' kot nasprotje "stari"-celinski Emoni.{{Navedi vir}} Današnji Novigrad, ki se je v srednjem veku razvil na otočku pred obalo in se v 18. stol. spojil s kopnim, je bil od 1270 v [[Beneška republika|beneški posesti]] na Jadranu. Več stoletij je bil sedež škofije. Leta 1687 so mesto [[Turški vpadi|opustošili Turki]]. Zatem so mesto obnovili, tako da je ohranil svojo srednjeveško urbano strukturo z ozkimi zavitimi uličicami. Delno je ohranjen tudi sistem srednjeveških fortifikacij. ''Bazilika sv. Pelagija'', ki je bila zgrajena v 8. stol., in je bila temeljito prezidana v 15. in 16. stol., ima pod prezbiterijem poznoromansko kripto. Mestna [[loža]] in nekatere druge stavbe so zgrajene v [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu. V ''hiši Urizzi'' je [[lapidarij]] z zbirko antičnih in srednjeveških fragmentov. Novigrad je bil najjužnejše mesto v coni B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], katerega južna meja je potekala po reki [[Mirna (reka)|Mirni]], po letu 1954 pa je bil priključen (republiki) Hrvaški kot delu jugoslovanske federacije. === Marina Novigrad in Marina Nautika === Naselje ima manjše pristanišče in dve [[marina (pristanišče)|marini]]. Marina Novigrad ima 70 privezov v morju in 40 mest na kopnem, 5 tonsko dvigalo ter 30 tonsko premično dvigalo. Globina morja na sidriščih je do 2,2 m. Marina Nautika ima 364 privezov v morju in 100 mest na kopnem ter 80 tonsko premično dvigalo. Globina morja na sidriščih je od 5 do 3 m. Privez je mogoč tudi na okoli 90 m dolgem [[valobran]]u, na koncu katerega stoji [[svetilnik]]. Nazivni domet svetilnika je 6 [[morska milja|morskih milj]]. == Naselja == Mestna občina Novigrad poleg samega Novigrada obsega še štiri samostojna [[Naselje|naselja]]: [[Antenal]], [[Bužinija]] (''Businia''), [[Dajla]] (''Daila'') in [[Mareda]] ter več manjših zaselkov ali delov naselij: Pineta, Konstanjija, Karpinjan, Tere/Terre, Saini /Šajini (predmestji Novigrada), Sv. Benedikt/San Benedetto, Fermići, Zidine/Žedina, Šaini/Saini, Salvela/Salvella, Stancija Fava, Kršin, Filipac, Paolija, Sv. Servul/San Servolo, Strada Kontesa, Belveder, Stancija Bružada, Terre, Rivarella, Stancija Rosello. Občina se teritorialno deli na 4 krajevne odbore: Novigrad I in II, Bužinija in Dajla. ==Arhitektura== Novigrad kot mesto je v precejšni meri ohranil starodavni videz z značilnimi ozkimi ulicami, majhnimi trgi, številnimi starimi zgradbami v gotskem, [[renesančna arhitektura|renesančnem]] in [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu. Med najpomembnejšimi zgodovinskimi [[spomenik]]i je [[stolnica]]. V mestecu se je ohranilo tudi nekdanji [[obzidje]] z dvema okroglima [[stolp]]oma. V Novigradu sta tudi dva muzeja: * Muzej Gallerion Novigrad - muzej pomorstva ter vojnega ladjevja in vojskovanja (''K.u.k Marine'' in novejših), ki ga je tam uredil [[Sergio Gobbo]], oblikovalec italijanskega rodu iz [[Izola|Izole]] * Lapidarium, Novigrad == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |2011 |2021 |- | 1303 || 1404 || 1277 || 1372 || 1520 || 1645 || 2221 || 1502 || 1476 || 1115 || 1393 || 1710 || 1930 || 2522 || 2629 |2622 |2292 |- |} == Galerija == <gallery perrow="5"> File:Novigrad Turistični vlak na relaciji Mareda Novigrad 20190904 095801.jpg|Turistični vlak, Novigrad - Mareda. Vozni red. File:20190904 181858 Croatia Novi Grad street.jpg|thumb|Ulica File:20190904 181427 Croatia Novigrad street.jpg|thumb|Obrambni zid. Pogled iz ulice na morje. File:20190904 181655 Croatia Novigrad street.jpg|thumb|Ulica </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Kategorija v Zbirki|Novigrad, Istria}} {{Novigrad}} {{Istra}} {{Istrska županija}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta na Hrvaškem]] [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Naselja Mesta Novigrad, Istra]] hk6otkflslw4ytnteduwubc9j6kg55m 0 130069 6718020 6672637 2026-07-25T20:57:15Z MaksiKavsek 244409 /* Dela */ +1 6718020 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Igor Omerza|organization=|term_start3=[[23. december]] [[1992]]|order3=[[1. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Demokratska stranka Slovenije]] {{small|nekdanja}}<br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[28. november]] [[1996]]}}'''Igor Omerza''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]], [[publicist]] in [[raziskovalec]], * [[20. avgust]] [[1950]], [[Ljubljana]]. V drugi polovici [[80.|80. let]] 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Deloval je kot član vodstva [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], nato pa v stranki [[Slovenska demokratična zveza]]. Po njenem razpadu je deloval v okviru [[Demokrati Slovenije|Demokratov Slovenije]], stranke, ki se je nato priključila [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. Med letoma 1991 in 1992 je opravljal funkcijo direktorja [[Služba družbenega knjigovodstva|Službe družbenega knjigovodstva]], nato pa je opravljal funkcijo poslanca [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvega sklica slovenskega državnega zbora]]. Po zaključku podžupanskega mandata v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost. Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Razkril je več kontroverz tega časa; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).<ref>{{Navedi splet|title=mag. Igor Omerza|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174730668|website=RTV 4D|accessdate=2020-11-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> == Parlamentarno delovanje == Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:<ref name="dz-rs.si">{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}</ref> * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik; do [[26. maj]]a [[1994]]), * Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (predsednik; od 26. maja 1994), * [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]], * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]], * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] in * [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]] (do 26. maja 1994). ==Dela== * {{navedi knjigo |title=Ricardova teorija vrednosti |year=1986 |publisher=Univerzitetna konferenca ZSMS |location=Ljubljana |cobiss= 12984321}} * {{navedi knjigo |title=Cestna afera |year=1989 |publisher=Magellan |location=Ljubljana |cobiss=14959360}} * ''Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1 * {{navedi knjigo |title=Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo |year=2011 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0622-4 |cobiss= 256050176}} * {{navedi knjigo |title=88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića |year=2013 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0725-2 |cobiss= 264455424}} * {{navedi knjigo |title=JBTZ : časi poprej in dnevi pozneje |year=2013 |publisher=Karantanija |location=Ljubljana |cobiss=266965248 |last=|first=|page=}} * {{navedi knjigo |title=Kliči U za umor |year=2014 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=273672960 |last=|first=|page=}} * {{navedi knjigo |title=Veliki in dolgi pohod Nove revije |year=2015 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=278706432 |last=|first=|page=}} * ''Karla: Udba o Dragi''. Trst: Mladika. 2015 *{{navedi knjigo |title=Melania Trump - gola resnica |year=2016 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=9789619404515 |cobiss= |last=|first=|page=}} soavtorstvo z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]]<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-11-10}}</ref> *{{navedi knjigo |title=1984, Orwellovo leto Agopa Stepanjana |year=2016 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=284358656 |last=|first=|page=}} *''Boris Pahor - v žrelu UDBE'', 2017 *{{navedi knjigo |title=Kriminalni temelji Teritorialne obrambe in NLB |year=2018 |publisher=Podjetniška analitika |location=Ljubljana |cobiss= 297001984}} soavtorstvo z Radom Pezdirjem *{{navedi knjigo |title=Prva dama Melania Trump - kot je bila |year=2019 |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |location=Ljubljana |cobiss= 97519617}} soavtorstvo z Ninom Mihalekom *{{navedi knjigo |title=[[Pravi obraz Janeza Stanovnika]] |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-95096-0-9 |cobiss= 27198467|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Pravi obraz Janeza Stanovnika – Dobra knjiga|url=https://www.dobra-knjiga.si/pravi-obraz-janeza-stanovnika/|accessdate=2020-11-10|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Udba in akcija Sever |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-290-952-9 |cobiss= 18173443|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Udba in akcija Sever|url=https://www.dobra-knjiga.si/udba-in-akcija-sever/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba |year=2022 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=140984835 |last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba|url=https://www.dobra-knjiga.si/kocbek-pahor-jancar-in-udba/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *''Jovanka in Udba: neukročena trmoglavka: blaznost na Titovem rdečem dvoru,'' 2022 *''Temna stran Dela:'' Knj. 1: ''osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov;'' Knj. 2'', Kronika propadle "udbovsko-čebinske" Slovenije''; Knj. 3: ''Svetla stran Dela'' (komplet) *''Milan Kučan in Udba: kronologija tajnega poročanja in pojavljanja 1969-1990,'' 2024 *''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 *''Komisarka: Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije'', 2026 *''Velikani slovenske osamosvojitve in Udba'' (serija: Mladika, Trst) **''Ciril Žebot – Peter'' (1. del - 2021) **''Igor Bavčar – Deviacija'' (2023) **''France Bučar'' ''–'' ''Tikveš'' (2023) **''Jože Pučnik – Psevdomarksist'' (2023) **''Franc Jeza'' ''– Separatist'' (2024) **''Janez Janša – Kaplar'' (2026) **''Dimitrij Rupel – Negativ'' **sledijo še: Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Toplišek == Glej tudi == * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Sklici == <references /> {{1DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Omerza, Igor}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] lsu2e0qmrjwp5mfzj76iq2duazyhl9f 0 131747 6718089 6708637 2026-07-26T08:48:43Z Marko3 1829 /* Kontroverze */ 6718089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik||name=Branko Grims|image=1718798890621 20240618 GRIMS Branko SI 014.jpg|imagesize=|order=[[Seznam evroposlancev iz Slovenije|Evropski poslanec]]|term_start=16. julij 2024|term_end=|predecessor=|successor=|order2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_start2=2004|term_end2=2024|predecessor2=|successor2=|order3=|term_start3=|term_end3=|successor3=|term_start4=|term_end4=|predecessor4=|successor4=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|spouse=|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|vicepresident=|honorific-suffix=[[Evropski poslanec|MEP]]|premier2=}} '''Branko Grims''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[geolog]] in [[politolog]], * [[26. avgust]] [[1962]], [[Kranj]]. Grims je dolgoletni slovenski politik, član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Med letoma 2004 in 2024 je bil poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, trenutno je poslanec v Evropskem parlamentu. == Izobraževanje == Grims je leta 1987 diplomiral na Oddelku za geologijo Naravoslovne fakultete [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Leta 2003 je magistriral na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani. == Politika == === Poslanec v Državnem zboru === Kot ustanovni član in poslanec Slovenske demokratske stranke je bil član prve demokratično izvoljene skupščine Republike Slovenije. Od 1990 do 1994 je bil član občinskega izvršnega sveta in skupščina [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]], nato od leta 1993 do 1995 glavni tajnik stranke, od leta 1997 do 2002 član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta]], od leta 2002 do 2004 strokovni sodelavec poslanske skupine stranke SDS. Leta 2004 je bil na listi član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] prvič izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] Republike Slovenije. Pri tem je bil član [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za poslovnik]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za zunanjo politiko]], [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kulturo, šolstvo in šport]] (predsednik) in [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]]. Za državnozborskega poslanca je bil izvoljen tudi na vseh naslednjih volitvah do leta 2022. === Evropski poslanec === Leta 2024 ga je stranka SDS uvrstila na kandidatno listo za evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svet SDS potrdil kandidatno listo za evropske volitve|url=https://www.delo.si/razno/nosilka-kandidatne-liste-sds-za-evropske-volitve-bo-romana-tomc|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-16|language=sl}}</ref> Grims je bil za mesto v Evropskem parlamentu izvoljen z 12.757 preferenčnimi glasovi.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-07-16|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Kot evropski poslanec je večkrat javno izpostavil nasprotovanje politikam [[Skupina Evropske ljudske stranke|Evropske ljudske stranke]] (EPP), katere del je, in izrazil prepričanje, da bi morala SDS prestopiti v desničarsko skupino [[Domoljubi za Evropo]].<ref>{{Navedi splet|title=Evropski poslanec Branko Grims: »Trump je začetek velikega preobrata zahodne civilizacije, do katerega bo prišlo tudi v Evropi«|url=https://www.domovina.je/evropski-poslanec-branko-grims-trump-je-zacetek-velikega-preobrata-zahodne-civilizacije-do-katerega-bo-prislo-tudi-v-evropi|website=Domovina|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> Udeležil se je več mednarodnih konferenc, med drugim je bil govorec na dogodku ''Make Europe Great Again'', ki jo je po zgledu slogana ''MAGA'' kampanje Donalda Trumpa organizirala politična skupina [[Evropski konservativci in reformisti|ECR]].<ref>{{Navedi splet|title=Branko Grims: Če hoče Evropa postati mogočna, se mora zgledovati po Trumpu |url=https://nova24tv.si/branko-grims-ce-hoce-evropa-postati-mogocna-se-mora-zgledovati-po-trumpu/|website=nova24tv.si|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> Na posebno povabilo se je januarja 2025 udeležil tudi slovesnosti ob inavguraciji [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriškega predsednika]] [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref>{{Navedi splet|title=Trump prisegel kot 47. predsednik ZDA in obljubil "novo zlato dobo Amerike"|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trump-prisegel-kot-47-predsednik-zda-in-obljubil-novo-zlato-dobo-amerike/733540|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> 29. januarja 2025 je uradno nominiral [[Elon Musk|Elona Muska]] za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]], kot je navedel, zaradi velikih prizadevanj Muska za ohranitev temeljne pravice svobode govora.<ref>{{Navedi splet|title=Elon Musk Nominated For Nobel Peace Prize For "Free Speech"|url=https://www.ndtv.com/world-news/elon-musk-nominated-for-nobel-peace-prize-for-free-speech-7600655|website=ndtv.com|accessdate=2025-02-05|language=en}}</ref> Politična skupina EPP je 18. maja 2026, zaradi udeležbe na bruseljskem dogodku s predstavniki drugih desnih skupin (ECR, Patrioti, [[Evropa suverenih narodov|ESN]]), sprožila razpravo o dodatnih sankcijah proti Grimsu.<ref>{{Navedi splet|title=Skupina EPP-ja razmišlja o dodatnih sankcijah proti Grimsu, doletela bi ga lahko celo izključitev|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-ja-razmislja-o-dodatnih-sankcijah-proti-grimsu-doletela-bi-ga-lahko-celo-izkljucitev/782488|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Njegovo ravnanje naj po besedah vodje EPP [[Manfred Weber|Manfreda Webra]] ne bi bilo v skladu s smernicami skupine. Grims je očitke zavrnil z mnenjem, da je sodelovanje desnih strank za obrambo krščanskih vrednot nujno, izraz »skrajna desnica« pa označil za žaljiv.<ref>{{Navedi splet|title=Grims ne vidi razloga za morebitne sankcije EPP-ja, zavrnil je tudi izraz "skrajna desnica"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/grims-ne-vidi-razloga-za-morebitne-sankcije-epp-ja-zavrnil-je-tudi-izraz-skrajna-desnica/782880|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V začetku julija 2026 je predsedstvo EPP uradno predlagalo Grimsovo izključitev. Glavni očitki so obsegali »pomanjkljivo delovno etiko« (udeležil naj bi se le dveh od več kot sto sestankov) ter »delovanje proti desnosredinskim in evropskim vrednotam.«<ref name=":0">{{Navedi splet|title=EPP namerava izključiti Grimsa. Grims: Moteče je, da delam veliko in dosegam uspehe.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/epp-namerava-izkljuciti-grimsa-grims-motece-je-da-delam-veliko-in-dosegam-uspehe/786984|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Grims je očitke o nedelu zavrnil, češ da je njegovo uspešnost potrdil celo Elon Musk, postopek pa označil za »preganjanje zaradi zvestobe predvolilnim obljubam.«<ref name=":0" /> Predsedstvo je naslednjega dne izključitev potrdilo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo EPP potrdilo izključitev Branka Grimsa. Kaj vse mu očitajo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedstvo-epp-potrdilo-izkljucitev-branka-grimsa/|website=N1|date=2026-07-03|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI}}</ref> 7. julija 2026 je podpredsednica EPP Romana Tomc potrdila, da je na burnem sestanku izvršilnega odbora SDS Grimsa pozvala k odstopu s položaja evropskega poslanca, če bo izključitev potrjena.<ref>{{Navedi splet|title=Romana Tomc predlagala Branku Grimsu, da odstopi kot evropski poslanec|url=https://info360.si/politika/romana-tomc-predlagala-branku-grimsu-da-odstopi-kot-evropski-poslanec/|website=info360.si|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Suzana|last=Kos}}</ref> [[Manfred Weber]] primera pred končnim glasovanjem ni želel podrobneje komentirati in ga je označil za »interno zadevo EPP«.<ref>{{Navedi splet|title=Tomc Grimsa pozvala, naj v primeru izključitve odstopi {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/weber-pohvalil-prispevek-sds-o-grimsu-brez-komentarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Weber glede Grimsa dejal, da gre za "notranjo zadevo", ob tem pohvalil prispevek SDS-a v EPP-ju|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/weber-glede-grimsa-dejal-da-gre-za-notranjo-zadevo-ob-tem-pohvalil-prispevek-sds-a-v-epp-ju/787467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da Grims ni kršil pravil SDS, je pa prišlo do notranjih kršitev pravil EPP. A te po Janševo niso bile takšne, da bi bila potrebna izključitev.<ref>{{Navedi splet|title=Janša upa, da do izključitve Grimsa iz EPP ne bo prišlo. Joveva in Šarec pisala Webru|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-upa-da-grims-ne-bo-izkljucen-iz-epp/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 8. julija je politična skupina EPP podpla izključitev Grimsa. Ta se je odzval, da ne bo odstopil kot evropski poslanec.<ref name=":1" /> == Kontroverze == === Spor z ''Mladino'' === Potem, ko je Grimsovo propagando proti sedanjim slovenskim levim političnim strankam kot »''naslednicam komunističnega režima (pri čemer je ta komunistični režim prikazan kot režim najhujšega [[stalinizem|stalinističnega]] tipa)''«<ref name="Mladina2011a">[http://www.mladina.si/53299/o_goebbelsu_in_njegovih/?utm_source=tednik%2F201109%2Fo_goebbelsu_in_njegovih O Goebbelsu in njegovih], [[Mladina]], 3. marec 2011</ref> ''[[Mladina]]'' v rubriki ''Mladinamit'' primerjala z [[Goebbels]]ovo propagando in na zadnji strani objavila družinski fotografiji obeh politikov, sta jo zakonca tožila za 40.000 evrov oz. žena za 80.000 evrov, kar je prvostopenjsko sodišče avgusta 2013 zavrglo zaradi umanjkanja vseh potrebnih znakov kaznivega dejanja. Podobne primerjave si je stranka SDS namreč privoščila tudi sama, ko je zaradi domnevnih manipulacij pri interpretaciji javnomnenjskih raziskav v Delu zapisala, da bi se »Goebbels ob Delovih mojstrih počutil kot pravi vajenček« in objavila Goebbelsovo fotografijo s pripisom »Delo osvobaja« in uporabila Delov logotip.<ref name="Mladina2011b">[http://www.mladina.si/53554/ Uokvirjanje resnice], [[Mladina]], 24. marec 2011</ref> ''Mladina'' pa je po mnenju sodišča prikazala način, kako Grims izrablja medijsko pozornost do družine za politično promocijo – saj je družino fotografiral na Festivalu SDS in fotografijo družine je bilo celo mogoče kupiti na spletu kot del politično-promocijskega materiala – »kot je to počel dr. Göbbels«.<ref name="Dnevnik2013">[http://www.dnevnik.si/kronika/sodisce-zavrnilo-tozbena-zahtevka-zakoncev-grims-zaradi-fotografije-objavljene-v-mladini Sodišče zavrnilo tožbena zahtevka zakoncev Grims zaradi fotografije, objavljene v Mladini] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140523071537/http://www.dnevnik.si/kronika/sodisce-zavrnilo-tozbena-zahtevka-zakoncev-grims-zaradi-fotografije-objavljene-v-mladini |date=2014-05-23 }}, Dnevnik, 20. avgust 2013</ref> Člani družine Grims so zahtevke po odškodnini vložili v ločenem postopku, v katerem so trem otrokom dodelili skupaj 14.000 evrov odškodnine, žena pa je z Mladino dosegla poravnavo.<ref name="Siol">[https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-grims-slovenija-mora-tedniku-mladina-placati-15-tisoc-evrov-681674], Siol, 13. 1. 2026. Pridobljeno 21.1.2026</ref> === Napad === 28. oktobra 2022 je poslenc Branko Grims javnost obvestil in podal prijavo fizičnega napada nanj. V izjavi za javnost je povedal, da ga je neznanec porinil v hrbet ob hoji po stopnicah. Dejanje je označil za »poskus umora«. 9. januarja 2023 je v javnost prišla informacija, da »so policisti ugotovili, da do fizičnega kontakta med osebama ni prišlo«, zato je bil kazenski postopek zaključen.<ref>{{Navedi splet|title=Policija o napadu na poslanca Grimsa: Fizičnega stika ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/branko-grims-napad-fizicnega-stika-ni-bilo/|website=N1|date=2023-01-09|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ob brezstičnem napadu staknil atipično pljučnico|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ob-brezsticnem-napadu-staknil-atipicno-pljucnico/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref> == Zasebno == Živi v Kranju skupaj z družino. Z ženo Martino imata poleg prvorojenke še dvojčka. == Glej tudi == * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2008)]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grims, Branko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski geologi]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2024–2029)]] hme91lyxc0hasriu6ttnzdqd3b626k0 0 132831 6718154 6684080 2026-07-26T11:12:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718154 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvaška|hrvaških]] [[svetnik]]ov''' je urejen po nazivih (stopnjah) svetništva, znotraj njih pa po letnicah pridobitve naziva. Sestavljen je iz treh delov: # hrvaški svetniki in kandidati za svetnike # drugi (nehrvaški) svetniki in kandidati iz ozemlja današnje Hrvaške # svetniki iz rimskega časa, ki so izvirali iz ozemlja današnje Hrvaške Skupinski svetniki ali svetniški kandidati imajo datume skupnega svetniškega postopka navedene samo pri prvi osebi. == Seznam == === Svetniki === {{Svetniki (tabela)}} {{Sv | {{Slika d|Q48252|120px}} | ime = [[Nikolaj Tavelić]] | rojen = okoli 1340,<br>[[Šibenik]] | umrl = 14. november 1391,<br>[[Jeruzalem]] | služba = frančiškan, duhovnik, misijonar, mučenec | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/14th_century.htm#Tavelic | pokopan = | bs = | čs = | bl = 6. junij 1889, [[Rim]] {{Brez preloma|([[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]])}} | sv = 21. junij 1970, [[Vatikan]] {{Brez preloma|([[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]])}} | god = 14. nov. }} {{Sv | {{Slika d|Q733433|120px}} | ime = [[Leopold Mandić]] | rojen = 12. maj 1866,<br>[[Herceg Novi]], [[Črna gora]] | umrl = 30. julij 1942,<br>[[Padova]] | služba = kapucin, duhovnik, spovednik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1942.htm#Mandic | pokopan = [[Kapucinski samostan Padova]] <small>([[:en:Sanctuary of Leopold Mandić|en]])</small> | bs = 16. januar 1945 | čs = 1. marec 1974 | bl = 2. maj 1976, [[Rim]] {{Brez preloma|([[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]])}} | sv = 16. oktober 1983, [[Rim]] {{Brez preloma|([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]])}} | god = 30. jul. }} {{Sv | {{Slika d|Q1048336|120px}} | ime = [[Marko Križevski]] | rojen = okoli 1588,<br>[[Križevci, Hrvaška|Križevci]] | umrl = 7. september 1619,<br>[[Košice]], [[Slovaška]] | služba = duhovnik, kanonik, profesor, misijonar, mučenec | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1619.htm#Kosice | pokopan = | bs = | čs = 6. januar 1904 | bl = 15. januar 1905, [[Rim]] {{Brez preloma|([[Papež Pij X.|Pij X.]])}} | sv = 2. julij 1995, [[Košice]] {{Brez preloma|([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]])}} | god = 7. jul. }} |} === Blaženi === {{Svetniki (tabela)}} {{Sv | {{Slika d|Q2714860|120px}} | ime = [[Avguštin Kažotić]] | rojen = okoli 1260,<br>[[Trogir]] | umrl = 3. avgust 1323,<br>[[Lucera]], [[Italija]] | služba = dominikanec, [[Nadškofija Zagreb|škof v Zagrebu]] in v [[Škofija Lucera - Troia|Luceri - Troii]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/14th_century.htm#Kazotic | pokopan = [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Lucera]] <small>([[:en:Lucera Cathedral|en]])</small> | bs = | čs = | bl = 17. julij 1700 {{Brez preloma|([[Papež Inocenc XII.|Inocenc XII.]])}} | sv = | god = 3. avg. }} {{Sv | {{Slika d|Q16114070|120px}} | ime = {{Tuj|Gracijan Kotorski|hr|Gracija Kotorski}} | rojen = 27. oktober 1438,<br>[[Muo]], [[Črna gora]] | umrl = 9. november 1508,<br>[[Benetke]] | služba = avguštinec, ribič, pomorščak | hagio = http://newsaints.faithweb.com/confirmation_cultus5.htm | pokopan = | bs = | čs = | bl = 6. junij 1889 {{Brez preloma|([[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]])}} | sv = | god = 8. nov. }} {{Sv | {{Slika d|Q2629566|120px}} | ime = [[Hozana Kotorska]] | rojen = 25. november 1493,<br>[[Relezi]], [[Črna gora]] | umrl = 27. april 1565,<br>[[Kotor]], [[Črna gora]] | služba = dominikanska tretjerednica | hagio = http://newsaints.faithweb.com/confirmation_cultus6.htm | pokopan = | bs = | čs = | bl = 21. december 1927 {{Brez preloma|([[Papež Pij XI.|Pij XI.]])}} | sv = | god = 27. apr. }} {{Sv | {{Slika d|Q310505|120px}} | ime = [[Alojzije Stepinac]] | rojen = 8. julij 1898,<br>[[Brezarić]] | umrl = 10. februar 1960,<br>[[Krašić]] | služba = [[Nadškofija Zagreb|nadškof v Zagrebu]], kardinal, mučenec | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1960.htm#Stepinac | pokopan = [[Zagrebška stolnica|Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, Zagreb]] | bs = 9. oktober 1981 | čs = 3. julij 1998 | bl = 3. oktober 1998, [[Marija Bistrica]] {{Brez preloma|([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]])}} | sv = | god = 10. feb. }} {{Sv | {{Slika d|Q2661542|120px}} | ime = [[Marija Petković]] | rojen = 10. december 1892,<br>[[Blato, Korčula|Blato]] | umrl = 9. julij 1966,<br>[[Rim]] | služba = redovnica, ustanoviteljica [[Kongregacija hčera usmiljenja Tretjega reda sv. Frančiška|Kongregacije hčera usmiljenja Tretjega reda sv. Frančiška]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1966.htm#Petkovic | pokopan = kripta samostanske kapele Kristusa Kralja, [[Blato, Korčula|Blato]] | bs = 28. februar 1989 | čs = 5. julij 2002 | bl = 6. junij 2003, [[Dubrovnik]] {{Brez preloma|([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]])}} | sv = | god = 9. jul. }} {{Sv | {{Slika d|Q2378574|120px}} | ime = [[Ivan Merz]] | rojen = 16. december 1896,<br>[[Banja Luka]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | umrl = 10. maj 1928,<br>[[Zagreb]] | služba = jezikoslovec, [[primerjalni književnik]], pisatelj, profesor na [[Nadškofijska klasična gimnazija Zagreb|Nadškofijski klasični gimnaziji Zagreb]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1928.htm#Merz | pokopan = [[Bazilika Srca Jezusovega, Zagreb]] | bs = 8. maj 1958 | čs = 5. julij 2002 | bl = 22. junij 2003, [[Banja Luka]] {{Brez preloma|([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]])}} | sv = | god = 10. maj }} {{Sv | {{Slika d|Q11768928|120px}} | ime = [[Jula Ivanišević]] | rojen = 25. november 1893,<br>[[Godinjak]] | umrl = 15. december 1941,<br>[[Goražde]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | služba = redovnica [[Hčere Božje ljubezni|Hčera Božje ljubezni]], ena od petih [[Drinske mučenke|drinskih mučenk]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1941.htm#Ivanisevic | pokopan = | bs = 4. december 1999 | čs = 14. januar 2011 | bl = 24. september 2011, [[Sarajevo]] {{Brez preloma|([[Angelo Amato]])}} | sv = | god = 15. dec. }} {{Sv | {{Slika d|Q12352724|120px}} | ime = [[Miroslav Bulešić]] | rojen = 13. maj 1920,<br>[[Čabrunići]] | umrl = 24. avgust 1947,<br>[[Lanišće]] | služba = duhovnik, mučenec | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1947.htm#Bulesic | pokopan = [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Svetvinčenat]] | bs = 24. april 1956 | čs = 20. december 2012 | bl = 28. september 2013, [[Pulj]] {{Brez preloma|([[Angelo Amato]])}} | sv = | god = 24. avg. }} {{Sv | {{Slika d|Q12641954|120px}} | ime = {{Tuj|Serafin Kodić Glasnović|hr}} | rojen = 25. april 1893,<br>[[Janjevo]], [[Kosovo]] | umrl = 11. maj 1947,<br>[[Lezhë]], [[Albanija]] | služba = frančiškan, duhovnik, eden od 38 mučencev latinske in grškokatoliške Cerkve v Albaniji | hagio = http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East03.htm | pokopan = | bs = 10. november 2002 | čs = 26. april 2016 | bl = 5. november 2016, [[Skader]] {{Brez preloma|([[Angelo Amato]])}} | sv = | god = 19. mar. }} {{Sv | {{Slika d|Q13037033|120px}} | ime = {{Tuj|Anton Muzić|hr}} | rojen = 12. maj 1921,<br>[[Vrnakolo]], [[Kosovo]] | umrl = spomladi 1948,<br>[[Skaderë]], [[Albanija]] | služba = duhovnik, eden od 38 mučencev latinske in grškokatoliške Cerkve v Albaniji | hagio = http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East03.htm | pokopan = | bs = zgoraj | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12626777|120px}} | ime = {{Tuj|Alojzije Palić|hr}} | rojen = 14. april 1878,<br>[[Janjevo]], [[Kosovo]] | umrl = 7. marec 1913,<br>[[Janoš, Kosovo|Janoš]], [[Kosovo]] | služba = frančiškan, duhovnik, mučenec | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1913.htm#Paliq | pokopan = | bs = 10. november 2002 | čs = 20. junij 2024 | bl = 16. november 2024, [[Skader]] {{Brez preloma|([[Marcello Semeraro]])}} | sv = | god = 20. feb. }} |} === Častitljivi Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} {{Sv | {{Slika d|Q16513913|120px}} | ime = {{Tuj|Petar Barbarić|hr}} | rojen = 19. maj 1874,<br>[[Klobuk, Bosna in Hercegovina|Klobuk]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | umrl = 15. april 1897,<br>[[Travnik (mesto)|Travnik]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | služba = jezuit, semeniščnik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1897.htm#Barbaric | pokopan = [[Cerkev sv. Alojzija, Travnik]] | bs = 16. december 1938 | čs = 18. march 2015 | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12626970|120px}} | ime = [[Ante Antić]] | rojen = 16. april 1893,<br>[[Prvić Šepurine]] | umrl = 4. marec 1965,<br>[[Zagreb]] | služba = frančiškan, duhovnik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1965.htm#Antic | pokopan = [[Cerkev Lurške Matere Božje, Zagreb]] <small>([[c:Category:Our Lady of Lourdes church, Zagreb|c]])</small> | bs = 1984 | čs = 5. maj 2015 | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12626988|120px}} | ime = {{Tuj|Ante Tomičić|hr|Ante Josip Tomičić}} | rojen = 23. marec 1901,<br>[[Razbojine]] | umrl = 25. november 1981,<br>[[Reka, Hrvaška|Reka]] | služba = kapucin | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1981.htm#Tomicic | pokopan = | bs = 26. julij 2005 | čs = 14. marec 2024 | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q16111329|120px}} | ime = {{Tuj|Josip Lang|hr}} | rojen = 25. januar 1857,<br>[[Lepšić]] | umrl = 1. november 1924,<br>[[Zagreb]] | služba = [[Nadškofija Zagreb|pomožni škof Zagreba]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1924.htm#Lang | pokopan = [[Cerkev Marijinega obiskanja, Zagreb]] <small>([[:hr:Župna crkva sv. Marije na Dolcu|hr]])</small> | bs = | čs = 25. november 2024 | bl = | sv = | god = }} |} === Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} {{Sv | {{Slika d|Q12631451|120px}} | ime = {{Tuj|Gerard Stantić|hr}} | rojen = 18. september 1876,<br>[[Đurđin]], [[Srbija]] | umrl = 24. junij 1956,<br>[[Sombor]], [[Srbija]] | služba = karmeličan, duhovnik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1956.htm#Stantic | pokopan = [[Cerkev sv. Štefana I. Ogrskega, Sombor]] <small>([[d:Q101583506|d]])</small> | bs = 1985 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12634568|120px}} | ime = {{Tuj|Klaudija Böllein|hr}} | rojen = 17. januar 1875,<br>[[Đakovo]] | umrl = 3. februar 1952,<br>[[Varaždin]] | služba = uršulinka | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1952.htm#Boellein | pokopan = [[Cerkev Jezusovega rojstva, Varaždin]] <small>([[c:Category:Ursuline church (Varazdin)|c]])</small> | bs = 1999 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q434262|120px}} | ime = {{Tuj|Josip Stadler|hr}} | rojen = 24. januar 1843,<br>[[Slavonski Brod]] | umrl = 8. december 1918,<br>[[Sarajevo]] | služba = [[Nadškofija Vrhbosna|nadškof Vrhbosne]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1918.htm#Stadler | pokopan = [[Stolnica Srca Jezusovega, Sarajevo]] | bs = 20. junij 2002 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q11739628|120px}} | ime = {{Tuj|Klara Žižić|hr}} | rojen = 1626,<br>Župnija [[Promina]] | umrl = 21. september 1706,<br>[[Šibenik]] | služba = redovnica, ustanoviteljica reda [[Frančiškanske sestre Brezmadežne Matere Božje|Frančiškanskih sester Brezmadežne Matere Božje]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1706.htm#Zizic | pokopan = kripta [[Cerkev sv. Lovrenca, Šibenik|cerkve sv. Lovrenca, Šibenik]] | bs = 21. september 2004 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12636212|120px}} | ime = {{Tuj|Marica Stanković|hr}} | rojen = 31. december 1900,<br>[[Zagreb]] | umrl = 8. oktober 1957,<br>[[Zagreb]] | služba = učiteljica, ustanoviteljica laične ustanove [[Sodelavke Kristusa Kralja]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1957.htm#Stankovic | pokopan = pokopališče [[Mirogoj]], [[Zagreb]] | bs = 16. november 2006 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12633352|120px}} | ime = {{Tuj|Ivo Peran|hr}} | rojen = 25. junij 1920,<br>[[Kaštel Stari]] | umrl = 14. september 2003,<br>[[Split]] | služba = frančiškan, duhovnik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/2003.htm#Peran | pokopan = | bs = 27. marec 2011 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q130365010|120px}} | ime = {{Tuj|Kornelija Horvat|hr}} | rojen = 22. december 1886,<br>[[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]], [[Hrvaška]] | umrl = 22. januar 1944,<br>[[Hvar, Hvar|Hvar]] | služba = usmiljenka, mučenka | hagio = http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East09.htm | pokopan = | bs = 4. april 2011 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q61063106|120px}} | ime = {{Tuj|Lipharda Horvat|hr}} | rojen = 6. marec 1902,<br>[[Varaždin]] | umrl = maj 1945,<br>[[Sošice]] | služba = zgoraj | hagio = | pokopan = | bs = zgoraj | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q16116531|120px}} | ime = {{Tuj|Žarka Ivasić|hr}} | rojen = 16. september 1904,<br>[[Krašić]] | umrl = 16. maj 1946,<br>[[Gospić]] | služba = zgoraj | hagio = | pokopan = | bs = zgoraj | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q130365118|120px}} | ime = {{Tuj|Geralda Jakob|hr}} | rojen = 17. julij 1906,<br>[[Donjara]] | umrl = maj 1945,<br>[[Sošice]] | služba = zgoraj | hagio = | pokopan = | bs = zgoraj | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q61064104|120px}} | ime = {{Tuj|Konstantina Mesar|hr}} | rojen = 26. oktober 1907,<br>[[Marija Bistrica]] | umrl = maj 1945,<br>[[Sošice]] | služba = zgoraj | hagio = | pokopan = | bs = zgoraj | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q120735465|lokalna=Trofima Miloslavić.jpg|120px}} | ime = [[Trofima Miloslavić]] | rojen = 17. avgust 1888,<br>[[Makoše, Župa dubrovačka|Makoše]] | umrl = 26. november 1950,<br>[[Rim]] | služba = zgoraj | hagio = | pokopan = | bs = zgoraj | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q61063092|120px}} | ime = {{Tuj|Blanda Stipetić|hr}} | rojen = 27. junij 1889,<br>[[Vučinići]] | umrl = 30. junij 1945,<br>[[Sošice]] | služba = zgoraj | hagio = | pokopan = | bs = zgoraj | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12635795|120px}} | ime = {{Tuj|Lovro Milanović|hr}} | rojen = 22. maj 1777,<br>[[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | umrl = 3. februar 1807,<br>[[Turić]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | služba = frančiškan, mučenec | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1807.htm#Milanovic | pokopan = pokopališče [[Turić]] | bs = 31. januar 2015 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q20527425|120px}} | ime = {{Tuj|Krešimir Barišić|hr}} | rojen = 27. julij 1907,<br>[[Jajce (mesto)|Jajce]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | umrl = 9. avgust 1941,<br>[[Krnjeuša]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | služba = duhovnik [[Škofija Banja Luka|Škofije Banja Luka]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/martyrs/Croatia.htm | pokopan = | bs = 25. februar 2015 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q25497090|120px}} | ime = {{Tuj|Antun Dujlović|hr}} | rojen = 9. januar 1910,<br>[[Ružići, Bosna in Hercegovina|Ružići]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | umrl = 11. julij 1943,<br>[[Gumjera]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | služba = zgoraj | hagio = | pokopan = | bs = zgoraj | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q16112475|120px}} | ime = {{Tuj|Juraj Gospodnetić|hr}} | rojen = 26. junij 1914,<br>[[Postira]] | umrl = 11. julij 1943,<br>[[Bosansko Grahovo]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | služba = zgoraj | hagio = | pokopan = | bs = zgoraj | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12626982|120px}} | ime = [[Ante Gabrić]] | rojen = 28. februar 1915,<br>[[Metković]] | umrl = 20. oktober 1988,<br>[[Kalkuta]], [[Indija]] | služba = jezuit, duhovnik, misijonar | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1988.htm#Gabric | pokopan = misijonska postaja »Maria Poli« | bs = 28. februar 2015 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12628113|120px}} | ime = {{Tuj|Bonifacije Pavletić|hr|Ivan Bonifacije Pavletić}} | rojen = 25. junij 1864,<br>[[Zbjegovača]] | umrl = 4. november 1897,<br>[[Rim]] | služba = redovnik reda [[Sinovi brezmadežnega spočetja]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1897.htm#Pavletic | pokopan = [[Rim]] | bs = 13. maj 2016 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12646121|120px}} | ime = {{Tuj|Šimun Filipović|hr}} | rojen = 30. september 1732,<br>[[Seona, Srebrenik|Seona]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | umrl = 9. maj 1802,<br>[[Ripatransone]], [[Italija]] | služba = frančiškan, duhovnik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1802.htm#Filipovic | pokopan = | bs = | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q443459|120px}} | ime = [[Franjo Kuharić]] | rojen = 15. april 1919,<br>[[Pribić]] | umrl = 8. marec 2002,<br>[[Zagreb]] | služba = [[Nadškofija Zagreb|nadškof Zagreba]], [[Seznam hrvaških kardinalov|kardinal]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/2002.htm#Kuharic | pokopan = [[Zagrebška stolnica|Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, Zagreb]] | bs = | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q8201629|120px}} | ime = {{Tuj|Anton Rendić|hr|Antonio Rendic}} | rojen = 20. december 1896,<br>[[Sutivan]] | umrl = 13. februar 1993,<br>[[Antofagasta]], [[Čile]] | služba = zdravnik, pesnik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1993.htm#Rendic | pokopan = pokopališče [[Antofagasta]] | bs = | čs = | bl = | sv = | god = }} |} == Druge svetniške osebnosti iz Hrvaškega == === Svetniki === {{Svetniki (tabela)}} {{Sv | {{Slika d|Q5527604|120px}} | ime = {{Tuj|Gavdencij Osorski|hr|Sveti Gaudencije}} | rojen = 10. stoletje,<br>? | umrl = 31. maj 1044,<br>[[Ancona]] | služba = Italijan, [[Škofija Osor|škof Osorja]], benediktinec | hagio = | pokopan = | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 1. jun. }} {{Sv | {{Slika d|Q3768441|120px}} | ime = {{Tuj|Ivan Trogirski|hr}} | rojen = okoli 1034,<br>[[Rim]] | umrl = okoli 1111,<br>[[Trogir]] | služba = Italijan, kamaldolenec, škof [[Trogir]]ja | hagio = | pokopan = [[Cerkev sv. Lovrenca, Trogir]] <small>([[:hr:Trogirska katedrala|hr]])</small> | bs = | čs = | bl = | sv = | god = }} |} === Blaženi === {{Svetniki (tabela)}} {{Sv | {{Slika d|Q16114076|120px}} | ime = {{Tuj|Oton iz Pulja|hr|Oton iz Pule}} | rojen = ? | umrl = 14. december 1241,<br>[[Jeruzalem]] | služba = Nemec<ref>Jakov Jelinčić, ''[https://hrcak.srce.hr/file/112791 Blaženik Oton iz Pule – istarski karizmatik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250221122418/https://hrcak.srce.hr/file/112791 |date=2025-02-21 }}''; v: Acta medico-historica Adriatica, 2011, stran 321.</ref>, frančiškan, karizmatik | hagio = | pokopan = [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Pulj]] <small>([[:hr:Samostan i crkva sv. Franje u Puli|hr]])</small> | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 14. dec. }} {{Sv | {{Slika d|Q348558|120px}} | ime = {{Tuj|Jakob Zadarski|hr|Jakov Zadranin}} | rojen = okoli 1400,<br>[[Zadar]] | umrl = 1485,<br>[[Bitetto]], [[Italija]] | služba = Italijan, frančiškan, duhovnik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/15th_century.htm#Varingez | pokopan = [[Cerkev sv. Jakoba Zadarskega, Bitetto]] <small>([[d:Q123985752|d]])</small> | bs = | čs = | bl = 29. december 1700 {{Brez preloma|([[Papež Klemen XI.|Klemen XI.]])}} | sv = | god = 27. apr. }} {{Sv | {{Slika d|Q1120759|120px}} | ime = {{Tuj|Julijan iz Bal|hr|Blaženi Julijan iz Bala}} | rojen = ?,<br>[[Bale]] | umrl = 1343 ali 1349,<br>[[Bale]] | služba = Italijan, frančiškan, duhovnik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/confirmation_cultus6.htm | pokopan = | bs = | čs = | bl = 23. februar 1910 {{Brez preloma|([[Papež Pij X.|Pij X.]])}} | sv = | god = 1. maj }} {{Sv | {{Slika d|Q11768728|120px}} | ime = [[Bernadeta Banja]] | rojen = 18. junij 1912,<br>[[Veliki Grđevac]] | umrl = 15. december 1941,<br>[[Goražde]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | služba = Madžarka, redovnica [[Hčere Božje ljubezni|Hčera Božje ljubezni]], ena od petih [[Drinske mučenke|drinskih mučenk]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1941.htm#Ivanisevic | pokopan = | bs = 4. december 1999 | čs = 14. januar 2011 | bl = 24. september 2011, [[Sarajevo]] {{Brez preloma|([[Angelo Amato]])}} | sv = | god = 15. dec. }} |} === Častitljivi Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} {{Sv | {{Slika d|Q3720348|120px}} | ime = {{Tuj|Egidije Bulešić|hr}} | rojen = 24. avgust 1905,<br>[[Pulj]] | umrl = 25. april 1929,<br>[[Pulj]] | služba = Italijan, mornar, ladjedelniški delavec, frančiškanski tretjerednik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1929.htm#Bullesi | pokopan = [[Cerkev Matere Božje, Barbana]] <small>([[d:Q69389817|d]])</small> | bs = 6. maj 1974 | čs = 7. julij 1997 | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q3833084|120px}} | ime = {{Tuj|Lino Maupas|hr}} | rojen = 30. avgust 1866,<br>[[Split]] | umrl = 14. maj 1924,<br>[[Parma]], [[Italija]] | služba = Italijan, frančiškan, duhovnik | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1924.htm#Maupas | pokopan = pokopališče Villetta, [[Parma]] | bs = 25. julij 1942 | čs = 26. marec 1999 | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q544583|120px}} | ime = {{Tuj|Placido Cortese|hr}} | rojen = 7. marec 1907,<br>[[Cres (mesto)|Cres]] | umrl = november 1944,<br>[[Trst]] | služba = Italijan, minorit, duhovnik, mučenec | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1944.htm#Cortese | pokopan = | bs = 29. januar 2002 | čs = 30. avgust 2021 | bl = | sv = | god = }} |} === Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} {{Sv | {{Slika d|Q12631471|120px}} | ime = {{Tuj|Giacoma Giorgia Colombis|hr}} | rojen = 28. december 1735,<br>[[Cres (mesto)|Cres]] | umrl = 28. junij 1801,<br>[[Cres (mesto)|Cres]] | služba = Italijanka, benediktinka | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1801.htm#Colombis | pokopan = | bs = 1801 | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q12636241|120px}} | ime = [[Marija Krucifiksa Kozulić]] | rojen = 20. september 1852,<br>[[Reka, Hrvaška|Reka]] | umrl = 29. september 1922,<br>[[Reka, Hrvaška|Reka]] | služba = Italijanka, redovnica, ustanoviteljica [[Družba sester Presvetega Srca Jezusovega|Družbe sester Presvetega Srca Jezusovega]] | hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1922.htm#Kozulic | pokopan = pokopališče Kozala, [[Reka, Hrvaška|Reka]] | bs = 20. oktober 2013 | čs = | bl = | sv = | god = }} |} == Rimski svetniki == {{Svetniki (tabela)}} {{Sv | {{Slika d|Q160882|120px}} | ime = [[Papež Gaj|Gaj]] | rojen = 3. stoletje,<br>[[Salona]] | umrl = 22. april 296,<br>[[Rim]] | služba = [[Seznam papežev|papež]] | hagio = | pokopan = [[Kalistove katakombe]], [[Rim]] | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 22. apr }} {{Sv | {{Slika d|Q9371947|120px}} | ime = {{Tuj|Venancij Splitski|hr|Sveti Venancije}} | rojen = ? | umrl = 259,<br>[[Delminij]] <small>([[:hr:Delminij|hr]])</small> | služba = [[Nadškofija Split|škof Salone]], mučenec | hagio = | pokopan = | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 1. apr. }} {{Sv | {{Slika d|Q2908130|120px}} | ime = {{Tuj|Anastazij Splitski|hr|Sveti Anastazije}} | rojen = 3. stoletje,<br>? | umrl = 304,<br>[[Salona]] | služba = volnar, mučenec | hagio = | pokopan = | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 7. sep. }} {{Sv | {{Slika d|Q387986|120px}} | ime = {{Tuj|Domen Splitski|hr|Sveti Dujam}} | rojen = 3. stoletje,<br>[[Antiohija]], danes [[Turčija]] | umrl = 304,<br>[[Salona]] | služba = [[Nadškofija Split|škof Salone]], mučenec | hagio = | pokopan = [[Stolnica sv. Domna, Split]] | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 7. maj }} {{Sv | {{Slika d|Q1771530|120px}} | ime = {{Tuj|Maver iz Poreča|hr|Sveti Mauro}} | rojen = 3. stoletje,<br>? | umrl = okoli 305,<br>[[Poreč]] | služba = [[Škofija Poreč in Pulj|škof Poreča]], mučenec | hagio = | pokopan = | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 21. nov. }} {{Sv | {{Slika d|Q130368155|120px}} | ime = [[Elevterij iz Poreča]] | rojen = 3. stoletje,<br>? | umrl = 4. stoletje,<br>[[Poreč]] | služba = mučenec | hagio = | pokopan = | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 18. apr. }} {{Sv | {{Slika d|Q130368350|120px}} | ime = [[Projekt iz Poreča]] | rojen = ? | umrl = 4. stoletje,<br>[[Poreč]] | služba = mučenec | hagio = | pokopan = | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 25. jan. }} {{Sv | {{Slika d|Q130368417|120px}} | ime = [[Akolit iz Poreča]] | rojen = ? | umrl = 4. stoletje,<br>[[Poreč]] | služba = zgoraj | hagio = | pokopan = | bs = zgoraj | čs = | bl = | sv = | god = }} {{Sv | {{Slika d|Q4370322|120px}} | ime = {{Tuj|Polion iz Cibal|hr|Sveti Euzebije i Polion}} | rojen = 3. stoletje,<br>? | umrl = 27. april 304,<br>[[Vinkovci]] | služba = bralec Cerkve v [[Cibalae|Cibalah]], mučenec | hagio = | pokopan = | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 27. apr. }} {{Sv | {{Slika d|Q776193|120px}} | ime = [[Kvirin iz Siska]] | rojen = 3. stoletje,<br>? | umrl = 4. junij 309,<br>[[Sombotel]] | služba = [[Škofija Sisak|škof Siska]], mučenec | hagio = | pokopan = | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 4. jun. }} {{Sv | {{Slika d|Q544981|120px}} | ime = [[Sveti Marin|Marin]] | rojen = 275,<br>[[Lopar, Rab|Lopar]] | umrl = 3. september 366,<br>[[San Marino (mesto)|San Marino]] | služba = kamnosek, diakon, ustanovitelj [[San Marino|San Marina]] | hagio = | pokopan = | bs = | čs = | bl = | sv = | god = 3. sep. }} |} == Sklici == {{sklici|1}} {{Hrvaški svetniki}} {{Seznami narodov po poklicu|svetnikov}} [[Kategorija:Hrvaški svetniki| ]] [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Svetniki]] [[Kategorija:Hrvaške verske osebnosti|Svetniki]] oiv6vshgbnds29zlh3x891ygcz5zgs5 0 134815 6717989 6559831 2026-07-25T18:53:43Z ~2026-41459-06 263413 /* Ostali člani */ 6717989 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{brezvirov}} '''Requiem''' je [[Ljubljana|ljubljanska]] [[hard rock]]/[[heavy metal]] skupina, ki je nastala leta 1993. ==1993–1996== Skupina Requiem je nastala 15.novembra 1993 v Ljubljani. Zbrali so se [[Marko Slokar, kitarist]], pevec Primož Romšak, bas kitarist Bojan Škrlj, bobnar Boris Poropat in kitarist Simon Bajec, ki je umrl leta 1994, zato ga je nadomestil [[Marc Kavaš]]. V juniju leta 1994 se je skupina odpravila v studio Rose, kjer je posnela tri pesmi. Od teh posnetkov se je skladba Amsterdam povzpela na lestvice radijskih postaj v Sloveniji, nato pa so posneli še videospot za to skladbo. Spot so premierno predvajali na nacionalni TV februarja 1995 in se je tam obdržala na samem vrhu do maja 1995. Avgusta 1995 je skupina v studiu Alex posnela preostali material za CD ploščo MCMXCV,X, ki je skupaj z videospotom za skladbo Stare device izšla v oktobru 1995. Videospot s težkimi motorji je postal uspešnica skupine - 1500 izvodov plošče je bilo kmalu razprodanih. Konec leta 1996 je bila v studiu Akademik v Ljubljani posneta druga plošča z naslovom Ogenj. Skladba Ogenj je bila zmagovalna skladba po oceni strokovne žirije festivala Rock Boom Slovenije 1996. Takoj po izidu plošče se je skladba Ogenj pojavila na vseh lestvicah radijskih postaj v Sloveniji, bila pa je tudi popevka tedna na valu 202, ter pesem tedna na radiu RGL. Za to skladbo je bil posnet tudi videospot. ==1997–1999== Poleti 1997 je novi basist postal Aleksander Cepuš, z njim pa so začeli pripravljati material za novo ploščo. Zaradi preobilice Alexovih solo projektov se Requiem vendarle ni odločil zanj, zato je po dveh uspešnih koncertih z Alexom (kinodvorana [[Kamnik]], november 1997 + koncert za Sobotno noč, TV SLO, januar 1998) februarja 1998 bas kitaro prevzel Sandi Ževart. Pred snemanjem koncerta za Sobotno noč se je Requiemu pridružil bobnar [[Damjan Brezovec]]. Bend je gostoval v televizijskih oddajah (Brez zapor, Nedeljsko popoldne, Petka, Zoom) in koncertiral po Sloveniji. V marcu leta 1999 so v studiu J&M Krajnik [[Škofja Loka]] posneli album z naslovom III, ki je izšel novembra pri ZKP RTV SLO. Producent je bil Marko Slokar , koproducenta pa Matija in Jure Krajnik. Za skladbo Kaja so posneli tudi videospot, ki je bil dobro sprejet pri gledalcih v Sloveniji, v Videospotnicah pa se je osem tednov obdržal pretežno na četrtem mestu. Skupina je nastopila v [[Sarajevo|Sarajevu]], v dvorani Skenderija - skupaj z The Platters, [[Indexi]] itd. ==2000–2003== V juniju leta 2000 je skupino zapustil pevec Primož Romšak. Nadomestil ga je Sergej Škofljanec. Po odhodu Sandija Ževarta se je pridružil Giovanni Kavaš na bas kitari in Requiem so se začeli pripravljati na snemanje albuma z naslovom Zadnja molitev. Snemanje je potekalo v studiu J&M Krajnik v Škofji Loki v juliju in avgustu 2002. Producent in aranžer je bil pevec Sergej Škofljanec. V oktobru je managment skupine prevzela Rajka Meše. Zadnja molitev je bila pred uradnim izidom v omejeni količini dana v predprodajo v trgovino Rockerija v Ljubljani. Akcija je bila pospremljena s petimi jumbo plakati v Ljubljani .Plošča je izšla 16. januarja 2003 pri založbi Play Records, distribucijo pa je prevzela založba Multimedija. Izdelan je bil videospot za skladbo Mr.Twister, ki se ukvarja s problematiko pedofilije, s strani RTV SLO pa je bil spot zavrnjen kot tehnično neustrezen. Plošča Zadnja molitev je bila poslana v tujino, kjer je doživela ugodne ocene in vzbudila je zanimanje medijev - revij in radijskih postaj. Na portalu www.strutter.8m.com je plošča dobila oceno 8,5/10, na www.heartoftherock.com pa 9,1/10 (objavljen je tudi intervju), Rock Express iz Beograda je plošči namenil oceno 9/10 in s tem še povečal interes medijev iz Nizozemske, Belgije, Velike Britanije, Nemčije, Japonske, Nove Zelandije, Italije, BIH, Jugoslavije. Na portalu www.la-nites.com je Requiem predstavljen v rubriki On the rise, obenem pa ta internetni radio vrti skladbe s plošče. Po nekaj koncertih po Sloveniji se Requiem še drugič predstavijo v Sarajevu, kjer odigrajo del skladb z zadnjega albuma ter akustično verzijo skladbe Selma (Bijelo dugme), pred približno 3.000 gledalci in doživijo stoječe ovacije. Skladba Magic se pojavi na kompilaciji Allways On Rock nizozemske založbe AOR Heaven, obenem pa založba Target Records iz Nemčije odkupi določen kontigent plošč Zadnja molitev in jo ponudi v prodajo na svoji internetni strani. ==2004–2009== V začetku leta 2004 Requiem nastopijo kot posebni gostje na koncertu nemških legend heavy metala Grave Digger v Ljubljani, nato skupaj z zasedbo [[Pomaranča]] na [[Veliko Ubeljsko|Velikem Ubeljskem]] konec junija, v juliju pa kot edini slovenski predstavnik še na festivalu Rock In Izola 2004 skupaj z [[Deep Purple]], [[Status Quo]] in [[Cheap Trick]]. Konec novembra se skladba Magic pojavi še na eni kompilaciji, ki jo izda ena najbolj poslušanih internetnih radijskih postaj, Munich Hardest Hits. V letu 2006 se Requiem zaradi smrti bobnarja Damjana Brezovca po nekaj manjših nastopih umaknejo s scene in ustavijo aktivnosti, leta 2009 pa zopet združijo moči ob 15-letnici ustvarjanja. Skupaj s Pomarančo nastopijo 7. marca 2009 na koncertu v Postojni, posvečenem Damjanu Brezovcu, na bobnih jih spremlja Miha Nedoh ( Forgotten Eden, Lene Kosti), ki postane novi član banda. Avgusta 2009 skupina igra na Paranoid Open Air festivalu, kjer se poslovi od Marca in Giovannia Kavaša,ki se vrneta v matični band Lene Kosti, predstavi pa se nov kitarist Matjaž Marin. Bas kitaro prevzame Sergej Škofljanec. ==2010–2020== V maju 2010 band predstavi nov single All Night Long v oddaji TLP na nacionalni televiziji. 7. junija 2010 nastopijo kot predskupina skupini Deep Purple v Križankah. Aprila 2011, med snemanjem nove dvojne plošče, skupino zapusti Primož Romšak. Na mesto glavnega vokalista zopet vskoči Sergej Škofljanec, pri tem pa se sprosti prosto mesto basista, katerega prevzame izkušeni Martin Rozman ex Bad Nest, Kantor, Billisi). ==Diskografija== *MCMXCV,X (1995, samozaložba) *Ogenj (1996, Dots Records) *III (1999, ZKP) *Zadnja molitev (2002, Play Records) *Fallen angel (2012) ==Trenutna zasedba== *Marko Slokar: kitarist in vodja (1993–2006, 2009–) *Domen Lahajnar: solo kitarist (2015–) *Matjaz Winkler Winko: bobnar (2015–) *Jani Lah: baskitarist (2013–) ==Ostali člani== *Matjaž Marin: kitarist (2009–2012) *Miha Nedoh: bobnar (2009–2012) *Primož Romšak: pevec (1993–2000, 2009–2011) *Sergej Škofljanec: pevec (2000-2006) *Simon Bajec: solo kitarist (1993–†1994) *Marc Kavaš: solo kitarist (1994–2006, 2009) *Bojan Škrlj: baskitarist (1993–1997) *Aleksander Cepuš: baskitarist (1997–1998) *Sandi Ževart: baskitarist (1998–2000) *Giovanni Kavaš: baskitarist (2000–2006, 2009) *Sergej Škofljanec: baskitarist (2009–2012) *Boris Poropat: bobnar (1993–1997) *Damjan Brezovec: bobnar (1997–† 2006) == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist|3749449|Requiem}} {{normativna kontrola}} [[kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Slovenske metal skupine]] [[kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2016]] [[Kategorija:Requiem (glasbena skupina)|*]] aiwridfk2yje1tjib4zzjdwkqo8mtyf 0 144749 6718112 6717625 2026-07-26T10:18:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Buje |nickname = |motto = |image_skyline = Buje1.jpg |imagesize = 290px |image_caption = Buje, staro mestno jedro |image_flag = Zastava Buja okomita.svg |image_seal = |image_shield = |settlement_type = Naselje in občina |pushpin_map = Hrvaške |pushpin_map_caption = Položaj Buj na Hrvaškem |coordinates_display = inline |coordinates_region = HR |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CRO}} |subdivision_type1 = [[Županija]] |subdivision_name1 = [[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px]][[Istrska županija|Istrska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Fabrizio Vižintin |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = zavetnik mesta |leader_name2 = [[Sveti Socerb|Sveti Servul (Sveti Socerb)]] |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |area_total_km2 = |population_total = 3001 |population_as_of = 2001 |population_footnotes = |title= |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=24|lats=35 |latNS=N |longd=13|longm=39|longs=32 |longEW=E |elevation_m = 185 |elevation_footnotes = |Publisher = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 52460 Buje |area_code = +385 (52) |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = PU |website = [http://www.buje.hr www.buje.hr] |footnotes = }} '''Buje''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Buie d'Istria'') so [[Istra|istrsko]] [[mesto]] ter sedež istoimenske mestne občine (hrv. ''Grad Buje''), ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada v [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. ==Opis naselja== Buje so tudi prometno, upravno, oskrbno ter infrastrukturno središče širše pokrajinske entitete med rekama [[Dragonja|Dragonjo]] (oz. slovensko mejo) na severu in dolino reke [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]], na jugu, z imenom Bujščina (hrv. ''Bujština''). Ta je v zadnjem obdobju Jugoslavije predstavljala tudi uradno administrativno celoto, nekdanjo veliko občino Buje, ki je nastala po združitvi z občinama [[Umag]] in [[Novigrad, Istra|Novigrad]], zdaj pa so na tem ozemlju poleg omenjenih dveh mestnih obmorskih občin še »navadne« občine [[Brtonigla]], [[Grožnjan]] in [[Oprtalj]]. Današnje staro mestno jedro ima izjemno lego z ohranjeno [[srednji vek|srednjeveško]] urbano strukturo, z značilnim velikim osrednjim trgom in ozkimi ulicami. Buje so eden najznačilnejših in najlepših primerov akropolskega tipa mesta v Istri. == Zgodovina == Stari del naselja stoji na mestu prazgodovinske naselbine, ki je bila poseljena vsaj v [[Neolitik|neolitiku]], [[Bakrena doba|enoolitiku]] ter v [[Bronasta doba|bronasti dobi]]. V neposredni bližini, na lokaciji Sv. Margerita, so bili ohranjeni ostanki prazgodovinskega [[Kaštel (razločitev)|kaštelirja]], vendar je to območje sedaj skoraj v celoti pozidano. V [[starorimska civilizacija|rimski dobi]] je izpričana naselbina z imenom Bullea. Buje so bile del [[Beneška republika|Beneške republike]] od leta 1358 do 1797, ko so bile s pogodbo v [[Campoformijski mir|Campo Formiu]] predane [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskemu cesarstvu]]. Po Schönbrunnski mirovni pogodbi leta 1809 je Buje priključila [[Drugo francosko cesarstvo|Francija]], a ga je na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 vrnila Avstriji. Ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 so Buje prešle pod [[Kraljevina Italija|Italijo]], vse leta 1945. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so Buje leta 1947 postale središče Bujskega okraja, enega izmed dveh v Coni B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], ki je bil po ukinitvi STO leta 1954 priključen Ljudski (od 1963 Socialistični) republiki Hrvaški. == Geografija == Buje ležijo na vrhu in pod vrhom 222 m.n.m. visokega hriba v [[sever]]ozahodnem delu [[Istrski polotok|Istre]], od [[Umag]]a oz. Jadranskega morja so oddaljene 13&nbsp;km. Površina mesta je med 1 in 2&nbsp;km². Glavna ulica, ''Istarska ulica'', je dolga 200 m. Predeli mesta so ''Stanica'', kjer je nekoč potekala [[ozkotirna železnica]] ''[[Parenzana]]'', ''Stari grad'', ''Školski brijeg'' in ''Rudine''. Občina Buje (''Grad Buje'') obsega naslednja naselja: {| class="wikitable" ! Naselja oz. zaselki ! |- | [[Baredine, Buje|Baredine]] | [[Bibali]] |- | [[Brdo, Buje|Brdo]] | [[Brič, Buje|Brič]] |- | '''Buje''' | [[Buroli]] |- | [[Gamboci]] | [[Kaldanija]] |- | [[Kanegra]] | [[Kaštel]] |- | [[Krasica, Buje|Krasica]] | [[Kršete]] |- | [[Kućibreg]] | [[Lozari]] |- | [[Marušići, Buje|Marušići]] | [[Merišće]] |- | [[Momjan]] | [[Oskoruš]] |- | [[Plovanija]] | [[Sveta Marija na Krasu, Buje|Sveta Marija na Krasu]] |- | [[Triban, Buje|Triban]] | |- |} == Gospodarstvo == Po propadu in zaprtju tovarne ''Digitron'', ki je proizvajala elektronsko opremo, lokalno industrijo predstavlja ''Bifix'', tovarna zidnih barv in proizvodov za gradbeništvo,<ref>{{navedi splet |url=https://bifix.hr/ |title=Bifix d.o.o. |accessdate=9. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> se je pa v zadnjem času dokaj okrepila vloga obrti in storitvenih dejavnosti. Tradicionalno se prebivalci ukvarjajo s [[poljedelstvo]]m, [[Oljkarstvo|oljkarstvom]], [[Vinogradništvo|vinogradništvom]] ter [[Vinarstvo|vinarstvom]]. == Znamenitosti == [[Slika:Buje in cloudy weather 01.jpg|250 px|sličica|desno]] Na glavnem trgu stoji [[župnijska cerkev]] ''sv. Servula'' z ločeno postavljenim [[zvonik]]om z vzidanimi [[grb]]i. Na trgu stoji kamniti stolp z dolžinskimi merami iz 15. stoletja. Cerkev je bila zgrajena v 16. stoletju na temeljih rimskega templja in je bila v 18. stoletju preurejena v [[barok|baročnem slogu]]. V cerkvi in [[zakristija|zakristiji]] je več [[gotika|gotskih]] [[kip|skulptur]] iz 14. in 15. stoletja in baročna slika z veduto Buj. Na spodnjem trgu stoji cerkev ''sv. Marije'', postavljena koncem 15. stoletja. Cerkev krasijo [[renesansa|renesančna]] kovana in pozlačena vrata iz 16. stoletja. V njej hranijo osem slik z biblijskimi motivi iz 15. stoletja. ==Javne in upravne zgradbe== V mestu se poleg stavb upravnega značaja nahajata [[kinodvorana]] in mestna [[knjižnica]], tu je tudi [[Veleposlaništvo|vicekonzulat]] [[Republika Italija|Republike Italije]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.istra.hr/hr/informacije/planiranje-putovanja/korisne-informacije/veleposlanstva-konzulati-i-vicekonzulati|title=Veleposlanstva, konzulati i vicekonzulati u Istri |accessdate=9. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 2256 || 2389 || 2492 || 2765 || 2885 || 2933 || 3201 || 3054 || 2293 || 1951 || 1955 || 1967 || 2824 || 3200 || 3001 |} ==Prometne povezave== Buje se nahajajo ob cesti, ki povezuje [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] z osrednjim delom istrskega polotoka, proti [[Motovun|Motovunu]] in [[Buzet|Buzetu]]. Večina tranzitnega in turističnega prometa v Istri (v smeri sever-jug in obratno) sedaj poteka po štiripasovni [[Avtocesta|avtocesti]] z imenom [[Ipsilon|Istrski ipsilon]], ki je speljana do [[Pulj|Pulja]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Buje}} * [http://www.buje.hr Domača spletna stran - Buje] * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=45.410352,13.656274&spn=0.003902,0.008669&t=k&z=17&om=1 Satelitska slika starega mestnega jedra] {{Buje}} {{Istra}} {{Istrska županija}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Buje, Istra]] en7v9j9ucr020eh8bxi0xnpy4ksrw2e 0 166823 6718111 6717321 2026-07-26T10:18:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Umag<br> Umago |nickname = |motto = |image_skyline = Hauptplatz mit Kirchturm Umag.jpg |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = Zastava Umaga.svg |image_seal = |image_shield = |settlement_type = Naselje in občina |pushpin_map = Hrvaške |pushpin_map_caption = Položaj Umaga na Hrvaškem |coordinates_display = inline |coordinates_region = HR |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CRO}} |subdivision_type1 = [[Županija]] |subdivision_name1 = [[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px]][[Istrska županija|Istrska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Vili Bassanese |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = zavetnik mesta |leader_name2 = Sveti Peregrin |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |area_total_km2 = |population_total = 7769 |population_as_of = 2001 |population_footnotes = |title= |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=26|lats=20 |latNS=N |longd=13|longm=31|longs=32 |longEW=E |elevation_m = 4 |elevation_footnotes = |Publisher = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 52470 Umag |area_code = +385 (52) |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = PU |website = http://www.umag.hr |footnotes = }} '''Umag''' ({{jezik-it|Umago}}; {{jezik-la|Humagum}}; zastarelo [[Slovenščina|slovensko]] ''Umak'') je [[Istra|istrsko]] obalno [[mesto]], tudi najzahodnejše na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki šteje 6.750 prebivalcev (popis 2021; 2001 še 7.770) in sedež istoimenske (mestne) občine kot enote lokalne samouprave ({{jezik|hr|Grad Umag}}) z okoli 12.700 stalnimi prebivalci (2021; 10 let nazaj še 13.500). [[Upravna delitev Hrvaške|Upravno]] spada v [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Geografija == Grad Umag je najzahodnejša občina na Hrvaškem in se razprostira od Savudrijskega polotoka oz. Piranskega zaliva na severu do [[Lovrečica|Lovrečice]], vključno s severnim delom ''Campinga'' ''Park Umag'' na jugu, meji pa na občini [[Buje, Istra|Buje]] (tudi mesto – Grad) in [[Brtonigla]] in je del mikroregije s hrvaškim imenom Bujština ([[Bujščina]]). Mesto se nahaja na severozahodni obali Istre, ob obalni cesti, ki povezuje [[Savudrija|Savudrijo]] z [[Novigrad, Istra|Novigradom]], samo 10 km od [[državna meja|državne meje]] s [[Slovenija|Slovenijo]]. Mesto se deli na dva dela. Starejši del s starim mestnim jedrom leži na [[polotok]]u, večji novejši del pa na celini okoli umaškega zaliva ovalne oblike. Novejši del mesta se deli na tri glavne mestne predele: Komunela (najbolj celinski del), Punta (na severni strani umaškega zaliva z Marino Umag ob vhodu vanj) in Mujela/Moela s trgovskim središčem proti nekdanji cementrani in tovornemu pristanišču z velikim pomolom. Monte je predel Umaga, kjer je križiće cest - umaške obvoznice in glavne cesgte proti Bijam. Občina oz. (od 1997) mesto Umag ({{jezik|hr|Grad Umag}} obsega naslednja naselja: * [[Babići, Umag|Babići]] / Babici (Donji, Gornji, ...) * [[Bašanija]] / Bassania * [[Crveni Vrh]] / Monterosso * [[Čepljani]] / Ceppiani * [[Đuba]] / Giubba * [[Finida]] / Finida * [[Juricani]] / Giurizzani * [[Katoro]] / Cattoro * [[Kmeti]] / Metti * [[Križine]] / Cresine * [[Lovrečica]] / San Lorenzo * [[Materada]] / Matterada * [[Monterol]] / Monterol * [[Murine]] / Morino * [[Petrovija]] / Petrovia * [[Savudrija]] / Salvore * [[Seget]] / Seghetto * [[Sveta Marija na Krasu, Umag|Sveta Marija na Krasu]] / Madonna del Carso * '''Umag / Umago''' * [[Valica]] / Valizza * [[Vardica]] / Vardizza * [[Vilanija]] / Villania * [[Zambratija]] / Zambrattia Poleg teh je v občini tudi večje število zaselkov, nesamostojnih in tudi turističnih naselij: Dolinci/Dolinzi, Kušći, Kanal/Canal, Kušće, Sveti Ivan/San Giovanni, Špina/Spina, Boškarija, Babica/Babizza, Sošići, Sterpin, Grota, Jeci/Iezzi, Gornji in Donji Picudo, Zvegro, Sv. Pelegrin, (Park) Zlatorog, Sipar, Šiparina, Ungarija/Ungheria, Turkija, Rotarija, Kolombera, Šćavonija, Galići, Srbarica/Sarbarizza, Buščina, Fratrica, Fratrići, Kagarot, Kapitanija, Farnažine, Korsija, Kolumbanija, Karpijan, Sosi/Soši, Cupilija, Oblog, Stella Maris, Klija, Jurcanija, Romanija, Momikija, Monteneto, Gamboc, Crveni Križ, Ravna Dolina, Borozija, Volparija, Strika, Farnažine, Frančeskijelići, Zeleni Vrh, Vrh Benolići, Medigija, Grupija, Brutija, Roterija, Vinačani, Valfontane, Alberi, Lavra, Mazurija, Zupelija, Štrika, Crnigrad, Koreniki/Coronichi, Zakinji/Zacchigni, Makale, Frleti, Kranceti, Piceti, Šverki, Marganija, Martinčići, Skarlanija, Markocija, Škrinjari, Vižintini, Veli Dvor, Slanik, Spekula, Finida (kamping), Finida (predmestje Umaga), Biribaci, Stancija, Stancija Lakoti, Rožac/Rosazzo, Špinel/Spinel, Bruštoloni, Sveti Vid/San Vito, Fratrići, Tigor, Korona, Kortina, Barboj, Barići, Kuberton, Škavnice ... == Zgodovina == Področje Umaga je bilo naseljeno že v [[rimski imperij|rimski dobi]]. V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemško cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu nekatera še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Umag je v [[srednji vek|srednjem veku]] prišel pod oblast [[Tržaška škofija|tržaške škofije]], leta 1268 pa je moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Umag za kratek čas spadal pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bil sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Umag je odtlej spadal pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht]]a, vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala Umag in severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali SFR Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z osamosvojitvijo [[Hrvaška|Hrvaške]] leta 1991 je tudi uradno postal (izključno) hrvaško najzahodnejše obalno mesto. {{wide image|Panorama of Umag, Istria, Croatia.jpg|1024px}} == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |2011 |2021 |- | 1844 || 1970 || 1515 || 1440 || 1629 || 1837 || 3430 || 3746 || 1909 || 2839 || 3326 || 4520 || 6205 || 7718 || 7769 |7281 |6751 |} == Arhitektura == [[Slika:Umag-P9170114.jpg|200px|sličica|levo]] Umag s svojimi ozkimi uličicami in slikovitimi majhnimi trgi kaže tipično srednjeveško urbano podobo. V jugozahodnem delu Umaga je ohranjen del mestnega obzidja iz 10. stoletja z [[obrambni stolp|obrambnim stolpom]] iz 14. stoletja. Ohranjenih je tudi nekaj hiš v slogu beneške [[gotika|gotike]]. ==Znamenitosti== '''Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Pelegrina''', zaščitnika mesta, je bila zgrajena po načrtih piranskega arhitekta Phillipa Dongettija leta 1760 in ima poznorenesančno pročelje, ki pa ni bilo nikoli dokončano. Na 33 m visokem samostoječem [[zvonik]]u iz leta 1691 je beneški lev s pročelja občinske palače, uničene v požaru leta 1924. Na vzhodni strani apside stolnice je vzidana železna krogla, za katero domnevajo, da gre za topovski izstrelek [[Genovska republika|genovske mornarice]] (1810). '''Cerkev sv. Roka''' je bila zgrajena leta 1507, po epidemiji [[Kuga|kuge]], ki je zdesetkala prebivalstvo. V njej je lesen strop iz 17. stoletja. [[Slika:Umag, centar - sjeverna strana.jpg|thumb|right|350px|Umag z morja]] == Gospodarstvo == Glavna gospodarska dejavnost v občini je turizem. Poleg turizma pa se prebivalci zaradi rodovitne zemlje ukvarjajo tudi s [[poljedelstvo]]m in z [[vinograd]]ništvom. Še vedno pomembna dejavnost je [[ribolov]], v mestu deluje tovarna za konzerviranje rib in sadja, pa tudi obrat za izdelavo testenin in [[cementarna]]. [[Slika:Stella Maris Resort.jpg|thumb|right|350px|Turistično naselje Stella Maris]] == Turizem == Turistični razvoj Umaga se je pričel ob prehodu v 20. stoletje. {{razširi razdelek}} ===Umaška riviera === Umaška riviera s [[hotel]]i, z depandansami, apartmaji, [[bungalov]]i in [[kamp|avtokampi]] (Stella Maris) sega od polotoka [[Savudrija|Savudrije]] na severu do zaliva [[Dajla]] (naselje [[Karigador]]) na jugu, kjer vključuje največji turistični kamp v okolici, [[Camping Park Umag]] (nekdanji ''Ladin Gaj''). V samem Umagu se nahaja več hotelov (Kristal, Sipar, Adriatic, Umag, Koralj, Istra in Aurora) v bližini mesta so tri turistična naselja (Stella Maris, Katoro in Polynesia). === Marina ACI Umag=== V Umagu deluje tudi [[marina (pristanišče)|marina]], kjer lahko pristajajo [[ladja|plovila]] do dolžine 25 m. Globina morja je od 3 do 6 m. Marina ima 550 privezov v morju in 350 mest na kopnem, 40 tonsko premično dvigalo in 10 tonsko dvigalo, [[Drča (priprava)|splavno drčo]] in nudi tehnični servis. Zavarovana je z 404 metrov dolgim [[valobran]]om, ki so ga pričeli graditi leta 1925, na koncu katerega stoji [[svetilnik]]. Na posebnem pomolu je prostor, namenjen [[Carina|carinski kontroli]]. ==Šport== Umag je enkrat letno gostitelj moškega mednarodnega [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] [[Tenis|teniškega]] turnirja. [[Slika:Umag-P9190097.jpg|thumb|250px|Teniški stadion]] == Ljudje, povezani z Umagom == * [[Marino Cettina]] (1959–1998), umaški galerist * [[Baby Lasagna]] (* 1995), hrvaški pevec, besedilopisec in producent * [[Fulvio Tomizza]] (1935–1999) italijanski književnik, rojen v [[Juricani|Juricanih]], nazadnje živel v [[Materada|Materadi]]. * [[Neven Ušumović]] (* 1972), hrvaški književnik * [[Alka Vuica]] (* 1961, Pulj), hrvaška pevka, tekstopiska in TV voditeljica == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Commonscat|Umag}} {{Umag}} {{Istra}} {{Istrska županija}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] 1m00e8tdups4kwcm6ibiwhxivbrm11q 6718143 6718111 2026-07-26T10:59:02Z Ljuba24b 92351 /* Demografija do 2001 */ nepotrebna omejitev 6718143 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Umag<br> Umago |nickname = |motto = |image_skyline = Hauptplatz mit Kirchturm Umag.jpg |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = Zastava Umaga.svg |image_seal = |image_shield = |settlement_type = Naselje in občina |pushpin_map = Hrvaške |pushpin_map_caption = Položaj Umaga na Hrvaškem |coordinates_display = inline |coordinates_region = HR |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CRO}} |subdivision_type1 = [[Županija]] |subdivision_name1 = [[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px]][[Istrska županija|Istrska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Vili Bassanese |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = zavetnik mesta |leader_name2 = Sveti Peregrin |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |area_total_km2 = |population_total = 7769 |population_as_of = 2001 |population_footnotes = |title= |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=26|lats=20 |latNS=N |longd=13|longm=31|longs=32 |longEW=E |elevation_m = 4 |elevation_footnotes = |Publisher = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 52470 Umag |area_code = +385 (52) |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = PU |website = http://www.umag.hr |footnotes = }} '''Umag''' ({{jezik-it|Umago}}; {{jezik-la|Humagum}}; zastarelo [[Slovenščina|slovensko]] ''Umak'') je [[Istra|istrsko]] obalno [[mesto]], tudi najzahodnejše na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki šteje 6.750 prebivalcev (popis 2021; 2001 še 7.770) in sedež istoimenske (mestne) občine kot enote lokalne samouprave ({{jezik|hr|Grad Umag}}) z okoli 12.700 stalnimi prebivalci (2021; 10 let nazaj še 13.500). [[Upravna delitev Hrvaške|Upravno]] spada v [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Geografija == Grad Umag je najzahodnejša občina na Hrvaškem in se razprostira od Savudrijskega polotoka oz. Piranskega zaliva na severu do [[Lovrečica|Lovrečice]], vključno s severnim delom ''Campinga'' ''Park Umag'' na jugu, meji pa na občini [[Buje, Istra|Buje]] (tudi mesto – Grad) in [[Brtonigla]] in je del mikroregije s hrvaškim imenom Bujština ([[Bujščina]]). Mesto se nahaja na severozahodni obali Istre, ob obalni cesti, ki povezuje [[Savudrija|Savudrijo]] z [[Novigrad, Istra|Novigradom]], samo 10 km od [[državna meja|državne meje]] s [[Slovenija|Slovenijo]]. Mesto se deli na dva dela. Starejši del s starim mestnim jedrom leži na [[polotok]]u, večji novejši del pa na celini okoli umaškega zaliva ovalne oblike. Novejši del mesta se deli na tri glavne mestne predele: Komunela (najbolj celinski del), Punta (na severni strani umaškega zaliva z Marino Umag ob vhodu vanj) in Mujela/Moela s trgovskim središčem proti nekdanji cementrani in tovornemu pristanišču z velikim pomolom. Monte je predel Umaga, kjer je križiće cest - umaške obvoznice in glavne cesgte proti Bijam. Občina oz. (od 1997) mesto Umag ({{jezik|hr|Grad Umag}} obsega naslednja naselja: * [[Babići, Umag|Babići]] / Babici (Donji, Gornji, ...) * [[Bašanija]] / Bassania * [[Crveni Vrh]] / Monterosso * [[Čepljani]] / Ceppiani * [[Đuba]] / Giubba * [[Finida]] / Finida * [[Juricani]] / Giurizzani * [[Katoro]] / Cattoro * [[Kmeti]] / Metti * [[Križine]] / Cresine * [[Lovrečica]] / San Lorenzo * [[Materada]] / Matterada * [[Monterol]] / Monterol * [[Murine]] / Morino * [[Petrovija]] / Petrovia * [[Savudrija]] / Salvore * [[Seget]] / Seghetto * [[Sveta Marija na Krasu, Umag|Sveta Marija na Krasu]] / Madonna del Carso * '''Umag / Umago''' * [[Valica]] / Valizza * [[Vardica]] / Vardizza * [[Vilanija]] / Villania * [[Zambratija]] / Zambrattia Poleg teh je v občini tudi večje število zaselkov, nesamostojnih in tudi turističnih naselij: Dolinci/Dolinzi, Kušći, Kanal/Canal, Kušće, Sveti Ivan/San Giovanni, Špina/Spina, Boškarija, Babica/Babizza, Sošići, Sterpin, Grota, Jeci/Iezzi, Gornji in Donji Picudo, Zvegro, Sv. Pelegrin, (Park) Zlatorog, Sipar, Šiparina, Ungarija/Ungheria, Turkija, Rotarija, Kolombera, Šćavonija, Galići, Srbarica/Sarbarizza, Buščina, Fratrica, Fratrići, Kagarot, Kapitanija, Farnažine, Korsija, Kolumbanija, Karpijan, Sosi/Soši, Cupilija, Oblog, Stella Maris, Klija, Jurcanija, Romanija, Momikija, Monteneto, Gamboc, Crveni Križ, Ravna Dolina, Borozija, Volparija, Strika, Farnažine, Frančeskijelići, Zeleni Vrh, Vrh Benolići, Medigija, Grupija, Brutija, Roterija, Vinačani, Valfontane, Alberi, Lavra, Mazurija, Zupelija, Štrika, Crnigrad, Koreniki/Coronichi, Zakinji/Zacchigni, Makale, Frleti, Kranceti, Piceti, Šverki, Marganija, Martinčići, Skarlanija, Markocija, Škrinjari, Vižintini, Veli Dvor, Slanik, Spekula, Finida (kamping), Finida (predmestje Umaga), Biribaci, Stancija, Stancija Lakoti, Rožac/Rosazzo, Špinel/Spinel, Bruštoloni, Sveti Vid/San Vito, Fratrići, Tigor, Korona, Kortina, Barboj, Barići, Kuberton, Škavnice ... == Zgodovina == Področje Umaga je bilo naseljeno že v [[rimski imperij|rimski dobi]]. V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemško cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu nekatera še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Umag je v [[srednji vek|srednjem veku]] prišel pod oblast [[Tržaška škofija|tržaške škofije]], leta 1268 pa je moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Umag za kratek čas spadal pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bil sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Umag je odtlej spadal pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht]]a, vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala Umag in severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali SFR Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z osamosvojitvijo [[Hrvaška|Hrvaške]] leta 1991 je tudi uradno postal (izključno) hrvaško najzahodnejše obalno mesto. {{wide image|Panorama of Umag, Istria, Croatia.jpg|1024px}} == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |2011 |2021 |- | 1844 || 1970 || 1515 || 1440 || 1629 || 1837 || 3430 || 3746 || 1909 || 2839 || 3326 || 4520 || 6205 || 7718 || 7769 |7281 |6751 |} == Arhitektura == [[Slika:Umag-P9170114.jpg|200px|sličica|levo]] Umag s svojimi ozkimi uličicami in slikovitimi majhnimi trgi kaže tipično srednjeveško urbano podobo. V jugozahodnem delu Umaga je ohranjen del mestnega obzidja iz 10. stoletja z [[obrambni stolp|obrambnim stolpom]] iz 14. stoletja. Ohranjenih je tudi nekaj hiš v slogu beneške [[gotika|gotike]]. ==Znamenitosti== '''Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Pelegrina''', zaščitnika mesta, je bila zgrajena po načrtih piranskega arhitekta Phillipa Dongettija leta 1760 in ima poznorenesančno pročelje, ki pa ni bilo nikoli dokončano. Na 33 m visokem samostoječem [[zvonik]]u iz leta 1691 je beneški lev s pročelja občinske palače, uničene v požaru leta 1924. Na vzhodni strani apside stolnice je vzidana železna krogla, za katero domnevajo, da gre za topovski izstrelek [[Genovska republika|genovske mornarice]] (1810). '''Cerkev sv. Roka''' je bila zgrajena leta 1507, po epidemiji [[Kuga|kuge]], ki je zdesetkala prebivalstvo. V njej je lesen strop iz 17. stoletja. [[Slika:Umag, centar - sjeverna strana.jpg|thumb|right|350px|Umag z morja]] == Gospodarstvo == Glavna gospodarska dejavnost v občini je turizem. Poleg turizma pa se prebivalci zaradi rodovitne zemlje ukvarjajo tudi s [[poljedelstvo]]m in z [[vinograd]]ništvom. Še vedno pomembna dejavnost je [[ribolov]], v mestu deluje tovarna za konzerviranje rib in sadja, pa tudi obrat za izdelavo testenin in [[cementarna]]. [[Slika:Stella Maris Resort.jpg|thumb|right|350px|Turistično naselje Stella Maris]] == Turizem == Turistični razvoj Umaga se je pričel ob prehodu v 20. stoletje. {{razširi razdelek}} ===Umaška riviera === Umaška riviera s [[hotel]]i, z depandansami, apartmaji, [[bungalov]]i in [[kamp|avtokampi]] (Stella Maris) sega od polotoka [[Savudrija|Savudrije]] na severu do zaliva [[Dajla]] (naselje [[Karigador]]) na jugu, kjer vključuje največji turistični kamp v okolici, [[Camping Park Umag]] (nekdanji ''Ladin Gaj''). V samem Umagu se nahaja več hotelov (Kristal, Sipar, Adriatic, Umag, Koralj, Istra in Aurora) v bližini mesta so tri turistična naselja (Stella Maris, Katoro in Polynesia). === Marina ACI Umag=== V Umagu deluje tudi [[marina (pristanišče)|marina]], kjer lahko pristajajo [[ladja|plovila]] do dolžine 25 m. Globina morja je od 3 do 6 m. Marina ima 550 privezov v morju in 350 mest na kopnem, 40 tonsko premično dvigalo in 10 tonsko dvigalo, [[Drča (priprava)|splavno drčo]] in nudi tehnični servis. Zavarovana je z 404 metrov dolgim [[valobran]]om, ki so ga pričeli graditi leta 1925, na koncu katerega stoji [[svetilnik]]. Na posebnem pomolu je prostor, namenjen [[Carina|carinski kontroli]]. ==Šport== Umag je enkrat letno gostitelj moškega mednarodnega [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] [[Tenis|teniškega]] turnirja. [[Slika:Umag-P9190097.jpg|thumb|250px|Teniški stadion]] == Ljudje, povezani z Umagom == * [[Marino Cettina]] (1959–1998), umaški galerist * [[Baby Lasagna]] (* 1995), hrvaški pevec, besedilopisec in producent * [[Fulvio Tomizza]] (1935–1999) italijanski književnik, rojen v [[Juricani|Juricanih]], nazadnje živel v [[Materada|Materadi]]. * [[Neven Ušumović]] (* 1972), hrvaški književnik * [[Alka Vuica]] (* 1961, Pulj), hrvaška pevka, tekstopiska in TV voditeljica == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Commonscat|Umag}} {{Umag}} {{Istra}} {{Istrska županija}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] golibd8r84cukmbznak492p63u24856 0 175098 6718039 6714583 2026-07-26T00:09:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718039 wikitext text/x-wiki [[Slika:Open Access logo PLoS white.svg|thumb|Logotip]] '''Prosti dostop''' ({{jezik-en|open access}}, kratica '''OA''') je način objave del v [[znanost]]i, pri katerem je polno besedilo dela brezplačno dostopno vsakomur prek [[svetovni splet|svetovnega spleta]]. Največkrat se nanaša na članke v [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]], vse pogosteje pa tudi na strokovne [[monografija|monografije]] ali poglavja v njih.<ref name="earlham.edu">{{navedi splet |last=Suber |first=Peter |url=http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm |title=Open Access Overview (definition, introduction) |date=6.11.2010 |accessdate=21.7.2011 |archive-date=2007-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070519103647/http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm |url-status=dead }}</ref> Obstajata dva glavna pristopa - brezplačni OA omogoča samo pregledovanje vsebine, popolnoma prosti pa daje tudi pravico do neomejene distribucije in uporabe prosto dostopnih vsebin.<ref name="arl.org">{{navedi splet |url=http://www.arl.org/sparc/publications/articles/gratisandlibre.shtml |last=Suber |first=Peter |title=Gratis and libre Open Access |year=2008 |accessdate=2011-07-21 |archive-date=2013-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130329145205/http://www.arl.org/sparc/publications/articles/gratisandlibre.shtml |url-status=dead }}</ref> Soroden pojem je [[odprta vsebina]], ki daje tudi pravico do spreminjanja, vendar ta način ni primeren za znanstvene objave, pri katerih sta pomembna integriteta in pripis avtorstva. Skladno z razmahom svetovnega spleta v 1990. letih so nastajale številne, a nepovezane iniciative za omogočanje dostopa javnosti do znanstvenih del mimo tradicionalnih poti. Prva enotna mednarodna izjava glede prostega dostopa je bila »Budapest Open Access Initiative« (BOAI) v februarju 2002. Podala je enotno definicijo prostega dostopa, do julija 2011 jo je podprlo skoraj 5500 posameznikov in 600 ustanov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.soros.org/openaccess/view.cfm |title=View signatures |work=Budapest Open Access Initiative |accessdate=21.7.2011 |archive-date=2007-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070528090545/http://www.soros.org/openaccess/view.cfm |url-status=dead }}</ref> Sledili sta izjavi »The Bethesda Statement on Open Access Publishing« junija 2003 in »Berlin Declaration on Open Access to Knowledge in the Science and Humanities« oktobra 2003. Izjave se razlikujejo v nekaterih podrobnostih definicije prostega dostopa, skupno pa jim je, da prosti dostop po tej definiciji odpravlja omejitve pri uporabi in razširjanju znanstvenih del, pri čemer zagotavlja pravico avtorjem do pripisa avtorstva. [[Peter Suber]], eden najvidnejših zagovornikov gibanja, označuje te skupne točke kot »BBB definicijo prostega dostopa«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.earlham.edu/~peters/fos/newsletter/09-02-04.htm |last=Suber |first=Peter |title=Praising progress, preserving precision |date=2.9.2004 |work=SPARC Open Access Newsletter, issue #77 |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2011-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110803143545/http://www.earlham.edu/~peters/fos/newsletter/09-02-04.htm |url-status=dead }}</ref> Po združeni definiciji zgolj brezplačni OA ni pravi OA. Prosti dostop, predvsem v smislu posledic na zanesljivost in ekonomijo znanstvenega založništva ter dobrobit javnosti, je danes predmet številnih razprav med raziskovalci, [[akademik]]i, [[knjižnica|knjižničarji]], [[univerza|univerzitetnimi]] administratorji, financerji, vladnimi uslužbenci ter komercialnimi in akademskimi [[založba]]mi. == Zagotavljanje prostega dostopa == Prosti dostop se lahko zagotavlja na dva različna načina:<ref name="Jeffery2006">{{navedi revijo| url=http://www.ercim.eu/publication/Ercim_News/enw64/jeffery.html |last=Jeffery |first=Keith G. |year=2006 |title=Open Access: An Introduction |journal=ERCIM News |volume=64}}</ref> # »Zeleni OA« zagotavljajo avtorji, ki objavljajo v tradicionalnih revijah in nato samo-arhivirajo svoje prispevke v prosto dostopni zbirki svoje inštitucije ali v neodvisni javni [[podatkovna baza|bazi]] člankov.<ref>{{navedi splet|url=http://eprints.ecs.soton.ac.uk/15753/ |author=Harnad, S. |year=2007 |title=The Green Road to Open Access: A Leveraged Transition |work=The Culture of Periodicals from the Perspective of the Electronic Age |pages=99-105}}</ref> »Zeleni« izdajatelji dovoljujejo avtorjem samo-arhiviranje takoj po izdaji. # »Zlati OA« zagotavljajo založniki, članki v prosto dostopnih revijah so neposredno prosto dostopni na spletni strani izdajatelja. Obstaja nekaj različic tega načina, na primer zakasnjeni OA, pri katerem so članki prosto dostopni po določenem obdobju embarga (na primer po enem letu od izdaje) ali hibridni - hibridne OA revije dajejo avtorjem možnost, da z dodatnim plačilom ob objavi omogočijo prosti dostop do svojega dela. [[Slika:OA by Discipline.png|thumb|350px|Delež člankov v revijah iz različnih področij znanosti v letu 2008, ki so bili samo-arhivirani (»<span style="background:#87B34B">zeleni{{nbsp}}OA</span>«) ali objavljeni v OA reviji (»<span style="background:#E5C93F">zlati{{nbsp}}OA</span>«)<ref name="Bjoerk2010"/>]] Vedno večje število univerz vzdržuje institucionalne zbirke, dostopne prek svetovnega spleta, v katere lahko njihovi raziskovalci samo-arhivirajo objavljene članke, obstajajo pa tudi neodvisne zbirke, med bolj znanimi so [[arXiv]] ([[fizika]], [[matematika]], [[astronomija]], [[informatika]]), [[PubMed Central]] ([[medicina]] in [[biomedicinske znanosti]]) ter [[CogPrints]] ([[kognitivna znanost]]). Končni uporabniki lahko pridejo do prosto dostopnih člankov tudi prek različnih [[spletni imenik|imenikov]] in [[spletni iskalnik|iskalnikov]]. ''Directory of Open Access Journals'' (DOAJ) je imenik skoraj 7000 OA znanstvenih revij, od tega preko 3000 takih, ki so indeksirane na ravni člankov. Podoben imenik je indijski ''OpenJ-gate'', ki zbira povezave tudi do drugih strokovnih serijskih publikacij (na primer okrožnic poklicnih združenj). Prosto dostopne članke je prav tako možno najti s spletnim iskanjem z uporabo specializiranih iskalnikov, kot so na primer OAIster, ScientificCommons.org in Google Scholar. Rezultati lahko vključujejo tudi rokopise člankov pred tiskom (''manuscript'', ''pre-print'') in spremljajoče gradivo. Med 80 in 90{{nbsp}}% revij dovoljuje nekatere oblike avtorskega samo–arhiviranja (»zeleni OA«).<ref name="Jeffery2006"/> Od 1.350.000 člankov, ki sta jih v letu 2006 indeksirali organizaciji Institute for Scientific Information (ISI) in Ulrich's Periodicals Directory, je bilo po oceni 4,6{{nbsp}}% prosto dostopnih takoj, dodatnih 3,5{{nbsp}}% pa po obdobju embarga (tj. »zlati« in »zakasnjeni zlati OA«). Samo-arhiviranih je bilo 11,3{{nbsp}}% vseh člankov.<ref>{{navedi revijo |last1=Björk |first1=Bo-Christer |last2=Roos |first2=Annikki |last3=Lauri |first3=Mari |year=2009 |title=Scientific journal publishing: yearly volume and open access availability |url=http://informationr.net/ir/14-1/paper391.html |journal=Information Research |volume=14 |issue=1}}</ref> Sodeč po rezultatih kasnejše raziskave, ki je zajemala revije v bazah Ulrich's Periodicals Directory, [[Web of Science]], [[Scopus]] in DOAJ, je bilo prosto dostopnih več kot 20{{nbsp}}% člankov, vendar je ta raziskava upoštevala vse brezplačno dostopne članke ne glede na pravico do redistribucije (»brezplačni OA«).<ref name="Bjoerk2010">{{navedi revijo |last1=Björk |first1=Bo-Christer |last2=Welling |first2=Patrik |last3=Laakso |first3=Mikael |last4=Majlender |first4=Peter |last5=Hedlund |first5=Turid |last6=Guðnason |first6=Guðni |year=2010 |title=Open Access to the Scientific Journal Literature: Situation 2009 |journal=PLoS ONE |volume=5 |issue=6 |pages=e11273 |doi=10.1371/journal.pone.0011273}}</ref> == Prosti dostop v znanstvenem založništvu == === Avtorji in raziskovalci === Eden izmed glavnih razlogov zakaj avtorji dovolijo, da so njihovi članki prosto dostopni, je povečanje [[Faktor vpliva|vpliva njihovega dela]]. Vse več raziskav potrjuje, da prosta dostopnost pomembno prispeva k citiranosti dela v drugih znanstvenih publikacijah ali vsaj večji branosti in uporabi.<ref>{{navedi splet| url=http://opcit.eprints.org/oacitation-biblio.html |title=Effect of OA on citation impact: a bibliography of studies |date=6.6.2011 |accessdate=24.7.2011 |publisher=The Open Citation Project}}</ref> Znanstveniki dobivajo plačo in sredstva za raziskave od agencij za financiranje in/ali svojih univerz; objava je poročilo o njihovem delu in ne sredstvo za finančno korist. Večkrat kot je njihovo delo uporabljeno, citirano in nadgrajeno, večja je korist za raziskovalno usmeritev ter tudi za znanstvenikov lasten ugled.<ref name="uk">{{navedi splet |url=http://openaccess.eprints.org/index.php?/archives/28-guid.html |title=Maximising the Return on the UK's Public Investment in Research - Open Access Archivangelism |last=Harnad |first=Stevan |date=14.9.2005 |accessdate=24.7.2011 |work=Open Access Archivangelism |archive-date=2017-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170702065339/http://openaccess.eprints.org/index.php?%2Farchives%2F28-guid.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |chapter-url=http://www.garfield.library.upenn.edu/essays/v11p354y1988.pdf |last=Garfield |first=Eugene |year=1988 |chapter=Can Researchers Bank on Citation Analysis? (Current Contents, #44, p.3-12, October 31, 1988) |title=Essays of an Information Scientist: Science Literacy, Policy, Evaluation, and other Essays |volume=11 |pages=354 |publisher=Institute for Scientific Information |access-date=2011-07-24 |archive-date=2020-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200223181908/http://www.garfield.library.upenn.edu/essays/v11p354y1988.pdf |url-status=dead }}</ref> Nekatere strokovne organizacije neposredno promovirajo odločanje za prosti dostop. Leta 2001 je [[Mednarodna matematična zveza]] v javnem sporočilu svojim članom zapisala, da je »prosti dostop do matematične literature pomemben cilj« in spodbudila člane naj »omogočijo elektronski dostop do čim več svojih del« in »povečajo zbirko brezplačno dostopnega primarnega matematičnega gradiva, predvsem v pomoč znanstvenikom, ki delajo brez zadostnega dostopa do knjižnic«.<ref name="imu">{{navedi splet |url=http://cr.yp.to/bib/imu-call.html |title=Call to All Mathematicians |author=Committee on Electronic Information and Communication (CEIC), Mednarodna matematična zveza |date=15.5.2001}}</ref> Avtorji, ki želijo, da so njihova dela prosto dostopna, imajo dve možnosti. Ena je, da objavljajo v prosto dostopnih revijah (»zlati OA«). Številne revije računajo avtorjem za objavo prosto dostopnih člankov, številne druge pa ne. Strošek objave prosto dostopnega članka računa večina tradicionalnih revij in nekatere OA revije (predvsem uglednejše, kot so revije [[Public Library of Science]]),<ref name="earlham.edu"/> pri čemer je lahko cena objave članka nekaj tisoč [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.lib.berkeley.edu/scholarlycommunication/oa_fees.html#directories |title=Selective List of Open Access and Paid Access Fees |work=Library Collections |publisher=[[Univerza Kalifornije, Berkeley]] |accessdate=28.11.2011 |archive-date=2014-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140510170726/http://www.lib.berkeley.edu/scholarlycommunication/oa_fees.html#directories |url-status=dead }}</ref> Če OA revija računa objavo, je plačnik po navadi avtorjeva inštitucija ali agencija za financiranje, ne avtor sam. Nekatere univerze so že vzpostavile denarne sklade za plačilo stroškov objave v OA revijah,<ref name="earlham.edu"/> lahko pa avtorji vključijo ta strošek že v predlog raziskovalnega projekta. Poleg tega se lahko revija odpove plačilu v primeru, da avtor zaprosi za to zaradi finančnih težav, ali celo za vse avtorje iz nerazvitih držav. Druga možnost je samo-arhiviranje objavljenih prispevkov (»zeleni OA«). Založbe, ki dovoljujejo samo-arhiviranje, so zbrane na seznamu RoMEO, ki ga vzdržuje britanska organizacija SHERPA.<ref>[http://www.sherpa.ac.uk/romeo.php SHERPA/RoMEO - Publisher copyright policies & self-archiving]</ref> Debate o prostem dostopu se osredotočajo predvsem na strokovno literaturo, vendar lahko z izbiro ustrezne licence vsakdo ponudi prosti dostop do svojega ustvarjalnega dela, na primer [[učni objekt|učnega objekta]] za [[e-izobraževanje]]. V ta namen so med drugim sestavljene licence [[Creative Commons]], ki jih uporablja [[Wikipedija]]. Licenca Creative Commons-Priznanje avtorstva (CC-BY) je v skladu z BBB definicijo prostega dostopa.<ref>{{navedi splet| url=http://wiki.creativecommons.org/index.php?title=Creative_Commons_and_Open_Access&oldid=47517 |title=Creative Commons and Open Access |date=2.3.2011 |accessdate=28.7.2011 |publisher=Creative Commons}}</ref> === Vlagatelji v raziskave in univerze === Agencijam, ki financirajo raziskave, in univerzam je v interesu, da imajo raziskave, ki jih podpirajo, kar največji vpliv. Do konca oktobra 2014 je 223 inštitucij v svoje pogoje financiranja vneslo zahtevo za samo-arhiviranje izsledkov raziskav, nadaljnjih 9 pa je izrazilo to namero.<ref name="ROARMAP">{{navedi splet| url=http://roarmap.eprints.org/ |title=ROARMAP: Registry of Open Access Repository Material Archiving Policies |accessdate=29.10.2014}}</ref> Prizadevanja za prosti dostop do izsledkov javno financiranih raziskav obstajajo tudi na nadinstitucionalni ravni. Leta 2009 je bil v [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriškemu kongresu]] vložen predlog zveznega zakona (''Federal Research Public Access Act'', okrajšano ''FRPAA''), ki bi od vseh javnih agencij z več kot 100 milijonov [[ameriški dolar|USD]] proračuna zahteval, naj zahtevo po samo-arhiviranju vnesejo v svoje pogoje financiranja raziskav po zgledu [[Nacionalni inštituti za zdravje|Nacionalnih inštitutov za zdravje]].<ref>{{navedi novico |last=Albanese |first=Andrew R. |date=7.2.2009 |title=Bill would expand open access mandate for publicly funded research beyond NIH requirements |url=http://www.libraryjournal.com/article/CA6668699.html |work=Library Journal |accessdate=26.7.2011}}</ref> Nacionalni inštituti za zdravje (NIH) zahtevajo od prejemnikov financiranja samo-arhiviranje v osrednji bazi prosto dostopnih člankov [[PubMed Central]] v roku enega leta od objave.<ref>{{navedi splet| url=http://publicaccess.nih.gov/ |title=National Institutes of Health Public Access |publisher=National Institutes of Health |accessdate=26.7.2011}}</ref> Tovrstna prizadevanja potekajo tudi v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2006 je [[Evropska komisija]] na podlagi študije trga znanstvenega založništva v Evropi sprejela priporočilo o zagotavljanju dostopa javnosti do izsledkov javno financiranih raziskav,<ref>{{navedi splet| url=http://ec.europa.eu/research/science-society/pdf/scientific-publication-study_en.pdf |title=Study on the economic and technical evolution of the scientific publication markets in Europe |date=januar 2006 |accessdate=26.7.2011 |publisher=Evropska komisija}}</ref> ki ga je kasneje nadgradila Evropska svetovalna komisija za raziskave (EURAB) s svojimi priporočili, med katerimi sta čimprejšnji prosti dostop (oz. najkasneje v roku 6 mesecev od objave) in zagotavljanje dolgoročnega hranjenja člankov ter kongresnih prispevkov.<ref>{{navedi dokument| url=http://ec.europa.eu/research/eurab/pdf/eurab_scipub_report_recomm_dec06_en.pdf |title=Scientific Publication: Policy on Open Access |date=december 2006 |publisher=European Research Advisory Board |accessdate=26.7.2011}}</ref> V sklopu [[sedmi okvirni program|sedmega okvirnega programa]] EU je bil izveden pilotski projekt OpenAIRE za zagotavljanje prostega dostopa na vseevropski ravni, ki je vključeval projekte sedmega okvirnega programa v skupnem obsegu 20{{nbsp}}% vseh sredstev programa,<ref>{{navedi novico |url=http://www.eifl.net/news/european-countries-join-forces-realize-ec-ope |title=European countries join forces to realize the EC Open Access pilot: OpenAIRE |date=25.2.2010 |accessdate=26.7.2011 |publisher=EIFL |archive-date=2011-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111222001856/http://www.eifl.net/news/european-countries-join-forces-realize-ec-ope |url-status=dead }}</ref> za osmi okvirni program (Horizon 2020) pa je prosti dostop že eno od temeljnih načel.<ref name="Horizon2020">{{navedi splet |title=Fact sheet: Open Access in Horizon 2020 |url=https://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/sites/horizon2020/files/FactSheet_Open_Access.pdf |publisher=Evropska komisija |accessdate=29.10.2014 |date=9.12.2013}}</ref> Nujnost pospeševanja prostega dostopa do izsledkov javno financiranih raziskav je tudi stališče vodstva [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].<ref>{{navedi dokument| title=OECD Principles and Guidelines for Access to Research Data from Public Funding |year=2007 |url=http://www.oecd.org/dataoecd/9/61/38500813.pdf}}</ref> Organizacija [[EPrints]] vzdržuje Register pravil za prosto dostopno arhiviranje gradiv (''Registry of OA Repository material Archiving Policies'', ROARMAP), v katerem je naštetih 131 ustanov, ki od svojih raziskovalcev zahtevajo ali jim priporočajo samo-arhiviranje, med njimi univerze, kot so [[Humboldtova univerza v Berlinu]], [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Zürich]], [[Univerza v Edinburgu]] in [[Tehnološki inštitut Massachusettsa]] (MIT).<ref name="ROARMAP"/> Obstaja tudi organizacija Enabling Open Scholarship (EOS), ki pomaga ustanovam pri vzpostavljanju pravil za zagotavljanje prostega dostopa. === Založniki === Komercialni založniki so najpomembnejši nasprotniki prostega dostopa. Poslovni modeli teh podjetij so odvisni od naročnin (čeprav nekatere neproste revije računajo tudi avtorjem za objavo), zato vidijo v gibanju grožnjo svojemu obstoju. Združenje ameriških založnikov (''Association of American Publishers'', AAP) je tako leta 2007 ustanovilo Partnerstvo za raziskovalno integriteto v naravoslovju in medicini (''Partnership for Research Integrity in Science & Medicine'', PRISM), ki [[lobiranje|lobira]] pri ameriški vladi proti zakonskim zahtevam za prosto dostopnost izsledkov javno financiranih raziskav. Organizacija promovira razlago, da prosti dostop ogroža integriteto znanosti napram [[cenzura|cenzuri]] in drugim manipulacijam, da ogroža kvaliteto uredniškega procesa (predvsem recenzije s strani vrstnikov oz. ''peer review'', ki je ključen element sodobne znanosti) ter da predstavlja nelegitimno vmešavanje vlade v dejavnost založnikov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.prismcoalition.org/press.htm |title=PRISM Coalition to Inform Public on Risks Government Interference Poses to Science and Medicine |date=23.8.2007 |accessdate=28.7.2011 |publisher=Partnership for Research Integrity in Science & Medicine |archive-date=2012-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111155010/http://www.prismcoalition.org/press.htm |url-status=dead }}</ref> Njihov pristop je v javnosti izzval številne kritike, tudi na račun po mnenju zagovornikov prostega dostopa zavajajočih izjav,<ref>{{navedi novico |url=http://www.earlham.edu/~peters/fos/2007/08/publishers-launch-anti-oa-lobbying.html |last=Suber |first=Peter |date=23.8.2007 |title=Publishers launch an anti-OA lobbying organization |work=Open Access News |accessdate=2011-07-28 |archive-date=2011-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110803154536/http://www.earlham.edu/~peters/fos/2007/08/publishers-launch-anti-oa-lobbying.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.salon.com/technology/how_the_world_works/2007/08/28/prism_open_access/index.html |title=Science publishers get even stupider |last=Leonard |first=Andrew |date=28.8.2007 |work=Salon.com |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2011-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110425154305/http://www.salon.com/technology/how_the_world_works/2007/08/28/prism_open_access/index.html |url-status=dead }}</ref> ki jih za organizacijo sestavlja slavni svetovalec za odnose z javnostmi Eric Dezenhall; ta je znan predvsem po delu za zvezdnike in podjetja, kot je [[Enron]].<ref>{{navedi revijo |last=Giles |first=Jim |date=24.1.2007 |title=PR's 'pit bull' takes on open access |journal=Nature News |publisher=Nature Publishing Group |doi=10.1038/445347a |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070906183340/http://www.nature.com/news/2007/070122/full/445347a.html |archivedate=2007-09-06 |url=http://www.nature.com/news/2007/070122/full/445347a.html |access-date=2011-07-28 |url-status=live }}</ref> Tudi nekateri drugi analitiki pa so mnenja, da prosti dostop za izdajatelje ni ekonomsko vzdržen.<ref name="Worlock2004"/> Poleg komercialnih založb, katerih položaj na trgu je neposredno odvisen od dobičkov od njihove dejavnosti, naj bi bil prosti dostop tvegan tudi za znanstvena združenja, ki izdajajo znanstvene publikacije (na primer [[Kraljeva družba]] preko svoje založbe [[Royal Society Publishing]]) in iz dobičkov od založništva financirajo druge svoje dejavnosti.<ref>{{navedi revijo| url=http://journals.tdl.org/jodi/article/view/104/103 |last=Willinsky |first=John |year=2004 |title=Scholarly Associations and the Economic Viability of Open Access Publishing |journal=Journal of Digital Information |volume=4 |issue=2}}</ref><ref>{{navedi revijo |url=http://cssp.us/pdf/AdoptOpenAccess.pdf |last=Velterop |first=Jan |year=2003 |title=Should scholarly societies embrace open access (or is it the kiss of death)? |journal=Learned Publishing |issue=16 |pages=167–169}}</ref><ref name="Worlock2004b">{{navedi splet| url=http://www.nature.com/nature/focus/accessdebate/8.html |title=Open access and learned societies |last=Worlock |first=Kate |work=Nature Focus |publisher=Nature Publishing Group |year=2004 |accessdate=28.7.2011}}</ref> Založniški trg v znanosti je raznolik, izstopajo pa trije največji ameriški založniki: [[Elsevier]], [[Springer Science+Business Media|Springer]] in [[Wiley]], pri katerih izide ocenjeno 42{{nbsp}}% vseh člankov na področjih [[naravoslovje|naravoslovja]], [[tehnika|tehnike]] in [[medicina|medicine]]. Za primer, Elsevier je imel v tem poslovnem segmentu med letoma 1998 in 2000 osemkrat večji dobiček kot je povprečje za založništvo serijskih publikacij v celoti, kar vzbuja pomisleke o upravičenosti cen za dostop do znanstvenih del.<ref name="McGuigan2008">{{navedi revijo |last1=McGuigan |first1=Glenn S. |last2=Russell |first2=Robert D. |year=2008 |title=The Business of Academic Publishing: A Strategic Analysis of the Academic Journal Publishing Industry and its Impact on the Future of Scholarly Publishing |url=http://southernlibrarianship.icaap.org/content/v09n03/mcguigan_g01.html |journal=Electronic Journal of Academic and Special Librarianship |volume=9 |issue=3}}</ref> Na drugi strani so OA založniki, med katerimi so največji [[BioMed Central]], [[Hindawi Publishing Corporation]] in neprofitni [[Public Library of Science]]. Ti so bili leta 2007 povečini na meji finančne vzdržnosti, le Hindawi je poročal, da brez težav pokriva stroške.<ref name="SPARCMatrix">{{navedi splet |url=http://www.arl.org/sparc/meetings/ala07/matrixhtml.shtml |title=Matrix Analysis |publisher=SPARC |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2010-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100707081101/http://www.arl.org/sparc/meetings/ala07/matrixhtml.shtml |url-status=dead }}</ref> BioMed Central je leta 2008 kupil založnik Springer, kar po mnenju nekaterih dokazuje, da je prosti dostop smiseln poslovni model.<ref>{{navedi novico |last=Albanese |first=Andrew |date=10.8.2008 |title=Springer Acquires Open Access Publisher BioMed Central |url=http://www.libraryjournal.com/article/CA6602778.html?nid=2673&rid=reg_visitor_id&source=title |work=The Library Journal}}</ref> Obstajajo številni načini kako lahko tudi izdajatelji, ki se odpovejo prihodku od naročnin, zagotovijo pokritje stroškov in po možnosti dobiček. Eden od osnovnih je zmanjšanje stroškov - za primer, pri klasičnih revijah predstavlja cena izdelave in distribucije fizičnih izvodov revije skoraj četrtino stroškov, čemur se OA revije izognejo, če so dostopne samo prek svetovnega spleta. Prihodke lahko zagotavljajo plačila avtorjev za objavo, objavljanje [[oglaševanje|oglasov]] in drugi viri financiranja, kot so skladi za podporo znanosti. V praksi ima vsako podpodročje znanosti svoje specifike in revije s teh podpodročij se razlikujejo tako po stroških izdaje kot po možnostih za financiranje, zato enotnega poslovnega modela, ki bi bil smiseln za vse izdajatelje, ni.<ref>{{navedi splet|title=Costs and business models in scientific research publishing |year=2004 |publisher=Wellcome Trust |url=http://www.wellcome.ac.uk/stellent/groups/corporatesite/@policy_communications/documents/web_document/wtd003184.pdf}}</ref><ref>{{navedi dokument |last=Crow |first=Raym |year=2009 |title=Income models for open access: an overview of current practice |url=http://www.arl.org/sparc/bm~doc/incomemodels_v1.pdf |publisher=SPARC}}</ref> Še ena posledica vzpona prostega dostopa ob hkratnem trendu »objavljaj ali izgini«, ki znanstvenike sili k vedno bolj množičnemu objavljanju, je pojav t. i. [[Plenilsko založništvo|plenilskih založnikov]]. To so neuveljavljeni založniki, ki izkoriščajo model »avtor plača« za finančno korist, pri čemer se poslužujejo nepoštenih praks, kot je umetno višanje ugleda z lažnim navajanjem sodelavcev in nižanjem (ali celo odsotnostjo) standardov znanstvene recenzije. Ciljajo predvsem na manj izkušene raziskovalce, ki ne poznajo meril ugleda v znanstvenem založništvu, nekateri raziskovalci pa pri njih objavljajo tudi načrtno, saj si tako na lahek način višajo število objav.<ref>{{navedi revijo |last=Beall |first=Jeffrey |date=13.9.2012 |title=Predatory publishers are corrupting open access |journal=Nature |volume=489 |pages=179 |doi=10.1038/489179a}}</ref> === Uporabniki in javnost === Ena največjih prednosti prostega dostopa je za uporabnike v [[država v razvoju|državah v razvoju]], ki imajo zelo omejen dostop do znanstvenih revij. Koristi od OA pa imajo tudi uporabniki iz razvitih držav, saj nobena [[knjižnica]] ne more ponuditi vseh znanstvenih revij; večina jih lahko ponudi le majhen del le teh. OA članek lahko prebere kdorkoli z dostopom do [[svetovni splet|svetovnega spleta]] – znanstvenik, poklicni uporabnik, [[novinarstvo|novinar]], pisec, [[politika|politik]] ali ljubitelj (za hobi). V večini primerov so neposredni uporabniki znanstvenih člankov drugi raziskovalci. V znanstveni skupnosti je bilo že pred vzponom prostega dostopa uveljavljenih več načinov razširjanja objav, med njimi [[medknjižnična izposoja]] in neposreden stik z avtorjem, vendar sta ta dva načina pogosto nezanesljiva in, predvsem na najaktivnejših raziskovalnih področjih, prepočasna. Dostop do OA gradiva je po drugi strani takojšen. Prosti dostop je v znanstvenem raziskovanju pomemben za javnost iz številnih razlogov. Eden od argumentov za javno dostopnost znanstvene literature je, da je večina raziskav plačana z davkoplačevalskim denarjem, torej morajo biti tudi izsledki teh raziskav javno dostopni, pri čemer pa se delež javno financiranih znanstvenih raziskav med državami zelo razlikuje - v [[Avstralija|Avstraliji]] tako znaša 80{{nbsp}}%, v [[Švica|Švici]] in na [[Japonska|Japonskem]] pa samo 10{{nbsp}}%.<ref name="Worlock2004">{{navedi splet| url=http://www.nature.com/nature/focus/accessdebate/34.html |title=The Pros and Cons of Open Access |last=Worlock |first=Kate |work=Nature Focus |publisher=Nature Publishing Group |year=2004 |accessdate=28.7.2011}}</ref> Kot dokazujejo zagovorniki prostega dostopa, le-ta pospešuje raziskovalni proces, produktivnost in znanje. Namreč prav vsak raziskovalec lahko prebere neki članek, ne glede na to, ali ima dostop do knjižnice, ki ima določeno revijo, kjer se ta članek nahaja, kar je posebej pomembno v državah v razvoju.<ref>{{navedi revijo| last1=Kirsop |first1=Barbara |last2=Chan |first2=Leslie |year=2005 |url=https://tspace.library.utoronto.ca/handle/1807/4416 |title=Transforming access to research literature for developing countries |journal=Serials Reviews |volume=31 |issue=4 |pages=246–255}}</ref> Sodeč po nekaterih ekonomskih modelih lahko povečanje deleža prosto dostopnega znanja bistveno vpliva na finančno korist od vlaganja v raziskave v posameznih državah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vu.edu.au/sites/default/files/wp23_2006_cses.pdf |last1=Houghton |first1=John |last2=Sheehan |first2=Peter |title=The Economic Impact of Enhanced Access to Research Findings |year=2006 |publisher=Centre for Strategic Economic Studies, Victoria University |accessdate=28.7.2011}}</ref> Tudi tisti, ki ne berejo znanstvenih člankov, lahko uživajo prednosti prostega dostopa. Na primer, prednost, ki jo pri tem lahko uživa neki bolnik je, da imajo njegov zdravnik in ostali zdravstveni delavci dostop do izsledkov najnovejših raziskav, ki lahko vsebujejo pomembne podatke za nadaljnje zdravljenje. Lahko pa se pouči o svoji bolezni tudi bolnik sam. Če ima dostop do znanstvene literature politik ali [[nevladna organizacija]], ki se zavzema za spremembo zakonodaje, lahko to pripomore k sprejemanju bolj utemeljenih odločitev. V vseh primerih pa dostop prispeva k znanstveni pismenosti in stopnji izobrazbe.<ref>{{navedi revijo| last1=Evans |first1=James A. |last2=Reimer |first2=Jacob |title=Open Access and Global Participation in Science |journal=[[Science]] |year=2009 |volume=323 |issue=5917 |pages=1025 |doi=10.1126/science.1154562}}</ref> === Knjižnice in knjižničarji === Naraščajoča cena naročnin za klasične znanstvene revije sili knjižnice, ki imajo omejen proračun, da manjšajo število naročenih revij. Izpad dohodka izdajatelji uravnavajo tako, da višajo naročnine, rezultat česar je začaran krog, v katerem cena dostopa do revij narašča bistveno hitreje od [[inflacija|inflacije]]. Pojav je znan kot »kriza serijskih publikacij« (angleško ''serials crisis'') in vidno vpliva na dostop do znanstvenih informacij.<ref name="McGuigan2008"/><ref>{{navedi splet|title=The Serials Crisis: A White Paper for the UNC-Chapel Hill Scholarly Communications Convocation|url=http://www.unc.edu/scholcomdig/whitepapers/panitch-michalak.html |date=januar 2005 |last1=Panitch |first1=Judith M. |last2=Michalak |first2=Sarah |work=Scholarly Communications in a Digital World: A Convocation |publisher=[[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]]}}</ref> Knjižničarji so med najbolj vidnimi zagovorniki prostega dostopa, saj je dostop do informacij eno izmed osrednjih načel [[knjižničarstvo|knjižničarske stroke]]. Številne knjižnice so podpisale skupne izjave v podporo prostemu dostopu ali sestavile svoje, med njimi Kanadsko združenje knjižnic (''Canadian Library Association'') leta 2005.<ref>{{navedi splet |url=http://www.scientificjournals.org/open_acccess_movement.htm |title=The Open-Access Movement |year=2010 |publisher=Scientific Journals International |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2011-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110827134954/http://www.scientificjournals.org/open_acccess_movement.htm |url-status=dead }}</ref> Ameriško Združenje raziskovalnih knjižnic (''Association of Research Libraries'') je med soustanovitelji Koalicije za znanstveno založništvo in akademske vire (''Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition'', SPARC), ki je eden ključnih podpornikov gibanja. Na nekaterih univerzah vzdržujejo knjižnice institucionalno zbirko, kjer zaposleni samo-arhivirajo svoja dela. Ta vloga bo po mnenju nekaterih komentatorjev v prihodnosti vedno pomembnejša, ko bo vedno več virov financiranja zahtevalo od avtorjev samo-arhiviranje.<ref>{{navedi splet |url=http://openaccess.eprints.org/index.php?%2Farchives%2F369-guid.html |date=2.3.2008 |title=How to Integrate University and Funder Open Access Mandates |last=Harnad |first=Stevan |work=Open Access Archivangelism |accessdate=2011-07-28 |archive-date=2008-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080316202403/http://openaccess.eprints.org/index.php?%2Farchives%2F369-guid.html |url-status=dead }}</ref> Mnoge knjižnice so udeležene tudi v založništvu; 44{{nbsp}}% članic Združenja raziskovalnih knjižnic, ki so se odzvale na anketo iz leta 2007, sodeluje pri izdajanju znanstvenih publikacij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arl.org/bm~doc/research-library-publishing-services.pdf |title=Research Library Publishing Services: New Options for University Publishing |last=Hahn |first=Karla L. |year=2008 |publisher=Association of Research Publishers}}</ref> Kanadski [[Public Knowledge Project]] je razvil razširjen [[odprta koda|odprtokoden]] sistem [[Open Journal Systems]] za spletno izdajanje znanstvenih publikacij (s poudarkom na prosto dostopnih), namenjen knjižnicam in podobnim ustanovam. Obstajajo pomisleki, da knjižničarji v svetu prosto dostopnih informacij sploh ne bodo več potrebni, vendar knjižnice in knjižničarji ostajajo ključni pri dolgoročnem hranjenju in sistematski obdelavi tovrstnih informacij.<ref>{{navedi revijo |url=http://eprints.rclis.org/handle/10760/6842 |last1=Morrison |first1=Heather |last2=Waller |first2=Andrew |year=2004 |title=Open access: basics and benefits |journal=Letter of the LAA |issue=144 |pages=17–18 |access-date=2011-07-28 |archive-date=2012-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120213162340/http://eprints.rclis.org/handle/10760/6842 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega po mnenju nekaterih prosti dostop ni edina možna rešitev za krizo serijskih publikacij - ta naj bi bila tudi posledica premajhnih sredstev za knjižnice, ki običajno obsegajo samo 2{{nbsp}}% proračuna univerze. Kot rešitev predlagajo še izboljšanje obstoječih sistemov medknjižnične izposoje.<ref name="Worlock2004"/> == Zgodovina gibanja == Gibanje je omogočil vzpon [[svetovni splet|svetovnega spleta]] v 1990. letih, dodaten zagon pa mu je dala kriza serijskih publikacij, ki je bila očitna že v letih pred tem. Konec 1980. let so se pojavile prve prosto dostopne revije, kot so bile ''Psycoloquy'', ''New Horizons in Adult Education'' in ''The Public-Access Computer Systems Review'', v zgodnjih 1990. letih pa tudi prve zbirke prosto dostopnega gradiva, večinoma pod okriljem velikih univerz ter javnih raziskovalnih ustanov (ena prvih zbirk t. i. ''pre-printov'' je nastala na strežnikih organizacije [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN]], ki je znana tudi kot rojstni kraj svetovnega spleta).<ref>{{navedi splet |url=http://oad.simmons.edu/oadwiki/Timeline_before_2000 |title=Timeline before 2000 |work=Open Access Directory |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821074702/http://oad.simmons.edu/oadwiki/Timeline_before_2000 |url-status=dead }}</ref> Leta 1991 je teoretični fizik [[Paul Ginsparg]] razvil [[arXiv]], ki kot prosto dostopen računalniški arhiv ''pre-printov'' deluje še danes. Svoj uspeh dolguje že pred tem obstoječi kulturi samo-arhiviranja v [[Fizika osnovnih delcev|fiziki osnovnih delcev]] in je danes tako uveljavljen, da je na nekaterih podpodročjih fizike delež samo-arhiviranih znanstvenih prispevkov 100{{nbsp}}%. V zvezi s tem omenjajo tudi poskus centralizirane storitve distribucije tiskanih ''pre-printov'' Nacionalnih inštitutov za zdravje iz 1960. let, ki pa ni pripomogel k temu, da bi bili znanstveniki na področju biomedicinskih znanosti med zgodnjimi zagovorniki te prakse.<ref>{{navedi revijo| last=Till |first=James E. |year=2001 |title=Predecessors of preprint servers |journal=Learned Publishing |volume=14 |issue=1 |pages=7-13 |doi=10.1087/09531510125100214}}</ref> So pa biomedicinske znanosti spodbudile več pomembnejših projektov razvoja prostega dostopa kasneje. V 1980. letih je Nacionalna medicinska knjižnica (''National Library of Medicine'', NLM) ustvarila Medline, najobširnejši imenik medicinske literature na svetu, in ga leta 1997 ponudila zastonj na spletu v obliki baze [[PubMed]]. Ko je postal prosto dostopen, se je njegova uporaba povečala za desetkrat, kar je nakazalo, da je bila cena glavni omejujoč dejavnik pri uporabi. Čeprav imeniki niso glavni vidik gibanja (in tudi PubMed ne ponuja prostega dostopa do člankov samih), je Medline pomemben, ker je spodbudil najširšo javnost k uporabi znanstvene literature.<ref>{{navedi revijo |author1=Lindberg, D.A.B. |author2=Humphreys B.L. |year=2008 |title=Rising Expectations: Access to Biomedical Information |journal=Yearb. Med. Inform. |volume=3 |issue=1 |pages=165–172 |pmc=2441483}}</ref> Leta 1999 je Nobelovec [[Harold Varmus]] s kolegi z NIH predlagal projekt ''E-Biomed'', ki bi združeval prosto dostopno znanstveno revijo in arhiv za objavo ''pre-printov'' ter drugega medicinskega gradiva z manj strogimi kriteriji selekcije.<ref>{{navedi splet| last=Varmus |first=Harold |date=20.6.1999 |title=E-BIOMED: A Proposal for Electronic Publications in the Biomedical Sciences |url=http://www.nih.gov/about/director/pubmedcentral/ebiomedarch.htm#A%20proposal%20for%20E-biomed |publisher=National Institutes of Health}}</ref> Projekt je bil kasneje uresničen samo kot arhiv objavljenih člankov z imenom PubMed Central, v katerem so samo-arhivirani vsi članki, ki so produkt raziskav, ki jih financira NIH (»zeleni OA«). Bližje Varmusovemu prvotnemu predlogu je BioMed Central, ki ga je leta 2000 ustanovilo združenje znanstvenih založnikov Current Science Group.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.infotoday.com/it/jan05/poynder.shtml |last=Poynder |first=Richard |year=2005 |title=Essential for Science - Interview with Vitek Tracz |journal=Information Today |volume=22 |issue=1}}</ref> BioMed Central je pridobitna založba, ki danes izdaja približno 220 prosto dostopnih revij (»zlati OA«). [[Slika:Development of Open Access.png|thumb|375px|left|Rast števila prosto dostopnih (»zlati OA«) revij <small>(<span style="background:#CC615A">&nbsp;&nbsp;&nbsp;</span>)</small> in števila člankov, objavljenih v njih <small>(<span style="background:#4383C1">&nbsp;&nbsp;&nbsp;</span>)</small> med letoma 1993 in 2009<ref name="Laakso2011"/>]] V 2000. letih je gibanje dobilo ime in pridobilo široko podporo. Leta 2001 je približno 34.000 znanstvenikov in predstavnikov zainteresirane javnosti z vsega sveta podpisalo »Odprto pismo znanstvenim založnikom«, v katerem so se zavzeli za ustanovitev javne spletne knjižnice z brezplačno dostopnimi deli na področjih medicine in [[Vede o življenju|ved o življenju]] ter se obvezali, da bodo objavljali samo v revijah, ki dovoljujejo samo-arhiviranje najkasneje v roku 6 mesecev od objave.<ref>{{navedi splet |url=http://www.plos.org/about/letter.php |title=Read the Open Letter |publisher=Public Library of Science |accessdate=29.7.2011 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719181919/http://www.plos.org/about/letter.php |url-status=dead }}</ref> Nastala je Javna knjižnica znanosti (''Public Library of Science'', PLoS), organizacija, sprva namenjena promoviranju prostega dostopa, ki se je tri leta kasneje preusmerila v znanstveno založništvo da bi na ta način dokazala, da lahko visokokakovostne znanstvene revije delujejo tudi brez zaračunavanja za dostop do vsebine.<ref>{{navedi revijo |last1=Brown |first1=Patrick O. |last2=Eisen |first2=Michael B. |last3=Varmus |first3=Harold E. |year=2003 |title=Why PLoS Became a Publisher |journal=PLoS Biology |volume=1 |issue=1 |pages=e36 |doi=10.1371/journal.pbio.0000036}}</ref> Danes je PLoS eden treh najpomembnejših OA izdajateljev.<ref name="SPARCMatrix"/> V letih 2002 in 2003 so se zvrstila tri srečanja glavnih zagovornikov prostega dostopa - v [[Budimpešta|Budimpešti]], [[Berlin]]u in [[Bethesda, Maryland|Bethesdi]], ki so podala definicijo prostega dostopa. Od takrat si zagovorniki v različnih državah prizadevajo predvsem za uzakonjenje zahtev po samo-arhiviranju izsledkov javno financiranih raziskav. Gledano tako po številu revij kot številu člankov, je »zlati OA« med letoma 2000 in 2009 hitro pridobival na priljubljenosti. Medtem ko je bilo leta 2000 v prosto dostopnih revijah objavljenih približno 19.500 člankov, je njihovo število do leta 2009 naraslo na skoraj 192.000. Število prosto dostopnih revij je naraslo od 740 leta 2000 do 4769 leta 2009.<ref name="Laakso2011">{{navedi revijo |last1=Laakso |first1=Mikael |last2=Welling |first2=Patrik |last3=Bukvova |first3=Helena |last4=Nyman |first4=Linus |last5=Björk |first5=Bo-Christer |last6=Hedlund |first6=Turid |year=2011 |title=The Development of Open Access Journal Publishing from 1993 to 2009 |journal=PLoS ONE |volume=6 |issue=6 |pages=e20961 |doi=10.1371/journal.pone.0020961}}</ref> Na letni ravni to predstavlja 20–30{{nbsp}}% rast, kar po oceni založbe Springer pomeni, da bo »zlati OA« do leta 2020 predstavljal četrtino vseh objavljenih člankov v znanosti.<ref>{{navedi konferenco |first=Peter |last=Hendriks |date=26.10.2006 |title=Open Access Publishing at Springer |conference=Berlin8 Open Access Conference |location=Berlin |url=http://www.berlin8.org/userfiles/file/Berlin8_OA_Conference_PH_v1.pdf |format=PDF |accessdate=29.7.2011 |archive-date=2011-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111111225843/http://www.berlin8.org/userfiles/file/Berlin8_OA_Conference_PH_v1.pdf |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * [[odprta vsebina]] * [[prosta programska oprema]] * ''[[Sci-Hub]]'' {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Open Access|Open access (publishing)}} * Miran Hladnik. [[:b:sl:Nova pisarija#Prosti dostop|Prosti dostop]]. ''Nova pisarija''. Wikiknjige. * [http://www.openaccess.si/ OpenAccess Slovenia] * [http://www.soros.org/openaccess Budapest Open Access Initiative] * [http://oad.simmons.edu/oadwiki/Timeline Timeline of the Open Access Movement] * [http://www.prismcoalition.org/index.htm Koalicija PRISM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110727185718/http://www.prismcoalition.org/index.htm |date=2011-07-27 }} - združenje založnikov, ki nasprotujejo uzakonjenju zahtev po prostem dostopu do izsledkov javno financiranih raziskav * [http://www.biomedcentral.com/openaccess/inquiry/myths/?myth=all (Mis)Leading Open Access Myths] - trditve nasprotnikov prostega dostopa s stališča zagovornikov {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Družbena gibanja]] [[Kategorija:Elektronsko založništvo]] [[Kategorija:Akademsko založništvo]] [[Kategorija:Strokovna komunikacija]] i9d11ov02oph2wk37hos323uo7sp0qn 0 187167 6717956 6703502 2026-07-25T16:58:31Z ~2026-32552-67 260877 /* Poljska */ 6717956 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzburška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] *Bory Dolnośląskie, [[Spodnješlezijski gozd]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] *Półwysep Helski, Mierzeja Helska, [[Helski polotok]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] *Bielersee / Lac de Bienne, [[Bielsko jezero]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] * Lac de Neuchâtel, [[Neuchâtelsko jezero]] *Lago di Lugano, [[Lugansko jezero]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Thunersee, [[Thunsko jezero]] * Vierwaldstättersee [[Vierwaldstadtsko jezero]], tudi Lucernsko jezero * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Penini]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], (Valizija) {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] 8nds5r6r1dkgnywy95cwjl8bvy3f1sv 0 192265 6718097 6661587 2026-07-26T09:27:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718097 wikitext text/x-wiki : ''Glej tudi [[Sora]], [[Poljanska Sora]].'' {{Infopolje Vodotok |name = Selška Sora |image = Zelezniki2.jpg |image_caption = Selška Sora v [[Železniki]]h |source1 = na pobočju tik nad vasjo [[Zgornja Sorica]] |source1_coordinates = {{koord|46|13|37.85|N|14|01|46.15|E|region:SI_type:river|display=inline}} |mouth = sotočje s [[Poljanska Sora|Poljansko Soro]] v [[Škofja Loka|Škofji Loki]] |mouth_coordinates = {{koord|46|09|53.60|N|14|18|38.80|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 32 km |source1_elevation = 910 m |mouth_elevation = 340 m |discharge1 = 7,1 m³/s (vodomerna postaja Vešter) <ref name="Pretoki Selške Sore">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_4000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=2016-01-14|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304191114/http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_4000.xls|url-status=dead}}</ref> |basin_size = 224 km² }} '''Sélška Sóra''' (tudi Selščica) je reka v zahodni Sloveniji, levi povirni pritok [[Sora|Sore]], ki se v [[Škofja Loka|Škofji Loki]] združi s [[Poljanska Sora|Poljansko Soro]]. Izvira nad vasjo [[Zgornja Sorica]] tik pod cesto proti [[Petrovo Brdo|Petrovemu Brdu]], teče skozi vas proti jugu in jugovzhodu do sotočja z [[Zadnja Sora|Zadnjo Soro]], od tam naprej pa večinoma proti vzhodu mimo [[Zali Log|Zalega Loga]] in skozi [[Železniki|Železnike]]. Pod mestom se dolina razširi in obrne proti jugovzhodu, pod [[Bukovica, Škofja Loka|Bukovico]] vstopi reka v sotesko med [[Lubnik]]om in [[Križna Gora, Škofja Loka|Križno goro]], teče mimo [[Stara Loka|Stare Loke]] in se v [[Škofja Loka|Škofji Loki]] združi s [[Poljanska Sora|Poljansko Soro]] v [[Sora|Soro]]. Večji desni pritoki so [[Zadnja Sora]], [[Davščica|Davča]], Zadnja in Prednja [[Smoleva]] ter [[Luša]], levi pritoki so [[Štajnpoh]], [[Dašnjica]], [[Češnjica (potok)|Češnjica]], [[Selnica (Selška Sora)|Selnica]], [[Bukovščica]] in [[Moškrinska grapa]]. == Opis reke == [[File:Selska sora nad skofjo loko.JPG|sličica|350px|Selška Sora nad [[Škofja Loka|Škofjo Loko]]]] Selška Sora je glavni vodotok v severnem delu [[Škofjeloško hribovje|Škofjeloškega hribovja]]. Izvira kot majhen studenec nad vasjo [[Zgornja Sorica]] tik pod cesto proti [[Petrovo Brdo|Petrovemu Brdu]], teče skozi vas proti jugu, sprva po plitvi, neizraziti dolini, nato po vse globlji grapi proti jugovzhodu do sotočja z [[Zadnja Sora|Zadnjo Soro]] v nadmorski višini ok. 600 m. Ta pritok je sicer daljši in izvira višje na južnem pobočju Lajnarja nad [[Petrovo Brdo|Petrovim Brdom]] v nadmorski višini ok. 1000 m, vendar velja potok iz Zgornje Sorice za povirni del Selške Sore. Od sotočja naprej je dolina v glavnem usmerjena proti vzhodu in ima v dnu nekaj deset metrov široko dolinsko dno, nad katerim se vzpenjajo zelo strma pobočja bližnjih hribov, vanjo pa se z obeh strani stekajo kratke, strme grape, mdr. Štajnpoh, Pomerpoh in Pruharca z leve ter Črni potok z južne strani. Pod [[Zali Log|Zalim Logom]] se dolina nekoliko razširi, z desne priteče vanjo večji potok [[Davščica|Davča]], nato pa reka prečka ozek pas odpornejših triasnih apnencev in dolomitov, v katerih se dolina zoži v kratko sotesko, kjer se Selški Sori z desne pridruži Zadnja Smoleva in z leve Plenšak. Dva kilometra dolvodno priteče do prvih hiš v [[Železniki]]h, ki so stisnjeni tik ob reko v dnu ozke doline, in teče skoznje skoraj tri kilometre daleč. Na spodnjem koncu mesta pritekata v glavno dolino leva pritoka [[Dašnjica]] in [[Češnjica, Selška Sora|Češnjica]], pod mestom pa se dolina odpre. Reka se po široki poplavni ravnici prestavlja z ene na drugo stran doline, vsa naselja, razen [[Dolenja vas, Železniki|Dolenje vasi]], pa so odmaknjena na nekoliko višje obrobje ali na vršaje pritokov. Ta odsek doline je izdelan v manj odpornih permokarbonskih skrilavih glinavcih, zato je širši, z obeh strani pa iz kratkih grap pritekajo majhni pritoki; večji so le Selnica in Bukovščica z leve in [[Luša]] z desne strani. Pod [[Bukovica, Škofja Loka|Bukovico]] zadene Selška Sora na pas triasnega dolomita, v katerem si je zarezala ozko sotesko (imenovana Soteska), nad katero se na južni strani z zelo strmimi pobočji dviga več kot 600 m višji [[Lubnik]] (1025 m). Reka tu v ostrem zavoju zavije proti jugu in teče deloma po živoskalni podlagi. Pri [[Vešter|Veštru]] se dolina odpre v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], vendar teče reka še naprej po južnem robu naplavne ravnice. Malo naprej se na kratko zaje v živoskalni prag, imenovan V Skalcah, na katerem je bila nekoč žaga, zdaj pa manjša hidroelektrarna.<ref>{{navedi revijo|last=Planina|first=France|title = Reka Sora, njeno porečje in njen režim|journal = Loški razgledi|volume = 8|pages = 59–60| year = 1961| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I9SLCCPP|accessdate=7. decembra 2015}}</ref> Tik pred [[Škofja Loka|Škofjo Loko]] se dolinsko dno ponovno zoži in reka teče skozi mesto po globoki, večinoma skalnati strugi, nad katero se boči starinski Kamniti ali Kapucinski most, nekaj sto metrov niže pa se v slikovitem sotočju pridruži [[Poljanska Sora|Poljanski Sori]]. == Hidronim in etimologija == Po mnenju jezikoslovcev bi lahko hidronim ''Sora'' pojasnili na dva načina: po prvem naj bi ime izviralo iz občne slovanske besede ''sővьra'', ki bi lahko nastala iz glagola ''sъ-vьrĕti'', to pa bi lahko pomenilo ''privreti, prikipeti'' (po tej razlagi bi lahko ime reke pomenilo ''hudournik''), lahko pa bi pomenilo tudi ''skupaj vreti'' oziroma ''skupaj se zlivati'', kar se morda nanaša na sotočje obeh Sor v [[Škofja Loka|Škofji Loki]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=389}}</ref> Jezikoslovec [[France Bezlaj|F. Bezlaj]] je bolj zagovarjal drugo razlago, po kateri naj bi ime reke izhajalo iz predslovanskega imena ''Sarus'', to pa iz latinskega vodnega imena Savara.<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1961|title=Slovenska vodna imena, 2. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|cobiss=1763585|pages=208–210}}</ref> Reka se imenuje po naselju [[Selca]], ki je zelo stara župnija in je bila v preteklosti lokalno središče po njih imenovane doline ([[Selška dolina]]). Poleg imena ''Selška Sora'' se uporablja tudi skrajšano ime ''Selščica'' in težko je presoditi, katero je 'pravilnejše'. Geograf [[France Planina|F. Planina]] je ob pregledu starih zemljevidov postavil domnevo, da se je v preteklosti ime Sora uporabljalo samo za Selško Soro, medtem ko naj bi Poljansko Soro imenovali Poljanščica. Na zemljevidu Kranjske (Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica) iz leta 1744 cistercijanca [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Ivana Dizme Florjančiča]] je Selška Sora po nemško imenovana Zeyer Fl(uss), Poljanska Sora pa Polanschiza.<ref>{{navedi revijo|last=Planina|first=France|title = Loka in loški kraji na starih zemljevidih|journal = Loški razgledi|volume = 23|pages = 336| year = 1976a| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-999RLO2C| accessdate=13. decembra 2015}}</ref> Na avstrijskem vojaškem zemljevidu (1763–1787) je podobno: Selška Sora se imenuje Soura oder (ali) Zeyer Bach, Poljanska Sora pa Pollantschiza oder (ali) Pöllandter Bach.<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/en/map/collection/firstsurvey|title=The first military survey 1763–1787|accessdate=7. januarja 2016}}</ref> Na zemljevidih druge avstrijske vojaške izmere (1806–1869) je ime Selške Sore zapisano v obliki Selzacher Zayer B.(ach), Poljanske Sore pa Soura oder (ali) Zayer Bach,<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/en/map/collection/secondsurvey|title=The second military survey 1806–1869|accessdate=7. januarja 2016}}</ref> na zemljevidih tretje vojaške izmere (1869–1887) pa se reki imenujeta Selzacher Zeier oziroma Pöllander Zeier.<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/en/map/hkf_75e|title=The third military survey 1869–1887|accessdate=7. januarja 2016}}</ref> V poznejših letih sta se precej enakovredno uporabljali obe imeni (Selška Sora in Selščica), vse do današnjih dni, vendar kaže, da se v zadnjih letih bolj uveljavlja ime Selška Sora, mdr. tudi na državni topografski karti v merilu 1 : 25.000 in na spletnih straneh, npr. na [[Geopedia|Geopediji]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.geopedia.si/|title=Geopedia|accessdate=7. januarja 2016|archive-date=2017-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/|url-status=dead}}</ref> == Hidrogeografija == [[Slika:selska sora vester hidrogram.jpg|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Selške Sore na vodomerni postaji Vešter v obdobju 1991–2010<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=29. decembra 2015}}</ref>]] [[File:Selska sora zelezniki 2007.jpg|sličica|350px|Selška Sora v Železnikih po poplavi 18. 9. 2007<br /> (foto: 19. septembra 2007)]] Selška Sora ima dinarski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom pozno jeseni (oktober–december) in drugim viškom spomladi (marec–april). Jesenski višek je posledica dolgotrajnejših jesenskih padavin, ko pade največ dežja prav na alpsko-dinarski pregradi, drugi višek pa je posledica taljenja snega v hribovju in spomladanskih padavin. Zelo izrazit je poletni nižek, ko ima Selška Sora malo vode, zimski nižek je manj izrazit, saj v hribovitem svetu zahodne Slovenije tudi v zimskim mesecih občasno dežuje. Podobno kot [[Poljanska Sora]] je tudi Selška Sora izrazit hudournik, ki pogosto poplavlja najnižje dele poplavne ravnice, občasno pa povzroča tudi veliko škodo, čeprav so vsa naselja, razen [[Železniki|Železnikov]] in [[Dolenja vas, Železniki|Dolenje vasi]], odmaknjena na višje dolinsko obrobje. Na vodomerni postaji Vešter so v obdobju 1991–2010 izmerili najnižje pretoke ob poletnih in zimskih nižkih (mdr. 31.8.2003: 0,53&nbsp;m³/s, 25.8.1993: 0,57&nbsp;m³/s in 1.2.1993: 0,57&nbsp;m³/s), največja pretoka v opazovanem obdobju pa ob poplavah 18.9.2007 (352&nbsp;m³/s) in 6.10.1998 (319&nbsp;m³/s).<ref name="Pretoki Selške Sore"/> Razlika med najmanjšim in največjim pretokom je bila v tem obdobju torej več kot 660-kratna. Ozko dolinsko dno ob Selški Sori je skoraj v celoti izpostavljeno hudourniškim poplavam. V zgornjem toku do Železnikov je poplavna ravnica ozka, neposeljena in večinoma pod travniki, nekoliko se razširi šele v spodnjem delu Železnikov, kjer je na njej velik del industrijske cone s tovarnami [[Domel]], Niko, Mebor in [[Alples]]. Ob reki navzdol je poplavna ravnica spet večinoma v travnikih, na njej je le nekaj novejših objektov, mdr. igrišča športnega društva Selca in nekaj lesne obrti. Ožji pas poplavnega sveta je na obeh straneh reke tudi med [[Selca]]mi in [[Bukovica, Škofja Loka|Bukovico]], v soteski pri Praprotnem in dolvodno od soteske na levem bregu med [[Vešter|Veštrom]] in [[Škofja Loka|Škofjo Loko]]. Najhujša naravna ujma je [[Selška dolina|Selško dolino]], predvsem pa [[Železniki|Železnike]], prizadela 18. septembra 2007. Poplava je nastopila izredno hitro, saj je začelo deževati šele zjutraj, po 9. uri pa so sledili močni nalivi, tako da je v povirnih delih Selške Sore in njenega pritoka [[Davščica|Davče]] ter nekoliko kasneje tudi v [[Bohinj]]u padlo med 200 in 300&nbsp;mm dežja. Zaradi velikih strmin in neprepustne podlage so se te vode zelo hitro zlile v potoke in Selška Sora je zlasti med 10. in 12. uro izredno hitro narasla ter ob 13:30 v Železnikih dosegla najvišji vodostaj (551&nbsp;mm) oziroma pretok ok. 300&nbsp;m³/s, kar ustreza stoletnim poplavnim vodam.<ref>{{navedi revijo|last1 = Kobold|first1 = Mira|title = Katastrofalne poplave in visoke vode 18. septembra 2007|journal = Ujma|volume = 22|pages = 65–75|publisher = Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|location = Ljubljana|year = 2008|cobiss=242234112|issn =0353-085X}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Visoke%20vode%20in%20poplave%2018.%20septembra%202007.pdf|title=Visoke vode in poplave 18. septembra 2007|publisher=ARSO|accessdate=11. januarja 2016}}</ref> Najhuje so bili prizadeti Železniki, zlasti stari del mesta tik ob reki, vključno z zdravstvenim domom ter industrijski objekti na poplavni ravnici, dolina Davče in Zali Log: »Železniki so svojo kataklizmo doživeli med 13. in 14. uro. Izjemno velike količine vode, ki so prihrumele z okoliških gora, so s seboj nosile ogromne količine gramoza, skal, lesa in drugega, so dejansko uničevale vse pred seboj. V Železnike je prihrumel val vode, ki je bil visok od 1,8 do 2&nbsp;metra. Ljudje so bili toliko prisebni, da so se umaknili v višja nadstropja in to jih je rešilo poškodb in še česa hujšega. Kljub temu je voda v Železnikih odnesla tri človeška življenja. Nek moški je umrl, ko je skušal reševati svoje imetje iz hiše, drugi dve žrtvi pa sta umrli, ko sta skušali reševati svoja avtomobila.« <ref>{{navedi revijo|url = http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2008/076.pdf|last1 = Kuntarič|first1 = Bojan|last2 = Andrejek|first2 = Olga|title = Železniki – simbol za katastrofo in solidarnost|journal = Ujma|volume = 22|pages = 77|publisher = Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|location = Ljubljana|year = 2008|cobiss = 242235136|issn = 0353-085X|access-date = 2016-01-14|archive-date = 2020-12-04|archive-url = https://web.archive.org/web/20201204150049/http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2008/076.pdf|url-status = dead}}</ref> Odziv domačinov in reševalcev je bil izredno hiter in učinkovit. Poleg domačih gasilcev in gasilcev iz drugih krajev je hitro priskočila na pomoč tudi vojska, saj je brez pitne vode ostalo več kot 3000 ljudi, večina lokalnih cest je bila zaradi nanosov in zemeljskih plazov neprevoznih, v naslednjih dneh pa se je reševalcem pridružilo še več kot 6000 prostovoljcev iz vse Slovenije, ki so pomagali pri čiščenju in odstranjevanju nanosov.<ref>Kuntarič, Andrejek 2008, str. 80.</ref> Samo v občini Železniki je škoda na javni infrastrukturi znašala 11, 4 mil. evrov, veliko materialno in gospodarsko škodo so utrpele tudi tovarne in obrtniki ter zasebni lastniki stanovanjskih hiš.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zelezniki.si/obcina/dokumenti/obvestila/poroilo_20072010.pdf|title=Poročilo o sanaciji po neurju s poplavami z dne 18. septembra 2008 (zajeto obdobje 2007–2010)|accessdate=11. januarja 2016}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Kakovost vode == Po podatkih stalnega monitoringa kakovosti voda je Selška Sora tudi v spodnjem toku v dobrem kemijskem in zelo dobrem ekološkem stanju, kar pomeni, da voda ne vsebuje težkih kovin, mineralnih olj ali ostankov pesticidov ter da je v njej polno življenja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Poro%C4%8Dilo%20REKE%202011.pdf|title=Ocena stanja rek v Sloveniji v letu 2011| publisher=Agencija RS za okolj |page=29| year=2013 |accessdate=12. januarja 2016}}</ref> Največje naselje v porečju je mesto [[Železniki]], ki je oktobra 2015 dobilo povsem prenovljeno čistilno napravo z zmogljivostjo 4500 populacijskih enot, na katero so priključena tudi sosednja naselja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20151003/C/151009931/1021/iz-zeleznikov-bo-tekla-cistejsa-voda|title=Iz Železnikov bo tekla čistejša voda|publisher=Gorenjski glas|accessdate=12. januarja 2016}}</ref> V ostalih delih porečja prevladuje razpršena poselitev, kjer so tudi še možnosti za zmanjšanje imisij odpadnih voda. == Ljudje in reka == [[File:Skofja Loka Capuchin Bridge1.JPG|sličica|350px|Selška Sora v [[Škofja Loka|Škofji Loki]]]] Struga Selške Sore je sicer še na precejšnji dolžini v razmeroma naravnem stanju, na številnih odsekih pa je spremenjena v enolično, s skalami obloženo korito trapezaste oblike. Takšni posegi so na mnogih mestih nujno potrebni, saj hudourniške vode marsikje ogrožajo ceste in drugo infrastrukturo ter stanovanjske in druge zgradbe v naseljih, vendar je v takšnih strugah hitrost odtekanja visokih voda veliko večja, bistveno pa se zmanjša njena naravna raznolikost. Po katastrofalnih poplavah leta 2007 so bili izvedeni številni novi posegi, mdr. skozi Železnike, v zgornjem toku nad Podroštom, med Dolenjo vasjo in Bukovico itd., ki sicer lokalno preprečujejo razdiralno delovanje hudournikov, ne rešujejo pa velike poplavne ogroženosti Železnikov. Za ureditev tega velikega problema je predvidena izgradnja suhega protipoplavnega zadrževalnika Jesenovec v soteski tik pod izlivom Zadnje Smoleve v Selško Soro, ki bi z 21&nbsp;m visoko pregrado prek celotne doline zmogel zadržati ok. 1,2&nbsp;mil.&nbsp;m³ poplavnih voda. Z zadrževanjem poplavne vode bi po izračunih vodarjev sicer zmanjšali pretok 100-letnih voda skozi Železnike s sedanjih 226&nbsp;m³/s na 160&nbsp;m³/s,<ref>{{navedi revijo|url=http://mvd20.com/LETO2007/R8.pdf|last1 = Černe|first1 = Mojca|last2 = Ilc|first2 = Urban|title = Zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov – koncept ureditve Selške Sore|journal = 18. Mišičev vodarski dan, zbornik referatov|pages = 54–55|publisher = Vodnogospodarski biro Maribor|location = Maribor|year = 2007|cobiss=1808207|issn =1318-2226}}</ref> vendar tako velik poseg v gorsko dolino vzbuja tudi številne pomisleke, saj bi temeljito spremenil režim transporta plavja in plavin vse do izliva v Savo in imel še vrsto drugih negativnih učinkov. V preteklosti je bila Selška Sora zelo pomemben vir vodne energije, ob njej so že v 13. stoletju nastale prve fužine na mestu današnjih [[Železniki|Železnikov]], poganjala je tudi številne žage in kovačnice ter nekaj mlinov. Na levem bregu reke je bil v Škofji Loki mdr. mlin v lasti uršulinskega samostana, ki ga zgodovinski viri omenjajo že leta 1309.<ref>{{navedi knjigo| url =http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X98FJMAK|last1=Planina|first1=France|year=1976|title=Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino|publisher=Občinska kulturna skupnost Škofja Loka|cobiss=1223429|pages=23}}</ref> Nekoliko nižje je na desnem bregu reke pod župnijsko cerkvijo na mestu današnje tovarne klobukov Šešir leta 1873 nastala tovarna sukna, v njej pa je takratni lastnik Alojz Krenner leta 1893 namestil prvi generator, ki je dajal elektriko tudi za javno razsvetljavo v Škofji Loki, s čimer je ta postala prvo mesto na Kranjskem z električno razsvetljavo.<ref>Planina 1976, str. 17.</ref> Na skalnatem pragu (V skalcah) nad Škofjo Loko je v 19. stoletju stala Balantova žaga in parketarna, po prvi svetovni vojni pa je skupina bogatejših Ločanov zgradila manjšo hidroelektrarno, ki so jo pozneje večkrat povečali in deluje še danes; dve turbini imata skupno instalirano moč 0,28&nbsp;MW.<ref>Planina 1976, str. 67.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.gek.si/voda/200300074/HE_Skofja_Loka|title=Hidroelektrarna Škofja Loka|accessdate=12. januarja 2016|archive-date=2019-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190920205547/https://www.gek.si/voda/200300074/HE_Skofja_Loka|url-status=dead}}</ref> Nekoliko više je na levem bregu nekdanji [[Veštrski mlin]], ki je zavarovan kot kulturni spomenik. == Varstvo narave == Selška Sora je v celotnem toku evidentirana kot naravna vrednota, v varstveno območje [[Natura 2000]] pa spada le odsek od izliva [[Luša|Luše]] do hidroelektrarne Škofja Loka. Na tem odseku so pomembni habitati aktivnih prodišč ter obvodno rastje, v katerem prevladujejo grmovja različnih vrb (''Salix'' sp.) in jelš (''Alnus'' sp.). Tudi drugod je ponekod še ohranjeno bogato obvodno rastje, vendar je bilo na številnih mestih zaradi regulacij uničeno. Selška Sora je tudi ribolovna reka, v njej mdr. živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[lipan]] (''Thymallus thymallus''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus''), [[navadna mrena]] (''Barbus barbus'') in umetno vnešena [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss''). Zgornji del (od sotočja z Zadnjo Soro do začetka soteske pod Praprotnim) spada v ribolovni revir ribiške družine Železniki, spodnji del od Praprotna do hidroelektrarne pa ribiške družine Sora Škofja Loka. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Planina, France (ur.), 1973. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7TBDY6SB ''Selška dolina v preteklosti in sedanjosti'']. Muzejsko društvo v Škofji Loki, pododbor Železniki, 389 str. Železniki. * Giacomelli, France, 2008. Misli ob poplavni ogroženosti Železnikov in njihove okolice. Železne niti: zbornik Selške doline, 5, str. 253–262. Muzejsko društvo Železniki. Železniki. * Košmelj, Vida, 2008. Potek reke Sore in poti nekdaj v Selški dolini. Železne niti: zbornik Selške doline, 5, str. 263–268. Muzejsko društvo Železniki. Železniki. == Zunanje povezave == *[http://www.zelezniki.si/obcina Občina Železniki] *[http://www.jzr.si Javni zavod Ratitovec] *[http://www.jzr.si/index.php?module=strani&stranid=7 Muzej Železniki] *[http://www.jzr.si/images/tinymce/datoteke/vabila%20Natasa/TK_Obcine_Zelezniki.pdf Turistični vodnik občine Železniki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160904042641/http://jzr.si/images/tinymce/datoteke/vabila%20Natasa/TK_Obcine_Zelezniki.pdf |date=2016-09-04 }} *[http://www.zelezniki.si/html/Turisticna%20ponudba_set.htm Sorica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150127042727/http://zelezniki.si/html/Turisticna%20ponudba_set.htm |date=2015-01-27 }} *[http://www.selca.si TD Selca] *[http://www.skofja-loka.com Razvojna agencija Sora, d.o.o., Škofja Loka] *[http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-selska-sora Slovenski vodni krog: Selška Sora] {{Pritoki Sore}} {{Pritoki Save}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] 8537bgv5trltf6i8nin6vlxmio5bbti 0 217080 6718090 6512117 2026-07-26T08:49:47Z ~2026-41735-92 263434 Pravopisni popravek, rodilnik!! 6718090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Anton Mahnič | honorific-suffix = | title = [[škof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Škofija Krk|Krk]] ([[Hrvaška]]) | see = | appointed = 3. december 1896 | elected = | term_start = | term_end = 14. december 1920 | retired = | resigned = | predecessor = [[Andrej Marija Sterk]] | successor = [[Josip Srebrnič]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 30. avgust 1874 | ordained_by = | consecration = 7. februar 1897 | consecrated_by = [[Alojzij Matija Zorn]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Anton Mahnič''', [[Slovenci|slovenski]] [[škof]], [[teolog]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[kritik]] slovenskega kulturnega in duhovnega življenja in [[urednik]], * [[14. september]] [[1850]], [[Kobdilj]], Avstro-Ogrska † [[14. december]] [[1920]], [[Zagreb]], Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev - SHS. == Življenjepis == Anton Mahnič se je rodil 14. septembra 1850 v [[Kobdilj]]u, župnija [[Štanjel]] na [[Goriško|goriškem]] [[Kras]]u.<ref>[[Slovenski biografski leksikon]] navaja (pomotoma?) kot datum rojstva 14. julij 1850.</ref><ref name="SBL">{{SloBio |id=339331 |avtor=Ušeničnik, Alepš |ime=Mahnič, Anton |vir=SBL}}</ref> Oče mu je bil Anton st., mati mu je bila Marija (roj. Jerič). === Vzgojitelj in profesor === Leta 1871 je v [[Gorica|Gorici]] končal [[gimnazija|gimnazijo]], 1874 [[teologija|teologijo]] in postal [[duhovnik]]. Mašniško posvečenje je prejel v goriški stolnici 30. avgusta 1874. Od oktobra 1875 do septembra 1891 je bil prefekt oziroma vzgojitelj, potem do 1895 ravnatelj v deškem semenišču v Gorici. Tu se je pripravljal na doktorat in bil obenem vpisan na dunajski univerzi. Na [[Dunaj]]u je 11. maja 1881 [[doktorat|doktoriral]] iz teologije. V [[Gorica|goriškem]] [[teologija|bogoslovju]] je postal 20. septembra 1880 suplent, 29. julija 1881 pa profesor [[sveto pismo|svetega pisma]] [[nova zaveza|nove zaveze]] na [[teologija|bogoslovskem učilišču]] v Gorici vse do imenovanja za škofa.<ref name="SBL"/> === Škof na Krku === Leta 1896 ga je [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] imenoval za škofa na Krku, s sedežem v največjem mestu na otoku, [[Krk (mesto)|Krku]]. Posvečen je bil v [[Gorica|goriški]] [[stolnica|stolnici]] 3. decembra 1896. Bil je prvi škof, ki te svoje otoške škofije ni opravljal le od daleč, z Dunaja, Trsta ali drugod, ampak je stalno tudi živel na Krku. Točno po predpisih [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]] je imel vsakih deset let tudi [[škofijska sinoda|škofijsko sinodo]]: 1901 in 1911; po dobri pripravi so seje trajale kratko, sklepe pa je izdal za vsako sinodo posebej v tiskani knjigi. 6. februarja 1911 je bil glavni posvečevalec novega tržaško-koprskega škofa [[Andrej Karlin|Andreja Karlina]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bmahnic.html|title=Bishop Anton Mahnič|accessdate=2013-12-30|publisher=Catholic-hierarchy.org}}</ref> Na Krku se je pokazal kot odličen branilec [[Hrvati|hrvaškega naroda]] na otoku proti italijanski okupaciji in bil zato preganjan. Proitalijansko usmerjeni so ga tožili celo v [[Vatikan]]u, sam pa je po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] večkrat javno protestiral proti italijanskim oblastem. Zato so ga za leto dni konfinirali v Italiji v [[Frascati]]ju pri Rimu, od koder se je vrnil bolan in je v Zagrebu umrl. == Literarno delovanje == Mahnič je v mladosti objavljal [[poezija|poezijo]] in [[proza|prozo]]. Novembra 1884 je prevzel uredništvo škofijskega lista ''Folium periodicum'', kjer je v [[latinščina|latinščini]] pisal vzgojna pisma ''Paedagogica'' (1881 do 1889). Med drugimi prispevki je nastopal kot [[literarna kritika|kritik]] že v latinskih prispevkih.<ref name="SBL"/> Najprej se je lotil nemških pesnikov in pisateljev, ki so jih v šoli poveličevali, medtem ko so vplivali na dijake drugače kot katoliški katekizem, ki jim je bil vodilo zdoma. Nato je njegovo kritično pero ošinilo tudi slovenske pesnike in pisatelje, zlasti njihovo posvetno in takrat sodobno literarno usmerjenost "[[svetobolje]]" (mal du siècle), ki ga je našel zlasti pri poljudnem pesniku in pisatelju [[Josip Stritar|Stritarju]]. Zanimivo, da na to ni bilo odmevov v javnosti, saj na splošno večina takratnega izobraženstva ni ali znala ali brala latinskih člankov v kakem (v tem primeru v goriškem) nadškofijskem glasilu. Čisto drugačen je bil odmev, ko je isto zadevo začel objavljati v slovenščini. Završalo je pa v liberalnem taboru takrat, ko je s svojim ostrim peresom zbodel podobno usmerjenost v nekaterih med ljudstvom znanih in priljubljenih pesmih, ki jih je sestavil "Goriški slavček" in celo katoliški duhovnik [[Simon Gregorčič|Gregorčič]]. Ta "burja s krasa" j prerasla tudi v politični "razkol" med "staroslovenci" in "mladoslovenci", kar je privedlo do "ločitve duhov", kar je bil pravzaprav tudi glavni namen njegovega "Rimskega katolika". === ''Dvanajst večerov'' ter kritika Gregorčiča === V poljudni obliki je svoje misli prelil v podlistke ''Dvanajst večerov'' (''Slovenec'' 1884); v njih je razvijal svojo zamisel katoliške estetike. Kot vzgojitelj je menil, da lahko vpliva branje sodobnih nemških, pa tudi slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih je predpisovala šolska oblast, kvarno na učečo se mladino. Če njegove misli o škodljivem vplivu sodobnih filozofskih tokov v takratni [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] niso imele odmeva v širši javnosti – ki latinščine ni razumela - , pa so njegovi »večeri« v slovenščini zbudili na eni strani burno odobravanje, na drugi pa nepomirljivo odklanjanje. V listu ''Rimski katolik'' se je lotil [[realizem|realizma]], [[naturalizem|naturalizma]], [[ateizem|ateizma]], [[panteizem|panteizma]] in [[nihilizem|nihilizma]], ki ga je prepoznal v delih [[Janez Trdina|Trdine]], [[Josip Jurčič|Jurčiča]], [[Ivan Tavčar|Tavčarja]] in [[Fran Levstik|Levstika]]. Da bi svoji tezi dal težo, se je najprej lotil [[France Prešeren|Prešerna]] – ko je odklanjal njegovo »grešno ljubezen«. »Če čutiš, kar opevaš, je ta ljubezen grešna – če pa tega ne čutiš, potem nisi pesnik.« Na podoben način je razčlenjeval tudi priljubljenega [[Simon Gregorčič|Gregorčiča]], zlasti njegovo pesnitev »Človeka nikar!«, in mu v njej očital vpliv [[Arthur Schopenhauer|Schopenhauerjevega]] svetožalja ali svetobolja. Gregorčič se je branil, da Schopenhauerja niti ne pozna; pod njegov vpliv je pa verjetno res prišel prek [[Josip Stritar|Stritarja]]. To je izzvalo hudo razburjenje v liberalnem taboru, s katerim je do tedaj klerikalni tabor zvesto sodeloval. Posredno je to vplivalo na »ločitev duhov«. Vplivalo je tudi na ustanovitev katoliške [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] (1892).<ref>{{navedi splet|url=http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:963|title=Mateja Meglič, »Čuvar s Jadrana«, diplomska naloga 2007|accessdate=2013-12-30|publisher=Univerza v Ljubljani}}</ref> === ''Iz dnevnika Štefana Hodulje'' ter ''4000'' === V to peresno vojno, ki so jo povzročili Mahničevi nazori o umetnosti in narodnosti, je Ivan Tavčar 1891 posegel s satirično utopijo ''[[4000 (roman)|4000]]''. Tavčar je sklenil osmešiti Mahničevo početje in njegov pogled na svet in življenje. Po Tavčarju naj bi Mahnič obsojal vse, kar ni bilo v skladu s cerkvenimi dogmami; zahteval, da si Slovenci kot katoliški narod uredijo narodno, politično in literarno življenje po katoliških načelih. V ''Rimskem katoliku'' je Mahnič pod psevdonimom ''Tone od Kala'' priobčeval spis ''Iz dnevnika Štefana Hodulje''. V njem se je spotikal ob »pregrešne« ljubezenske in »svetobolne« pesnike ter pisatelje, meščansko življenje in drugo ter pokazal na usodne posledice na življenje. Tavčar je nasproti temu nameraval v svoji [[satira|satiri]] napisati »času primerno povest iz prihodnjih dob« s podnaslovom »po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevesekdo«. Govorilo se je, da je Tavčar to svoje delo na zahtevo spovednika preklical, vendar je Tavčar sam govorice zanikal.<ref>Ivan Tavčar: ''Zbrano delo, 4''. Ur. Marja Boršnik. Ljubljana: DZS, 1966. 377.</ref> V podlistku ''Slovenca'' je 1885 in 1886 izhajal njegov roman Zadnji samotar. == Smrt in češčenje == === Bolezen, izgnanstvo in smrt === Anton Mahnič je hudo zbolel za [[Rak (bolezen)|rakom]] na prostati že konec [[Prva svetovna vojna|vojne]]. Po vojni, ko je njegovo škofijo zasedla [[Kraljevina Italija|Italija]], so se zato zanj začeli hudi časi. Poslabšalo se mu je tudi zdravje in želel se je odpraviti na zdravljenje v Zagreb. Ker je neustrašeno in javno oporekal nasilju in potujčevanju, so ga s prevaro pregnali s Krka. Italijanska okupacijska oblast je ponj poslala torpedovko, s katero naj bi se odpeljal na kopno in nato odpotoval proti Zagrebu; vendar je ladja namesto v [[Senj]] zaplula v italijansko pristanišče [[Ancona|Ancono]]. Od tam so Mahniča odpeljali v mesto [[Frascati]] – 20&nbsp;km jugovzhodno od Rima. Tam so ga vtaknili v hribovski puščavniški dom [[Eremo di Camaldoli]], kjer se mu je v izgnanstvu zdravje še poslabšalo. Ko so ga marca 1920 končno pustili na svobodo, se je nameraval zdraviti v [[Varaždinske toplice|Varaždinskih toplicah]], vendar ni imel dovolj denarja. Umrl je 14. decembra tega leta na domu zagrebškega nadškofa [[Anton Bauer|Antona Bauerja]]. Najprej so ga pokopali na zagrebškem osrednjem pokopališču [[Mirogoj]]u; potem so truplo prenesli v cerkev sv. Frančiška Ksaverskega v Zagrebu, a leta 2002 v [[Krk (mesto)|krško]] [[stolnica|stolnico]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/anton-mahnic-v-izgnanstvu-pregon-delilca-duhov.html|title=G.U.: Anton Mahnič v izgnanstvu: pregon delilca duhov|accessdate=2012-07-29|publisher=Delo.si}}</ref> === Postopek za beatifikacijo === 14. decembra 2013 – na 93-letnico njegove smrti, se je v krški stolnici Marijinega vnebovzetja začel s slovesno sveto mašo postopek za prištetje k blaženim in svetim krškega škofa in goriškega rojaka Antona Mahniča. Slavje je vodil krški škof [[Valter Župan]]. Temu pomembnemu dogodku na poti svetništva so prisostvovali: [[Reka, Hrvaška|reški]] metropolit in nadškof [[Ivan Devčić]], [[Poreč|poreško]]-[[pulj]]ski škof [[Dražen Kutleša]], [[Koper|koprski]] škof [[Jurij Bizjak]], okrog petdeset duhovnikov in množica vernikov. Navzoč je bil tudi [[jezuiti|jezuit]] [[Božidar Nagy]], postulator za beatifikacijo [[Ivan Merz|Ivana Merza]], ki je bil s škofom Mahničem posebno povezan; saj je Merz prvi blaženec, ki je izšel iz Mahničevega Katoliškega gibanja.<ref>{{navedi splet |url= http://ivanmerz.hr/krk-otvoren-proces-beatifikacije-biskupa-antuna-mahnica/ |title= Otvaranje postupka za proglašenje blaženim i svetim biskupa Antuna Mahnića |accessdate= 2013-12-15 |publisher= Laudato/IKA |archive-date= 2013-12-28 |archive-url= https://web.archive.org/web/20131228132424/http://ivanmerz.hr/krk-otvoren-proces-beatifikacije-biskupa-antuna-mahnica/ |url-status= dead }}</ref> V spremnem programu, ki ga je pod naslovom Božji služabnik Anton Mahnič-včeraj in danes vodila urednica na Hrvaškem katoliškem radiu Tanja Popec, so pokazali, kako so Mahničeve vizije še vedno aktualne, živijo v krški škofiji in hrvaškem narodu. Postulator postopka Saša llijić je povedal, da so s tem programom želeli poudariti Mahničevo cerkvenost in pastoralno usmerjenost, temelječo na konkretni zavzetosti za človeka, narod in Cerkev. Posebej njegovo delo za mlade, Hrvaško katoliško gibanje in duhovnike.<ref>{{navedi knjigo|author=Družina, božična številka 2013|title=Postopek za beatifikacijo škofa Mahniča se je začel|page=13}}</ref> == Dela == *Acta curiae episcopalis Veglensis, 1898-1918 (I-XXI) *Acta et Decreta I. Sinodi Veglensis, Veglae 1901. *Acta et Decreta II. Sinodi Veglensis, Veglae 1911. *Dr. Anton Mahnič, Več luči, Iz »Rimskega katolika« zbrani spisi, Uredil dr. Aleš Ušeničnik, Ljubljana 1912, *Folium periodicum Archidieceseos Goritienssis, Gorica *Hrvatska Straža, Časopis namijenjen filozofiji i drugim znanostima, Krk-Senj 1903-1918 *Katoliški obzornik, Izdaja »Leonova družba« v Ljubljani, 1897-1906 (I-X). *Rimski katolik, Urejeval in izdajal dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici, 1889-1896, (I-VIII), Gorica. *SS. Eucharistia, Vestnik »Duhovnikov častivcev«, slovenskih in hrvatskih, Krk, 1902-1910 (I-IX) (slovenski, hrvaški in latinski članki). *Svećenička zajednica pod zaštitom Presv. Srca Isusova, Glasilo diecezanskih urdruga hrvatskoh i slovenskog svećenstva i Družbe Svećenika Klanjalaca, Krk, 1911-1918 (I/X/-VIII/XVII/). == Sklici in opombe == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo |author=Bozanić, Antun |year=1991 |title=Biskup Mahnić : Pastir i javni djelatnik u Hrvata |publisher=Zagreb : Kršćanska sadašnjost |isbn=9788639702052 |cobiss=3862025 |pages=}} * ''Enciklopedija Slovenije''s.v. * Janež, Stanko. ''Pregled slovenske književnosti'', Maribor, 1978 * Klemenčič, Drago. "Il Cristocentrismo del Vescovo Anton Mahnič", exercitation, Pontificia universitatis Lateranensis, 1970 * Koblar, France. ''Simon Gregorčič – njegov čas, življenje in delo'', Ljubljana, 1962 * Matijević, Zlatko. "Biskup Mahnić i talijanska okupacija otoka Krka (1918-1920)". V ''Croatica Christiana periodica'' 25 (2001), s. 149-171. * Meglič, Mateja. "»Čuvar s Jadrana« : škof Anton Mahnič med prvo svetovno vojno", diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, 2007 [http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:963 na sistory.si] * Radić, Ignacije. ''Doktor Anton Mahnič, biskup krčki'', Slavonska Požega, 1940 * Toljanić, Antun. ''Antun Mahnić, biskup krčki'', Krk, 2005 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih svetnikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} * [http://slovenistika.files.wordpress.com/2008/11/anton-mahnic.doc Anton Mahnič, ''Dvanajst večerov'' (povzetek)], Slovenistika.files.wordpress.com * [http://ivanmerz.hr/krk-otvoren-proces-beatifikacije-biskupa-antuna-mahnica/ Krk-Odprt proces beatifikacije škofa Antona Mahniča], Ivanmerz.hr * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bmahnic.html Catholic-hierarchy.org] * [http://newsaints.faithweb.com/year/1920.htm#mahnic Newsaints.faithweb.com] * {{SloBio|id=339331|avtor=Ušeničnik Aleš|ime=Mahnič Anton|vir=SBL}} {{Škofje Škofije Krk}} {{Slovenski svetniki}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mahnič, Anton}} [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski antifašisti]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Žrtve fašizma]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krka]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Kobdilj]] [[Kategorija:Slovenski monarhisti]] c6un6vxxkp1c0qv9emk6px66kltx9it 0 226243 6718033 6699646 2026-07-25T21:51:32Z MaksiKavsek 244409 +ktgr 6718033 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Simič''', [[slovenci|slovenski]] [[podjetnik]], [[pravnik]], [[Kriminalistika|kriminalist]] in davčni svetovalec, * [[20. maj]] [[1959]]. == Življenje == Simič je osnovno šolo obiskoval pri [[Grad, Beltinci|Gradu in v Beltincih]], med letoma 1974 in 1978 pa je hodil na [[Letalska gimnazija Maršala Tita|Letalsko gimnazijo Maršala Tita]] v [[Mostar]]ju. Leta 1986 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]], ko je tudi zaključil četrti letnik [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakultete za šport]], ki pa je ni dokončal. [[Magisterij]] je končal leta 2008 na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]]. === Poklicna kariera === Med letoma 1980 in 1982 je delal kot [[kriminalist]] na [[Uprava za notranje zadeve|Upravi za notranje zadeve]], kasneje pa je delal v podjetju Iskra Commerce (1986 do 1990), od leta 1989 je solastnik podjetja na področju davčnega svetovanja Skupina Simič & partnerji. Od leta 1. januarja 2006 pa do 17. julija 2008 je bil [[generalni direktor]] [[Davčna uprava Republike Slovenije|Davčne uprave Republike Slovenije]], od 20. februarja 2009 pa do 17. novembra 2010 je bil [[predsednik]] [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. Od avgusta 2012 do 31. januarja 2013 je bil posebni svetovalec finančnega ministra Republike Srbije, 1. februarja 2013 do 31. decembra 2013 je bil vršilec dolžnosti direktorja Davčne uprave Republike Srbije. Za izvedene sprememb v Srbiji je prejel nagrado reformator leta 2013. Bil je odgovorni urednik revije o davkih ''DENAR'', ki izhaja enkrat mesečno in to od 31. maja 1991 do 20. decembra 2023. Dvakrat (2007/8 in 2013) je bil predsednik IOTA – Intra-European Organisation of Tax Administrations, ki združuje 46 evropskih davčnih uprav. Od 2006 do 2023 je bil, s strani članov portala Tax-Fin-Lex, šestnajskrat izbran za najuglednejšega davčnega strokovnjaka v Sloveniji. Od maja 2020 do konca maja 2022 je bil predsednik vladinega Strateškega sveta za debirokratizacijo. Trenutno je davčni svetovalec v podjetju Skupina Simič & partnerji<ref>{{Navedi splet|title=Davčno svetovanje izkušenih strokovnjakov|url=https://simic-partnerji.si/davcno-svetovanje/|website=SIMIČ & PARTNERJI|accessdate=2025-12-23|language=sl-SI}}</ref> in podpredsednik CFE – Tax Advisors Europe (evropskega združenja davčnih svetovalcev). 19. maja 2021 ga je [[14. vlada Republike Slovenije|Vlada RS]] imenovala za vršilca dolžnosti direktorja [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančne uprave Republike Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=Simič z junijem v. d. direktorja Fursa, Rupel pa v. d. direktorja Javne agencije za knjigo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simic-z-junijem-v-d-direktorja-fursa-rupel-pa-v-d-direktorja-javne-agencije-za-knjigo/580846|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-20|language=sl}}</ref> in v drugi polovici leta 2021 za generalnega direktorja [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančne uprave Republike Slovenije]]. Funkcijo je opravljal od 1. junija 2021 do 9. junija 2022. == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== * [https://web.archive.org/web/20110105033247/https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/vec-o-simicu NZS.si] <small>biografija. (web.archive.org)</small> == Zunanje povezave == * [https://simic-partnerji.si/blog/ Blog Ivana Simiča] * [https://www.youtube.com/watch?v=tz-iW6xHTAU Davki, AIDEA Podkast 197] {{normativna kontrola}} {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Simič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski finančniki]] [[Kategorija:Slovenski kriminalisti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni funkcionarji]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Mariboru]] swa5awzst21uu337x0zza1ieqjx5rmq 0 244875 6718126 6717328 2026-07-26T10:46:39Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718126 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=215 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=71 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Juricani''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Giurizzani'') so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]] v [[Istrska županija|Istrski županiji]]. == Lega == Naselje leži na nadmorski višini 70 mnv okoli 6,5 km jugovzhodno od Umaga ob cesti, ki povezije Umag s [[Avtoceste na Hrvaškem|hrvaško avtocesto]] [[Slika:Motorway-A9-Hex-Green.svg|30px]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 211 || 245 || 382 || 424 || 0 || 0 || 332 || 275 || 283 || 250 || 246 || 288 || 215 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] ijbwj3ttgecidyjq3oypifmkorfej5q 0 244957 6718132 6717335 2026-07-26T10:48:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=630 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=32 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Murine''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Morno'') so manjše [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Lega == Naselje leži [[sever]]severovzhodno od Umaga in je po [[cesta|cesti]] oddaljeno okoli 2,5 [[km]] od občinskega središča.<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. (2003). Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije.</ref> == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 128 || 322 || 314 || 384 || 0 || 0 || 445 || 321 || 328 || 307 || 266 || 544 || 630 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] gy68xjj0ikp8l37o2lpd86h07lhkk1j 0 253798 6718121 6717323 2026-07-26T10:45:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718121 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Babići}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=456 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=37 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Babići''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Babici'') so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]], ki je najbolj severozahodni del [[Istrska županija|Istrske županije]]. Sestavlja ga več zaselkov: Dolinci, Kanal, Kušći, Stancija Lakoti, Škrinjari, Gornji Babići, Donji Babići, Biribaci, Barići, Kubertoni, Škavnice, Šverki, Zakinji, Koreniki. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 528 || 545 || 606 || 671 || 0 || 0 || 683 || 527 || 537 || 447 || 436 || 440 || 456 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] hyme62o5x0se8rfg0q78a15xw2mjyqg 0 253799 6718122 6717324 2026-07-26T10:45:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718122 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=243 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=15 |postna=52475 |posta=Savudrija |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Bašanija''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Bassania'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 126 || 112 || 170 || 192 || 0 || 0 || 269 || 215 || 277 || 282 || 310 || 284 || 243 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] omzm29oon7gqylvi4so2utl8ukcdkql 0 253800 6718123 6717325 2026-07-26T10:45:55Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718123 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=173 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=39 |postna=52475 |posta=Savudrija |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} [[Slika:Piran from Savudrija 01.jpg|thumb|right|290px|Panorama Pirana s Crvenega Vrha]] '''Crveni Vrh''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Monte Rosso'') je [[naselje]] na Savudrijskem polotoku na južni obali Piranskega zaliva, na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa v [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 173 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] sem8znie4lxsx70rbucs65zpon9ss9f 0 253801 6718124 6717326 2026-07-26T10:46:08Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=155 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=73 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Čepljani''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 234 || 252 || 264 || 280 || 0 || 0 || 285 || 215 || 225 || 178 || 158 || 142 || 155 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] 8pv1c222zeord4hrgo83ozmmxhjktp6 0 253802 6718110 6717319 2026-07-26T10:17:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 demografija do 2001, treba je isto narediti za vsa naselja 6718110 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=115<ref>{{Navedi splet|title=umag.hr - Grad Umag|url=https://umag.hr/uploaded/3.a%2529%2520Procjena%2520ugro%C5%BEenosti%2520od%2520po%C5%BEara%2520i%2520tehnolo%C5%A1ke%2520eksplozije-1724410187824.pdf?utm_source=chatgpt.com|website=https://.umag.hr|accessdate=2026-07-23}}</ref> |prebivalstvo_od=2021 |nadmorska=11 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] |površina=1,21}} '''Đuba''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Giubba'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="2" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 0 |- | 1869 || 0 |- |1880 |45 |- |1890 |49 |- |1900 |61 |- |1910 |40 |- |1921 |0 |- |1931 |0 |- |1948 |42 |- |1953 |38 |- |1961 |36 |- |1971 |31 |- |1981 |0 |- |1991 |0 |- |2001 |86 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] sas1hqokjjl326ry0eg67u79m9orte9 0 253803 6718125 6717327 2026-07-26T10:46:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=359 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=18 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Finida''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Finida'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 3 || 4 || 8 || 18 || 0 || 0 || 359 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] 5ga5kqo28kbxpwikgjz4vz9osqt7vdj 0 253804 6718128 6717330 2026-07-26T10:47:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=264 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=64 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Kmeti''' so ([[Italijanščina|italijansko]] ''Metti'') [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 180 || 198 || 224 || 279 || 0 || 0 || 270 || 194 || 213 || 190 || 150 || 204 || 264 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] 6t1horg1livhy853fllp66hpt9fbfbo 0 253805 6718129 6717331 2026-07-26T10:47:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=194 |prebivalstvo_od=2011 |nadmorska=19 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Križine''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Crisine'') so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="16" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup18_4685.html |title=Popis prebivalstva 2011 |accessdate=2019-09-01 |archive-date=2020-07-17 |archive-url=https://archive.today/20200717202911/https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup18_4685.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || [[2011]] |- | 0 || 0 || 0 || 0 || 17 || 32 || 0 || 0 || 41 || 37 || 40 || 39 || 0 || 0 || 200 || 194 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] h5bih25valwmoq1n8t5rddrljnrq02e 0 253807 6718127 6717329 2026-07-26T10:47:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718127 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=14 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=13 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Katoro''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Catoro'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 14 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] 6560vu7ed58y0vjnbh0rsqfnj659ae0 0 253808 6718130 6717333 2026-07-26T10:48:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=129 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=80 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Materada''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Matterada'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 518 || 553 || 182 || 265 || 222 || 297 || 1173 || 1169 || 252 || 200 || 186 || 130 || 125 || 124 || 129 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] *[[Materada (Poreč)]] {{Umag}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] 6lqtbir6bmnct1hv0buut7wjlyfm8e4 0 253809 6718131 6717334 2026-07-26T10:48:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718131 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=19 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=2m |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Monterol''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Monterol'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 19 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] hdtyasaks76xnr57c4c1be2dcquqbp2 0 253811 6718133 6717336 2026-07-26T10:48:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=401 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=37 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Petrovija''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Petrovia'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 319 || 341 || 368 || 393 || 469 || 564 || 632 || 655 || 542 || 458 || 454 || 414 || 542 || 623 || 401 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] 0497iypf6sla6fdbkffpthop6u53e1x 0 253812 6718135 6717338 2026-07-26T10:49:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718135 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=190 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=22 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Seget''' (do leta 1991 Šeget, [[Italijanščina|italijansko]] ''Seghetto'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 100 || 114 || 146 || 139 || 0 || 0 || 121 || 127 || 122 || 111 || 149 || 216 || 190 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] ggi4oquuvwwb1d27700z6oe3xx4032n 0 253813 6718136 6717340 2026-07-26T10:49:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718136 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Sveta Marija na Krasu}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=293 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska= |postna= |posta= |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Sveta Marija na Krasu''' (včasih tudi samo ''Marija na Krasu'', {{jezik-it|Madonna del Carso}}) je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 133 || 134 || 172 || 178 || 0 || 352 || 272 || 195 || 201 || 173 || 151 || 207 || 293 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] ph0lmz6e6vy7crnxnabg8dvodfeb2sv 0 253814 6718137 6717341 2026-07-26T10:50:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718137 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=213 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=75 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Valica''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Valizza'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 107 || 114 || 174 || 206 || 0 || 0 || 297 || 187 || 185 || 142 || 138 || 181 || 213 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] f8tgh07cgegj4n2gmsxxrza4k0cxbkz 0 253815 6718138 6717342 2026-07-26T10:51:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718138 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=76 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=92 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Vardica''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Vardizza'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 57 || 63 || 74 || 117 || 0 || 0 || 163 || 124 || 120 || 64 || 57 || 64 || 76 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] 5kliqftuyvvurb59xht0796ah3rn5w7 0 253816 6718139 6717343 2026-07-26T10:51:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=178 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=69 |postna=52470 |posta=Umag |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Vilanija''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Villania'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 127 || 135 || 145 || 178 || 0 || 0 || 180 || 126 || 148 || 100 || 108 || 145 || 178 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{hr-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] 79o15n4ep9un768558dmwknbrqgdwxr 0 253817 6718140 6717344 2026-07-26T10:51:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=443 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=5 |postna=52475 |posta=Savudrija |mesto=[[Umag]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Zambratija''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Zambrattia'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Umag|mesto Umag]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija do 2001 == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 144 || 160 || 176 || 256 || 0 || 0 || 400 || 301 || 317 || 291 || 325 || 495 || 443 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Umag}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] s95v5mu9ox4rjjxg4ixlilw4zl8v5xw 0 270232 6717969 6598196 2026-07-25T18:27:25Z ~2026-41427-77 263412 /* Pozavna */ 6717969 wikitext text/x-wiki '''Rudarska godba Hrastnik''' je ena najstarejših [[godba|godb]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta [[1853]] s [[Hrastnik|hrastniškimi]] [[rudar]]ji. == Zgodovina == === Rudarska godba skozi čas === Rudarska godba Hrastnik se po starosti uvršča med deseterico najstarejših godb v Sloveniji in drugo najstarejšo rudarsko godbo v Sloveniji, takoj za idrijsko. Za ustanovno leto godbe velja leto 1853, vendar se v Kroniki rudarske godbe Hrastnik (1955) omenja 5 »pleharjev« že leta 1849. Ti so pričakali prvi vlak na hrastniški postaji, kateri je peljal na progi Dunaj - Ljubljana - Trst. Po zbranih pričevanjih so godbo verjetno ustanovili lastniki rudnika z namenom, da bi rudarsko življenje dobilo čim bolj stanovski značaj. Godba je bila tako vezana na nemško vodeno upravo rudnika, kar je razvidno v njenem delovanju na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Rudarska godba Hrastnik je v svoji zgodovini veliko doživela in dosegla. Med najbolj odmevnimi so sprejem kronprincese Viktorije in cesarja Franca Jožefa v stari Avstro Ogrski, skupni organiziran odhod godbe v partizane med drugo svetovno vojno, razni sprejemi predsednika Tita in druge priložnosti, kjer so skrbeli za dobro vzdušje. V njenih vrstah so igrali nekateri glasbeniki, ki so svojo kariero gradili v slovenskem oz. jugoslovanskem prostoru, kot tudi v širšem evropskem prostoru: Ernest Ačkun mlajši, Jože Brun, Vanjo Tomc ipd. Kljub amaterskemu nivoju igranja je godba na večjih tekmovanjih dokazala, da sodi v skupino najboljših godb v Sloveniji. V času Jugoslavije je sodila tudi med boljše v skupni državi. V svojem delovanju oz. prepričanju je bila zmeraj delavsko zavedna, kar se je odražalo v delovanju in nastopanju godbe kot tudi delovanju njenih članov izven nje. === Godba v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] === Med kulturnimi društvi imajo najdaljšo tradicijo organiziranega delovanja v Zasavju rudarske godbe na pihala. V Hrastniku je rudarska godba sestavljena iz petih članov pričakala prvi vlak 16. septembra 1849. Pobudniki prvih godb so bila vodstva rudnikov, ki so skušala (po srednjeveškem cehovskem vzoru) vzbuditi zavest pripadnosti rudarskemu stanu, ki naj bi preprečila prelahko menjavo »šihtov«. Za ustanovno letnico godbe velja leto 1853, ko je rudarska godba začela delovati v zasedbi 12 mož pod taktirko prvega kapelnika Jerneja Puncerja. Z letnico 1853 sovpada tudi dovoljenje za obratovanje ojstrškega rudnika, katerega pobudniki so bili Ljubljančani Jurij Rauder, Jurij Raufer in njegov brat. Patronat nad godbo so tako verjetno prevzeli lastniki ojstrškega rudnika. Najzgodnejša pisna omemba delovanja godbe je ob priliki potovanja cesarja Franca Jožefa v Benetke leta 1856. Cesarja so na okrašeni hrastniški postaji pričakali uniformirani »knapi« skupaj z godbo in seveda upravnikom rudnika. Kljub pripadnosti rudarskem stanu so godbeniki za dobro vzdušje skrbeli v tovarniškem delu hrastniške doline. Po ustnem izročilu je bila leta 1862 v gostilni pri steklarni prva steklarska pustna veselica, ki je trajala od nedelje do torka zvečer, pri čemer je rudarska godba na pihala skrbela za dobro razpoloženje. Godba je bila tudi narodno zavedna. Leta 1868 so se udeležili slovenskega narodnega tabora v Žalcu. Nemško vodstvo rudnika je godbenike, zaradi udeležbe na taboru, kaznovalo z odvzemom enotedenske plače, ki je znašala takrat 5 florintov (for.). V 70-ih letih 19. stoletja in naprej je godba v hrastniški dolini pogosto igrala ob zaključkih šolskega leta na osnovi šoli. Udeleževala se je praznovanja Sv. Barbare, katerega hrastniški kronist Karel Valentinič, prvič omenja leta 1874. Večkrat pa so zaigrali na raznih veselicah in manifestacijah. Slavnostno za godbo pa je bilo tudi ob cesarjevem rojstnem dnevu oz. njegovem vladarskem jubileju. Pomembnejši dogodek, kjer je bila prisotna tudi hrastniška rudarska godba je bilo tudi igranje ob obisku nemške kronprincese Viktorije (op. hči britanske kraljice Viktorije) v Hrastniku leta 1879. Princesa je prišla iz Rimskih Toplic v Hrastnik na ogled žične železnice, žičnice ojstrškega rudnika. Sprejel jo je direktor ojstrškega rudnika Wilhelm Ihne ob postroju 80-ih rudarjev z rudarsko godbo. Rudarska godba ji je zaigrala angleško himno »God save the queen«, nemško pesem »Des Deutschen Vaterland, rudarsko pesem, »Rule Britannia« in še štajersko deželno himno »Hoch von dachstein an«. Po letu 1890 je delavstvo začelo obhajati svoj lastni praznik 1. maj tudi v slovenskih deželah. Rudarska godba je prvič z rudarji obeležila 1. maj leta 1891, ko je v jutranjih urah pospremila ojstrške in hrastniške rudarje na Dol, k maši. V začetku 20. stoletja so v Avstro-Ogrski prišla do izraza mednacionalna nasprotja. To je na lastni koži občutila tudi godba, saj so bila v hrastniški dolini trenja med Nemci in Slovenci močnejša kot v drugih revirskih dolinah. Rudarska godba je tako v tem obdobju, do razpada monarhije večino nastopala po želji rudniške nemške gospode. Od leta 1911 do leta 1914 je godba vsakoletno popestrila nemško praznovanje poletnega solsticija, ali pa tudi kakšno drugo zabavo katero so organizirala kakšna druga nemška društva. Ravno v tem času so v svoj program sprejemali tudi koncertna dela, med njimi Venček slovenskih narodnih pesmi, ki pa ga niso smeli igrati pred rudniško gospodo. Vseeno pa ji je uspelo se udeležiti nekaj prelomnih dogodkov. V Trbovljah je leta 1905 se udeležila demonstracij za splošno in enako volilno pravico. Leta 1913 so v Hrastniku godbeniki sodelovali na velikem praznovanju za 1. maj ob prazniku dela. Skupaj s svojimi stanovskimi kolegi - godbeniki iz Zagorja in Trbovelj so maja leta 1918, na velikem shodu v Trbovljah, izrazili podporo jugoslovanski deklaraciji tik ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije. === Godba v prvi [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] === Rudarska godba Hrastnik se je po statutu oz. pravilniku iz leta 1923 uradno imenovala »Rudarsko godbeno društvo Hrastnik«. Organi godbe bili organizirani podobno kot dandanes. Godba je imela »razsodišče«, »občni zbor« ali zbor vseh godbenikov ter (upravni) »odbor« katerega člani so bili izvoljeni na občnem zboru in so imeli nalogo upravljati godbo. V (upravljalnem) »odboru« je bilo izvoljeno 9 članov, v katerem so bili med drugimi predsednik in podpredsednik godbe, tajnik, blagajnik, kapelnik in arhivar. Rudarska godba je v novi državi še z večjim zanosom opravljala svoje glasbeno poslanstvo med delavci in tudi drugimi poslušalci ob različnih priložnostih. V Kraljevini SHS oz. kasneje v Jugoslaviji so se redno udeleževali sokolskih veselic, gasilskih slavij kot tudi državnih praznikov in festivalov, ki so v 30-ih potekali po revirjih. Prirejali so samostojne koncerte, bili so tudi dobrodelno angažirani. Leta 1920 je v Ljubljani potekal komunistični shod na katerem so prevladovali rudarji iz revirjev (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik), katere so spremljale tudi rudniške godbe. Leta 1923 so se na železniški postaji v Hrastniku poklonili posmrtnim ostankom slovenskih vojakov, ki so jih med 1. svetovno vojno ustrelili v Judenburgu. Leta 1928 je hrastniški Sokol praznoval 20 letnico delovanja. V ta namen je organiziral slavnostno povorko z gosti, od železniške postaje do Narodnega doma, na čelu katerega je igrala rudarska godba. Slavnostni govornik na tej prireditvi je bil starosta hrastniškega sokola, Alojz Hofbauer. V Ljubljani je leta 1931 potekalo ogromno slavje ob poklonitvi kralju Petru, kjer so njemu na čast odkrili tudi spomenik. Na ljubljanske ulice so se na ta slavje odpravljale mase ljudi iz vseh koncev takratne Slovenije. Rudarska godba je v Ljubljani igrala na začetku gasilskega sprevoda v katerem so sodelovale tudi godbe iz Tržiča, Novega mesta, Trbovelj, Jesenic … Godbeniki so v novi državi prirejali vsako leto redne koncerte z dokaj zahtevnimi skladbami, kot na primer »Orfej v podzemlju«, »Ciganka«, »Lysistrata« in druge. V ojstrškem rudniku se je konec novembra leta 1932 zgodila huda nesreča, v kateri je življenje izgubilo 6 rudarjev, trije pa so bili huje ranjeni. Huda nesreča tega leta se je odražala tudi pri tradicionalnem praznovanju »Sv. Barbare«. Namesto svečanega obhoda z godbo, so se rudarji skupaj z godbeniki poklonili žrtvam nesreče na pokopališče na Dolu, kjer so pokojnim zaigrali žalostinke. Godbeniki so se v tej situaciji izkazali tudi z svojo radodarnostjo, saj so dodatek/nagrado za praznik Svete Barbare še dve leti zapored odstopili družinam pokojnih rudarjev. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« je leta 1934 v Hrastniku organiziralo rudarski festival na katerem je svoj prispevek dala tudi rudarska godba. Prireditev je bila zelo uspešna saj si jo je ogledalo okrog 2000 ljudi. Naslednje leto je godba v Hrastniku sodelovala pri slovesnosti ob nakupu nove rudniške zastave. Leta 1935 so se v Celju udeležili velike delavske kulturne manifestacije »Zleta Svobod«. V letu 1936 so igrali tudi na otvoritvi nove hrastniške cerkve, katere so se udeležili eminentni predstavniki državne in lokalne oblasti, industrije in društev. Rudarska godba je bila dobro sprejeta tudi na gasilskih veselicah in jubilejih. Hrastniška gasilska četa je že leta 1937 praznovala svoj 50. jubilej. Celodnevnega slavja, častne povorke z gasilci iz Varaždina, Celja, Litije, Brežic, Krškega, Laškega, kot tudi častnih gostov in blagoslova opreme v ta namen ni manjkalo. Godba pa je ob tem jubileju gasilcev pod taktirko Kumlanca pripravila v popoldanskih urah koncert. Aprila 1937 je rudarska godba priredila v Laškem v dvorani sokolskega doma koncert, ki pa je kljub slabši obiskanosti, saj so istočasno potekale še dve prireditve, dobil med pristno publiko dober odziv. Godbi se je pred 2. svetovno vojno uspelo udeležiti celo prvega tekmovanja godb, ki je potekalo leta 1939 v Kranju. === [[Druga Svetovna Vojna|Vojna]] in sodelovanje v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] === Leta 1942 je godbo prevzel Jože Brun. Brun, ki je spomladi leta 1944 odšel v partizane je v glavnem štabu dobil nalogo organizirati odhod rudarske godbe v partizane. V vasico Ravne nad Hrastnikom je na razgovor poklical bivšega kapelnika Jožeta Kumlanca in predsednika Ernesta Ačkuna. Po razgovoru sta se vrnila v dolino z nalogo, da o skupnem odhodu obvestita ostale godbenike. Po drugi redni godbeni vaji v začetku julija 1944 je Ačkun načel pogovor s fanti: »Pobje, usekajmo še en marš, potem pa nam bo kapelnik nekaj povedal!« Urezali so koračnico. Nato je Kumlanc načel trd oreh. Pa ni bil trd, kajti vsi godbeniki so bili za odhod v partizane. Po splošnem razumevanju in pripravljenosti godbenikov je bil določen dan skupnega odhoda in sicer 11. julij 1944. Nekateri godbeniki z manjšimi inštrumenti so instrumente vzeli takoj s sabo, drugi pa so odšli brez njih v zbirno bazo na Kal. Sklenjeno je bilo, da se ostali instrumenti prinesejo ponoči. Z ozirom na majhno razdaljo med godbenim lokalom in takratno »Werkschutzkomando« (oborožena rudniška straža), kakor tudi nevarnostjo stalnega patruljiranja nemške policije mimo godbenega lokala je bila ta akcija precej težka in nevarna. Po pravilnem vodstvu in previdnosti udeležencev akcije je stvar uspela. Instrumenti so bili preneseni v Čeče in od tam naprej na Kal. Iz Kala je vsa godba odšla na Dolenjsko. Kot godba VII. korpusa POJ in NOV je bila hrastniška rudarska godba zelo priljubljena in je na čelu zmagovitih brigad vkorakala v osvobojeno Ljubljano. Inštrumente in notni arhiv je morala godba ob koncu vojne pustiti Jugoslovanski armadi. Godba Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bila ustanovljena spomladi 1944, vodila pa sta jo Bojan Adamič in Drago Lorbek. Bila je sestavljena iz godbenikov, ki so jih »nalovili« po raznih partizanskih enotah. Godba VII. korpusa je bila sprva sestavljena izključno iz hrastniške rudarske godbe v celoti. Kasneje se je zaradi pomankanja godbenikov deset Hrastničanov pridružilo godbi Glavnega štaba. === Godba v [[Tito|Titovi]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] === Po 2. svetovni vojni je nova državna ureditev zelo spodbujala ljubiteljsko kulturno in športno dejavnost. Nove politične razmere po letu 1945 so zahtevale tudi drugačno organizacijo kulture. V prvi polovici leta 1952 so se kulturno umetniška društva »Aleš Kapla« in »Jože Just« iz Hrastnika ter »Ciril Pust« z Dola preimenovala v Svobodo I. (zgornji Hrastnik), Svobodo II. (spodnji Hrastnik) in Svobodo Dol. Tu ni šlo samo za preimenovanje, ampak za poživitev na kulturnem področju, kar se je tudi uresničilo. Številni nastopi kulturnih skupin, telovadni in športni nastopi ob raznih proslavah, tekmovanja in samostojni koncerti pevskih zborov in godb so dali pestrost družabnemu življenju v Hrastniku in okolici. Rudarska godba je poleg dramske sekcije in treh zasedb pevskih zborov delovala v okviru Delovno prosvetnega društva »Svoboda« I. Hrastnik. V sestavu »Svobode I.« je godba ostala do leta 1978, ko se je kolektiv godbe na občnem zboru (pod predsednikom Branetom Kušarjem) odločil za ustanovitev samostojnega društva, pod imenom Rudarska godba Hrastnik. Zatikalo pa se je pri pravilih društva, saj so jih sprejeli šele na izrednem občnem zboru, 24. 6. 1982. Od leta 1982 je tako RGH delovala kot samostojno društvo. Po končani 2. sv. vojni so godbeniki vračali domov brez večine inštrumentov, saj jih morali v Ljubljani oddati za potrebe poklicne vojaške godbe. Rudarskih godbenikov pa to ni oviralo, saj so si inštrumente sposodili od hrastniške steklarske godbe. Vračanje inštrumentov je bil postopen in dolgotrajen proces. Izposoja je tako trajala celih devet let, kar je pripeljalo tudi do nekaj slabe volje med godbama. Bojna sekira je bila zakopana šele leta 1954. Prizadevanja vodstva godbe po vrnitvi svojih/novih inštrumentih so potekala že od leta 1949 na raznih oblastnih nivojih vendar so nemalokrat naleteli na gluha ušesa in nerazumevanje. Skupaj z posredovanjem hrastniške rojakinje Lidije Šentjurc, ki je bila takrat podpredsednica Zvezne ljudske skupščine v Beogradu, so se s svojimi prošnjami obrnili na samega predsednika FLRJ maršala Josipa Broza – Tita. Posredovanje je bilo uspešno in tako je 4. oktobra 1954 rudarska godba dobila 43 novih inštrumentov kot darilo Jugoslovanske ljudske armade. Godbeniki po vojni niso dolgo sedeli križem rok. Prvič so zaigrali na volitvah leta 1945. Naslednje leto (1946) so rudarski godbeniki skupaj z množico ljudi in s transparenti na hrastniški železniški postaji pričakali vlak maršala Tita, katerega je pospremljala poljska delegacija. Rudarska godba je v povojni Jugoslaviji v hrastniškem okolišu vseskozi aktivno nastopala na raznih proslavah, obletnicah, komemoracijah in še raznih drugih dogodkih ter z igranjem poživljala kulturno in družabno dogajanje v kraju. Leta 1953 je godba praznovala hrastničane razveselila z slavnostnim koncertom. Za 100. rojstni dan so godbeniki dobili svoj dom, ki so ga zgradili z prostovoljnim delom članov godbe in rudarjev, ter finančno pomočjo rudnika. Dom je bil končan v pičlih treh mesecih. Pomemben praznik za rudarje in godbo, v času Titove Jugoslavije je bil vseslovenski rudarski praznik, 3. julij, v spomin na gladovno stavko rudarjev v hrastniškem rudniku leta 1934. Ta rudarski praznik so praznovali od leta 1952 bil je hkrati (oz. je še) tudi hrastniški občinski praznik. Godba je na ta dan izvajala promenadne koncerte za rudarje. Občinskim delavcem je igrala na njihovi slavnostni seji občinske skupščine, v sedemdesetih (npr. 1976) tudi skupaj z steklarsko godbo. Po aprilu letu 1971 se je spominu rudarskega praznika, pridružila še komemoracija za 9 ponesrečenih rudarjev v jami Ojstro. Obdobje 50-ih in 60-ih let je bilo za rudarsko godbo prelomno, kajti Viktor Malovrh, ki je leta 1949 prevzel godbo, je zagovarjal vizijo kvalitete. V ta namen so leta 1959 za pomoč prosili bivšega kapelnika Jožeta Bruna. Tako je pod umetniškim triom Malovrh, Brun in Plahuta godba hitro pridobivala na kakovosti, kar pa se je poznalo na uspehih na tekmovanjih. V Hrastniku je v času Titove Jugoslavije godba redno igrala tudi ob jugoslovanskih državnih praznikih. Tako je od 50-ih dalje pa do razpada skupne države redno prirejala koncerte ob »Dnevu Republike« (29.11.). V 60-ih je Hrastnik sprejemal Titovo štafeto, na sprejemu katere so igrali tudi godbeniki. Priložnostno so godbeniki igrali tudi ob dnevu mladosti, prvič leta 1961, nato v 70-ih, in 80-ih. Hrastničane je oktobra leta 1968 prišel obiskati predsednik Jugoslavije maršal Josip Broz -Tito. Takrat sta ob bučnem sprejemu ljudi ves čas igrali obe godbi -rudarska in steklarska. Pomembno za rudarsko godbo so tudi promenadni in slavnostni koncerti. Od 70-ih let dalje pa do konca 80-ih so skoraj vsakoletno prirejali po dva koncerta od katerih je bil eden namenjen izključno za otroke hrastniške ali dolske osnovne šole, drugi koncert pa je bil namenjen za odraslo publiko. Godba je leta 1971 je preživljala krizo. Kapelnik Stanko Plahuta je zbolel, z igranjem so prenehali nekateri člani, tako da se je število članov skrčilo na 24, širile pa so se tudi govorice, da godbi preti razpad. Ta kriza se je vlekla še naslednji dve leti. V 70-ih in 80-ih letih je vodstvo godbe vse moči vpelo v pridobivanje in pomlajevanje kadra. Začelo se je bolj načrtno sodelovanje z Glasbeno šolo Hrastnik. V 80-ih so rudarski kraji po Sloveniji gostili srečanja rudarskih godb. Tako so leta 1984 prvo srečanje gostili v Trbovljah, leta 1985 je bilo na vrsti Velenje, v Senovem je potekalo leta 1986 ter leta 1987 v Zagorju. Vseh teh srečanj se je udeležila tudi hrastniška rudarska godba. === Godba v [[Slovenija|samostojni državi]] === V samostojno državo Slovenijo je godba vkorakala z 140. jubilejem, ki ga je praznovala leta 1993. Rudarsko godbo je takrat vodil dirigent Vanjo Tomc. V ta namen je organizacijski odbor godbe pripravil majhno parado godb, na katero so sodelovale Kapelska pihalna godba, Pihalni orkester radeških papirničarjev ter domača Steklarska godba. Zaplesale pa so tudi mažoretke iz Trbovelj in Radeč. V Hrastniku so leta 1994 godbeniki igrali ob otvoritvi športnih iger rudarjev, otvoritvi Doma starejših v Hrastniku ter na jubileju skupine »Veter«. Od tega leta tudi redno prirejajo slavnostni koncert ob dnevu državnosti. Dirigent Tomc je leta 1994 dirigentsko palico predal profesorju Jožetu Baniču. Z njegovim prihodom je godba dobila nov zagon. Vodstvo se je odločilo za sodelovanje z Glasbeno šolo Hrastnik, s čimer se je godba kadrovsko okrepila in pomladila. Večji poudarek je bil tudi na kvaliteti muziciranja. Pod vodstvom dirigenta Baniča se je godba leta 1997 na tekmovanju pihalnih orkestrov v Sežani iz 3. kakovostne skupine uvrstila v 2. kakovostno skupina. Že naslednje leto 1998 so se godbeniki na tekmovanju v 2. kakovostni skupini v Krškem z osvojenimi uvrstili v 1. kakovostno skupino. V Ilirski Bistrici je leta 2002 potekalo tekmovanje 1. skupine, kjer je bila rudarska godba najbolje ocenjena godba na tekmovanju in se s tem uvrstila v umetniško skupino slovenskih godb. Godba je pod vodstvom Baniča leta 2003 praznovala tudi svojo 150. obletnico delovanja. Orkester je bil takrat izjemno pomlajen saj je bila povprečna starost 23 let, med 57 godbeniki pa je bilo kar 40 godbenikov mlajših od 20 let. V Jubilejnem letu je godba izdala brošuro, pripravila razstavo in posnela CD ploščo, na katerem je zaigrala zahteven program, ki ga je predstavila tudi na jubilejnem koncertu, katerega se je udeležil tudi takratni predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek. Povrh vsega pa jim je uspelo še s pomočjo občine (župana) in predstavnikov rudnika, obnoviti godbeni dom. V samostojni Sloveniji je program igranj za godbo konec od konca aprila v takšni obliki rutina že od zgodnjih 90-ih. Najprej je na sporedu kresovanje, nato sledi budnica za delavski praznik. Obeleževanje 1. maja je za rudarsko godbo že zgodovinska tradicija, ki jo godba opravlja vse od leta 1891. Rudarska godba Hrastnik je verjetno tudi ena redkih, ki za 1. maj obhodi celotno občino. Temu tradicionalnemu programu se pridružijo še slavnostni koncerti ob prazniku »Dan boja proti okupatorju« 27. Aprila (v Jug. je to dan OF), včasih pa še promenadni koncerti ob dnevu zmage (8.5.). V samostojni državi so obudili tudi tradicijo igranja za zavetnico rudarjev, Sv. Barbaro. Godba tako vsakoletno decembra igra ob svečanosti za Barbaro, sedaj v Sedražu. Vsekakor pa še zmeraj ostaja igranje ob občinskem dnevu oz. dnevu rudarjev, ki tradicionalno poteka na Kalu. V novem tisočletju, leta 2002, je nova kulturna stalnica v Hrastniku postal festival Rdeči revirji. Na festivalu godba vsako leto izvede krajši promenadni koncert. Tradicija partizanskega izročila je v godbi močno živa tudi v 21. stoletju. Godba se z veseljem udeležuje vseh okroglih obeležij. Aprila leta 2006 je v športni dvorani na Logu potekala slovesnost ob 65. obletnici ustanovitve OF in dnevu upora proti okupatorju. Leta 2009 je godba z slavnostnim koncertom obeležila 65. let odhoda v partizane. V godbenem društvu še zmeraj živi tudi socialni čut. Leta 2011 so skupaj z glasbeno in osnovno šolo priredili dobrodelni koncert. Konec istega leta pa so na Dolu nastopili še na enem dobrodelnem koncertu, katerega organizator je bila Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik. Rudarska godba Hrastnik dandanes izvede dva slavnostna koncerta, letnega, ki ga godba navadno izvede ob kakšnem prazniku (npr. ob Dnevu državnosti, Dnevu boja proti okupatorju) ali pa ob kakšni drugi priložnosti kot na primer festivalu Rdeči revirji. Ob koncu leta pa sledi še novoletni koncert, vmes pa je seveda še več priložnostnih promenadnih koncertov. Rudarska godba rada zaigra tudi izven svojega ustaljenega okolja, saj tako širi svoje glasbeno-kulturno poslanstvo. Godba je tudi članica združenja za ohranjanje rudarske kulturne dediščine Slovenije - Združenje Ruda. Glavni namen tega združenja je povezovanje društev in posameznikov, ki s svojim delovanjem skrbijo za ohranjanje rudarske dediščine v njenem najširšem pomenu. Združenje Ruda je od leta 2011 sprejeto v Združenje evropskih rudarskih in topilniških društev. Za godbo in godbenike je pomembno tudi dobro vzdušje v kolektivu. Godba v okviru društva in v okviru finančnih zmožnosti organizira nekajdnevno letovanje, kjer pa godbeniki vseeno ne izpustijo inštrumentov iz rok. Kamorkoli že gredo imajo vaje in izvedejo kratek program ter tako povedo kdo so in iz kjer prihajajo. Rudarska godba je tako še pod vodstvom Jožeta Baniča hodila na letovanje v Novi grad, kasneje v bivši rudniški kompleks na Rabu, dvakrat zaporedoma je bila v Kraljevici, nazadnje v Tolminu. Poleg letovanja se izvede še piknik ob zaključku delovnega leta. == Člani == === Dirigent === * Uroš Razpotnik === Flavta === * Tamara Biderman * Silvija Gregorčič * Tjaša Ramšak * Jona Špacapan * Ksenja Tušek * Urška Velikonja === Klarinet === * Jurij Bedenik * Primož Frajle * Klara Jeraj * Damir Lukić * Marjetka Mastnak * Avgust Šketako * Rok Udovč === Saksofon === * Andrej Bantan * N/A * Vesna Lesjak * Peter Robič === Rog === * Jure Robič * Franci Šuštar * Matija Udovč * Luka Zupan === Trobenta === * Miha Bantan * Denis Dečman * Janez Habe * Domen Majcen * Mark Maurer * Mitja Podreberšek * Matevž Šardi * Blaž Šoba * Martin Tušek * Mitja Udovč * Jože Velikonja === Pozavna === * N/A * Gregor Klepej * Vlado Kršlin === Bariton === * Tadej Hriberšek * Nina Udovč * Tomaž Udovč === Tuba === * Valter Vengušt === Tolkala === * Aljaž Guzaj * Luka Jeraj * Simona Jeraj * Sebastjan Snoj * Miha Šardi * Alja Udovč === Bas kitara === * Timotej Mastnak === Klaviature === * Tjaša Šketako Razpotnik == Odlikovanja in nagrade == Leta [[2003]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za 150 let delovanja, dosežke in zasluge na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti doma in v tujini«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Godbe v Sloveniji|Hrastnik]] [[Kategorija:Rudnik Hrastnik]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1853]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] 6c9g3bm1hnostpwduvbnxwd1akfge30 6717971 6717969 2026-07-25T18:30:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6717969|6717969]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-41427-77|~2026-41427-77]] ([[User talk:~2026-41427-77|pogovor]]) - neutemeljeno 6717971 wikitext text/x-wiki '''Rudarska godba Hrastnik''' je ena najstarejših [[godba|godb]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta [[1853]] s [[Hrastnik|hrastniškimi]] [[rudar]]ji. == Zgodovina == === Rudarska godba skozi čas === Rudarska godba Hrastnik se po starosti uvršča med deseterico najstarejših godb v Sloveniji in drugo najstarejšo rudarsko godbo v Sloveniji, takoj za idrijsko. Za ustanovno leto godbe velja leto 1853, vendar se v Kroniki rudarske godbe Hrastnik (1955) omenja 5 »pleharjev« že leta 1849. Ti so pričakali prvi vlak na hrastniški postaji, kateri je peljal na progi Dunaj - Ljubljana - Trst. Po zbranih pričevanjih so godbo verjetno ustanovili lastniki rudnika z namenom, da bi rudarsko življenje dobilo čim bolj stanovski značaj. Godba je bila tako vezana na nemško vodeno upravo rudnika, kar je razvidno v njenem delovanju na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Rudarska godba Hrastnik je v svoji zgodovini veliko doživela in dosegla. Med najbolj odmevnimi so sprejem kronprincese Viktorije in cesarja Franca Jožefa v stari Avstro Ogrski, skupni organiziran odhod godbe v partizane med drugo svetovno vojno, razni sprejemi predsednika Tita in druge priložnosti, kjer so skrbeli za dobro vzdušje. V njenih vrstah so igrali nekateri glasbeniki, ki so svojo kariero gradili v slovenskem oz. jugoslovanskem prostoru, kot tudi v širšem evropskem prostoru: Ernest Ačkun mlajši, Jože Brun, Vanjo Tomc ipd. Kljub amaterskemu nivoju igranja je godba na večjih tekmovanjih dokazala, da sodi v skupino najboljših godb v Sloveniji. V času Jugoslavije je sodila tudi med boljše v skupni državi. V svojem delovanju oz. prepričanju je bila zmeraj delavsko zavedna, kar se je odražalo v delovanju in nastopanju godbe kot tudi delovanju njenih članov izven nje. === Godba v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] === Med kulturnimi društvi imajo najdaljšo tradicijo organiziranega delovanja v Zasavju rudarske godbe na pihala. V Hrastniku je rudarska godba sestavljena iz petih članov pričakala prvi vlak 16. septembra 1849. Pobudniki prvih godb so bila vodstva rudnikov, ki so skušala (po srednjeveškem cehovskem vzoru) vzbuditi zavest pripadnosti rudarskemu stanu, ki naj bi preprečila prelahko menjavo »šihtov«. Za ustanovno letnico godbe velja leto 1853, ko je rudarska godba začela delovati v zasedbi 12 mož pod taktirko prvega kapelnika Jerneja Puncerja. Z letnico 1853 sovpada tudi dovoljenje za obratovanje ojstrškega rudnika, katerega pobudniki so bili Ljubljančani Jurij Rauder, Jurij Raufer in njegov brat. Patronat nad godbo so tako verjetno prevzeli lastniki ojstrškega rudnika. Najzgodnejša pisna omemba delovanja godbe je ob priliki potovanja cesarja Franca Jožefa v Benetke leta 1856. Cesarja so na okrašeni hrastniški postaji pričakali uniformirani »knapi« skupaj z godbo in seveda upravnikom rudnika. Kljub pripadnosti rudarskem stanu so godbeniki za dobro vzdušje skrbeli v tovarniškem delu hrastniške doline. Po ustnem izročilu je bila leta 1862 v gostilni pri steklarni prva steklarska pustna veselica, ki je trajala od nedelje do torka zvečer, pri čemer je rudarska godba na pihala skrbela za dobro razpoloženje. Godba je bila tudi narodno zavedna. Leta 1868 so se udeležili slovenskega narodnega tabora v Žalcu. Nemško vodstvo rudnika je godbenike, zaradi udeležbe na taboru, kaznovalo z odvzemom enotedenske plače, ki je znašala takrat 5 florintov (for.). V 70-ih letih 19. stoletja in naprej je godba v hrastniški dolini pogosto igrala ob zaključkih šolskega leta na osnovi šoli. Udeleževala se je praznovanja Sv. Barbare, katerega hrastniški kronist Karel Valentinič, prvič omenja leta 1874. Večkrat pa so zaigrali na raznih veselicah in manifestacijah. Slavnostno za godbo pa je bilo tudi ob cesarjevem rojstnem dnevu oz. njegovem vladarskem jubileju. Pomembnejši dogodek, kjer je bila prisotna tudi hrastniška rudarska godba je bilo tudi igranje ob obisku nemške kronprincese Viktorije (op. hči britanske kraljice Viktorije) v Hrastniku leta 1879. Princesa je prišla iz Rimskih Toplic v Hrastnik na ogled žične železnice, žičnice ojstrškega rudnika. Sprejel jo je direktor ojstrškega rudnika Wilhelm Ihne ob postroju 80-ih rudarjev z rudarsko godbo. Rudarska godba ji je zaigrala angleško himno »God save the queen«, nemško pesem »Des Deutschen Vaterland, rudarsko pesem, »Rule Britannia« in še štajersko deželno himno »Hoch von dachstein an«. Po letu 1890 je delavstvo začelo obhajati svoj lastni praznik 1. maj tudi v slovenskih deželah. Rudarska godba je prvič z rudarji obeležila 1. maj leta 1891, ko je v jutranjih urah pospremila ojstrške in hrastniške rudarje na Dol, k maši. V začetku 20. stoletja so v Avstro-Ogrski prišla do izraza mednacionalna nasprotja. To je na lastni koži občutila tudi godba, saj so bila v hrastniški dolini trenja med Nemci in Slovenci močnejša kot v drugih revirskih dolinah. Rudarska godba je tako v tem obdobju, do razpada monarhije večino nastopala po želji rudniške nemške gospode. Od leta 1911 do leta 1914 je godba vsakoletno popestrila nemško praznovanje poletnega solsticija, ali pa tudi kakšno drugo zabavo katero so organizirala kakšna druga nemška društva. Ravno v tem času so v svoj program sprejemali tudi koncertna dela, med njimi Venček slovenskih narodnih pesmi, ki pa ga niso smeli igrati pred rudniško gospodo. Vseeno pa ji je uspelo se udeležiti nekaj prelomnih dogodkov. V Trbovljah je leta 1905 se udeležila demonstracij za splošno in enako volilno pravico. Leta 1913 so v Hrastniku godbeniki sodelovali na velikem praznovanju za 1. maj ob prazniku dela. Skupaj s svojimi stanovskimi kolegi - godbeniki iz Zagorja in Trbovelj so maja leta 1918, na velikem shodu v Trbovljah, izrazili podporo jugoslovanski deklaraciji tik ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije. === Godba v prvi [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] === Rudarska godba Hrastnik se je po statutu oz. pravilniku iz leta 1923 uradno imenovala »Rudarsko godbeno društvo Hrastnik«. Organi godbe bili organizirani podobno kot dandanes. Godba je imela »razsodišče«, »občni zbor« ali zbor vseh godbenikov ter (upravni) »odbor« katerega člani so bili izvoljeni na občnem zboru in so imeli nalogo upravljati godbo. V (upravljalnem) »odboru« je bilo izvoljeno 9 članov, v katerem so bili med drugimi predsednik in podpredsednik godbe, tajnik, blagajnik, kapelnik in arhivar. Rudarska godba je v novi državi še z večjim zanosom opravljala svoje glasbeno poslanstvo med delavci in tudi drugimi poslušalci ob različnih priložnostih. V Kraljevini SHS oz. kasneje v Jugoslaviji so se redno udeleževali sokolskih veselic, gasilskih slavij kot tudi državnih praznikov in festivalov, ki so v 30-ih potekali po revirjih. Prirejali so samostojne koncerte, bili so tudi dobrodelno angažirani. Leta 1920 je v Ljubljani potekal komunistični shod na katerem so prevladovali rudarji iz revirjev (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik), katere so spremljale tudi rudniške godbe. Leta 1923 so se na železniški postaji v Hrastniku poklonili posmrtnim ostankom slovenskih vojakov, ki so jih med 1. svetovno vojno ustrelili v Judenburgu. Leta 1928 je hrastniški Sokol praznoval 20 letnico delovanja. V ta namen je organiziral slavnostno povorko z gosti, od železniške postaje do Narodnega doma, na čelu katerega je igrala rudarska godba. Slavnostni govornik na tej prireditvi je bil starosta hrastniškega sokola, Alojz Hofbauer. V Ljubljani je leta 1931 potekalo ogromno slavje ob poklonitvi kralju Petru, kjer so njemu na čast odkrili tudi spomenik. Na ljubljanske ulice so se na ta slavje odpravljale mase ljudi iz vseh koncev takratne Slovenije. Rudarska godba je v Ljubljani igrala na začetku gasilskega sprevoda v katerem so sodelovale tudi godbe iz Tržiča, Novega mesta, Trbovelj, Jesenic … Godbeniki so v novi državi prirejali vsako leto redne koncerte z dokaj zahtevnimi skladbami, kot na primer »Orfej v podzemlju«, »Ciganka«, »Lysistrata« in druge. V ojstrškem rudniku se je konec novembra leta 1932 zgodila huda nesreča, v kateri je življenje izgubilo 6 rudarjev, trije pa so bili huje ranjeni. Huda nesreča tega leta se je odražala tudi pri tradicionalnem praznovanju »Sv. Barbare«. Namesto svečanega obhoda z godbo, so se rudarji skupaj z godbeniki poklonili žrtvam nesreče na pokopališče na Dolu, kjer so pokojnim zaigrali žalostinke. Godbeniki so se v tej situaciji izkazali tudi z svojo radodarnostjo, saj so dodatek/nagrado za praznik Svete Barbare še dve leti zapored odstopili družinam pokojnih rudarjev. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« je leta 1934 v Hrastniku organiziralo rudarski festival na katerem je svoj prispevek dala tudi rudarska godba. Prireditev je bila zelo uspešna saj si jo je ogledalo okrog 2000 ljudi. Naslednje leto je godba v Hrastniku sodelovala pri slovesnosti ob nakupu nove rudniške zastave. Leta 1935 so se v Celju udeležili velike delavske kulturne manifestacije »Zleta Svobod«. V letu 1936 so igrali tudi na otvoritvi nove hrastniške cerkve, katere so se udeležili eminentni predstavniki državne in lokalne oblasti, industrije in društev. Rudarska godba je bila dobro sprejeta tudi na gasilskih veselicah in jubilejih. Hrastniška gasilska četa je že leta 1937 praznovala svoj 50. jubilej. Celodnevnega slavja, častne povorke z gasilci iz Varaždina, Celja, Litije, Brežic, Krškega, Laškega, kot tudi častnih gostov in blagoslova opreme v ta namen ni manjkalo. Godba pa je ob tem jubileju gasilcev pod taktirko Kumlanca pripravila v popoldanskih urah koncert. Aprila 1937 je rudarska godba priredila v Laškem v dvorani sokolskega doma koncert, ki pa je kljub slabši obiskanosti, saj so istočasno potekale še dve prireditve, dobil med pristno publiko dober odziv. Godbi se je pred 2. svetovno vojno uspelo udeležiti celo prvega tekmovanja godb, ki je potekalo leta 1939 v Kranju. === [[Druga Svetovna Vojna|Vojna]] in sodelovanje v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] === Leta 1942 je godbo prevzel Jože Brun. Brun, ki je spomladi leta 1944 odšel v partizane je v glavnem štabu dobil nalogo organizirati odhod rudarske godbe v partizane. V vasico Ravne nad Hrastnikom je na razgovor poklical bivšega kapelnika Jožeta Kumlanca in predsednika Ernesta Ačkuna. Po razgovoru sta se vrnila v dolino z nalogo, da o skupnem odhodu obvestita ostale godbenike. Po drugi redni godbeni vaji v začetku julija 1944 je Ačkun načel pogovor s fanti: »Pobje, usekajmo še en marš, potem pa nam bo kapelnik nekaj povedal!« Urezali so koračnico. Nato je Kumlanc načel trd oreh. Pa ni bil trd, kajti vsi godbeniki so bili za odhod v partizane. Po splošnem razumevanju in pripravljenosti godbenikov je bil določen dan skupnega odhoda in sicer 11. julij 1944. Nekateri godbeniki z manjšimi inštrumenti so instrumente vzeli takoj s sabo, drugi pa so odšli brez njih v zbirno bazo na Kal. Sklenjeno je bilo, da se ostali instrumenti prinesejo ponoči. Z ozirom na majhno razdaljo med godbenim lokalom in takratno »Werkschutzkomando« (oborožena rudniška straža), kakor tudi nevarnostjo stalnega patruljiranja nemške policije mimo godbenega lokala je bila ta akcija precej težka in nevarna. Po pravilnem vodstvu in previdnosti udeležencev akcije je stvar uspela. Instrumenti so bili preneseni v Čeče in od tam naprej na Kal. Iz Kala je vsa godba odšla na Dolenjsko. Kot godba VII. korpusa POJ in NOV je bila hrastniška rudarska godba zelo priljubljena in je na čelu zmagovitih brigad vkorakala v osvobojeno Ljubljano. Inštrumente in notni arhiv je morala godba ob koncu vojne pustiti Jugoslovanski armadi. Godba Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bila ustanovljena spomladi 1944, vodila pa sta jo Bojan Adamič in Drago Lorbek. Bila je sestavljena iz godbenikov, ki so jih »nalovili« po raznih partizanskih enotah. Godba VII. korpusa je bila sprva sestavljena izključno iz hrastniške rudarske godbe v celoti. Kasneje se je zaradi pomankanja godbenikov deset Hrastničanov pridružilo godbi Glavnega štaba. === Godba v [[Tito|Titovi]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] === Po 2. svetovni vojni je nova državna ureditev zelo spodbujala ljubiteljsko kulturno in športno dejavnost. Nove politične razmere po letu 1945 so zahtevale tudi drugačno organizacijo kulture. V prvi polovici leta 1952 so se kulturno umetniška društva »Aleš Kapla« in »Jože Just« iz Hrastnika ter »Ciril Pust« z Dola preimenovala v Svobodo I. (zgornji Hrastnik), Svobodo II. (spodnji Hrastnik) in Svobodo Dol. Tu ni šlo samo za preimenovanje, ampak za poživitev na kulturnem področju, kar se je tudi uresničilo. Številni nastopi kulturnih skupin, telovadni in športni nastopi ob raznih proslavah, tekmovanja in samostojni koncerti pevskih zborov in godb so dali pestrost družabnemu življenju v Hrastniku in okolici. Rudarska godba je poleg dramske sekcije in treh zasedb pevskih zborov delovala v okviru Delovno prosvetnega društva »Svoboda« I. Hrastnik. V sestavu »Svobode I.« je godba ostala do leta 1978, ko se je kolektiv godbe na občnem zboru (pod predsednikom Branetom Kušarjem) odločil za ustanovitev samostojnega društva, pod imenom Rudarska godba Hrastnik. Zatikalo pa se je pri pravilih društva, saj so jih sprejeli šele na izrednem občnem zboru, 24. 6. 1982. Od leta 1982 je tako RGH delovala kot samostojno društvo. Po končani 2. sv. vojni so godbeniki vračali domov brez večine inštrumentov, saj jih morali v Ljubljani oddati za potrebe poklicne vojaške godbe. Rudarskih godbenikov pa to ni oviralo, saj so si inštrumente sposodili od hrastniške steklarske godbe. Vračanje inštrumentov je bil postopen in dolgotrajen proces. Izposoja je tako trajala celih devet let, kar je pripeljalo tudi do nekaj slabe volje med godbama. Bojna sekira je bila zakopana šele leta 1954. Prizadevanja vodstva godbe po vrnitvi svojih/novih inštrumentih so potekala že od leta 1949 na raznih oblastnih nivojih vendar so nemalokrat naleteli na gluha ušesa in nerazumevanje. Skupaj z posredovanjem hrastniške rojakinje Lidije Šentjurc, ki je bila takrat podpredsednica Zvezne ljudske skupščine v Beogradu, so se s svojimi prošnjami obrnili na samega predsednika FLRJ maršala Josipa Broza – Tita. Posredovanje je bilo uspešno in tako je 4. oktobra 1954 rudarska godba dobila 43 novih inštrumentov kot darilo Jugoslovanske ljudske armade. Godbeniki po vojni niso dolgo sedeli križem rok. Prvič so zaigrali na volitvah leta 1945. Naslednje leto (1946) so rudarski godbeniki skupaj z množico ljudi in s transparenti na hrastniški železniški postaji pričakali vlak maršala Tita, katerega je pospremljala poljska delegacija. Rudarska godba je v povojni Jugoslaviji v hrastniškem okolišu vseskozi aktivno nastopala na raznih proslavah, obletnicah, komemoracijah in še raznih drugih dogodkih ter z igranjem poživljala kulturno in družabno dogajanje v kraju. Leta 1953 je godba praznovala hrastničane razveselila z slavnostnim koncertom. Za 100. rojstni dan so godbeniki dobili svoj dom, ki so ga zgradili z prostovoljnim delom članov godbe in rudarjev, ter finančno pomočjo rudnika. Dom je bil končan v pičlih treh mesecih. Pomemben praznik za rudarje in godbo, v času Titove Jugoslavije je bil vseslovenski rudarski praznik, 3. julij, v spomin na gladovno stavko rudarjev v hrastniškem rudniku leta 1934. Ta rudarski praznik so praznovali od leta 1952 bil je hkrati (oz. je še) tudi hrastniški občinski praznik. Godba je na ta dan izvajala promenadne koncerte za rudarje. Občinskim delavcem je igrala na njihovi slavnostni seji občinske skupščine, v sedemdesetih (npr. 1976) tudi skupaj z steklarsko godbo. Po aprilu letu 1971 se je spominu rudarskega praznika, pridružila še komemoracija za 9 ponesrečenih rudarjev v jami Ojstro. Obdobje 50-ih in 60-ih let je bilo za rudarsko godbo prelomno, kajti Viktor Malovrh, ki je leta 1949 prevzel godbo, je zagovarjal vizijo kvalitete. V ta namen so leta 1959 za pomoč prosili bivšega kapelnika Jožeta Bruna. Tako je pod umetniškim triom Malovrh, Brun in Plahuta godba hitro pridobivala na kakovosti, kar pa se je poznalo na uspehih na tekmovanjih. V Hrastniku je v času Titove Jugoslavije godba redno igrala tudi ob jugoslovanskih državnih praznikih. Tako je od 50-ih dalje pa do razpada skupne države redno prirejala koncerte ob »Dnevu Republike« (29.11.). V 60-ih je Hrastnik sprejemal Titovo štafeto, na sprejemu katere so igrali tudi godbeniki. Priložnostno so godbeniki igrali tudi ob dnevu mladosti, prvič leta 1961, nato v 70-ih, in 80-ih. Hrastničane je oktobra leta 1968 prišel obiskati predsednik Jugoslavije maršal Josip Broz -Tito. Takrat sta ob bučnem sprejemu ljudi ves čas igrali obe godbi -rudarska in steklarska. Pomembno za rudarsko godbo so tudi promenadni in slavnostni koncerti. Od 70-ih let dalje pa do konca 80-ih so skoraj vsakoletno prirejali po dva koncerta od katerih je bil eden namenjen izključno za otroke hrastniške ali dolske osnovne šole, drugi koncert pa je bil namenjen za odraslo publiko. Godba je leta 1971 je preživljala krizo. Kapelnik Stanko Plahuta je zbolel, z igranjem so prenehali nekateri člani, tako da se je število članov skrčilo na 24, širile pa so se tudi govorice, da godbi preti razpad. Ta kriza se je vlekla še naslednji dve leti. V 70-ih in 80-ih letih je vodstvo godbe vse moči vpelo v pridobivanje in pomlajevanje kadra. Začelo se je bolj načrtno sodelovanje z Glasbeno šolo Hrastnik. V 80-ih so rudarski kraji po Sloveniji gostili srečanja rudarskih godb. Tako so leta 1984 prvo srečanje gostili v Trbovljah, leta 1985 je bilo na vrsti Velenje, v Senovem je potekalo leta 1986 ter leta 1987 v Zagorju. Vseh teh srečanj se je udeležila tudi hrastniška rudarska godba. === Godba v [[Slovenija|samostojni državi]] === V samostojno državo Slovenijo je godba vkorakala z 140. jubilejem, ki ga je praznovala leta 1993. Rudarsko godbo je takrat vodil dirigent Vanjo Tomc. V ta namen je organizacijski odbor godbe pripravil majhno parado godb, na katero so sodelovale Kapelska pihalna godba, Pihalni orkester radeških papirničarjev ter domača Steklarska godba. Zaplesale pa so tudi mažoretke iz Trbovelj in Radeč. V Hrastniku so leta 1994 godbeniki igrali ob otvoritvi športnih iger rudarjev, otvoritvi Doma starejših v Hrastniku ter na jubileju skupine »Veter«. Od tega leta tudi redno prirejajo slavnostni koncert ob dnevu državnosti. Dirigent Tomc je leta 1994 dirigentsko palico predal profesorju Jožetu Baniču. Z njegovim prihodom je godba dobila nov zagon. Vodstvo se je odločilo za sodelovanje z Glasbeno šolo Hrastnik, s čimer se je godba kadrovsko okrepila in pomladila. Večji poudarek je bil tudi na kvaliteti muziciranja. Pod vodstvom dirigenta Baniča se je godba leta 1997 na tekmovanju pihalnih orkestrov v Sežani iz 3. kakovostne skupine uvrstila v 2. kakovostno skupina. Že naslednje leto 1998 so se godbeniki na tekmovanju v 2. kakovostni skupini v Krškem z osvojenimi uvrstili v 1. kakovostno skupino. V Ilirski Bistrici je leta 2002 potekalo tekmovanje 1. skupine, kjer je bila rudarska godba najbolje ocenjena godba na tekmovanju in se s tem uvrstila v umetniško skupino slovenskih godb. Godba je pod vodstvom Baniča leta 2003 praznovala tudi svojo 150. obletnico delovanja. Orkester je bil takrat izjemno pomlajen saj je bila povprečna starost 23 let, med 57 godbeniki pa je bilo kar 40 godbenikov mlajših od 20 let. V Jubilejnem letu je godba izdala brošuro, pripravila razstavo in posnela CD ploščo, na katerem je zaigrala zahteven program, ki ga je predstavila tudi na jubilejnem koncertu, katerega se je udeležil tudi takratni predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek. Povrh vsega pa jim je uspelo še s pomočjo občine (župana) in predstavnikov rudnika, obnoviti godbeni dom. V samostojni Sloveniji je program igranj za godbo konec od konca aprila v takšni obliki rutina že od zgodnjih 90-ih. Najprej je na sporedu kresovanje, nato sledi budnica za delavski praznik. Obeleževanje 1. maja je za rudarsko godbo že zgodovinska tradicija, ki jo godba opravlja vse od leta 1891. Rudarska godba Hrastnik je verjetno tudi ena redkih, ki za 1. maj obhodi celotno občino. Temu tradicionalnemu programu se pridružijo še slavnostni koncerti ob prazniku »Dan boja proti okupatorju« 27. Aprila (v Jug. je to dan OF), včasih pa še promenadni koncerti ob dnevu zmage (8.5.). V samostojni državi so obudili tudi tradicijo igranja za zavetnico rudarjev, Sv. Barbaro. Godba tako vsakoletno decembra igra ob svečanosti za Barbaro, sedaj v Sedražu. Vsekakor pa še zmeraj ostaja igranje ob občinskem dnevu oz. dnevu rudarjev, ki tradicionalno poteka na Kalu. V novem tisočletju, leta 2002, je nova kulturna stalnica v Hrastniku postal festival Rdeči revirji. Na festivalu godba vsako leto izvede krajši promenadni koncert. Tradicija partizanskega izročila je v godbi močno živa tudi v 21. stoletju. Godba se z veseljem udeležuje vseh okroglih obeležij. Aprila leta 2006 je v športni dvorani na Logu potekala slovesnost ob 65. obletnici ustanovitve OF in dnevu upora proti okupatorju. Leta 2009 je godba z slavnostnim koncertom obeležila 65. let odhoda v partizane. V godbenem društvu še zmeraj živi tudi socialni čut. Leta 2011 so skupaj z glasbeno in osnovno šolo priredili dobrodelni koncert. Konec istega leta pa so na Dolu nastopili še na enem dobrodelnem koncertu, katerega organizator je bila Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik. Rudarska godba Hrastnik dandanes izvede dva slavnostna koncerta, letnega, ki ga godba navadno izvede ob kakšnem prazniku (npr. ob Dnevu državnosti, Dnevu boja proti okupatorju) ali pa ob kakšni drugi priložnosti kot na primer festivalu Rdeči revirji. Ob koncu leta pa sledi še novoletni koncert, vmes pa je seveda še več priložnostnih promenadnih koncertov. Rudarska godba rada zaigra tudi izven svojega ustaljenega okolja, saj tako širi svoje glasbeno-kulturno poslanstvo. Godba je tudi članica združenja za ohranjanje rudarske kulturne dediščine Slovenije - Združenje Ruda. Glavni namen tega združenja je povezovanje društev in posameznikov, ki s svojim delovanjem skrbijo za ohranjanje rudarske dediščine v njenem najširšem pomenu. Združenje Ruda je od leta 2011 sprejeto v Združenje evropskih rudarskih in topilniških društev. Za godbo in godbenike je pomembno tudi dobro vzdušje v kolektivu. Godba v okviru društva in v okviru finančnih zmožnosti organizira nekajdnevno letovanje, kjer pa godbeniki vseeno ne izpustijo inštrumentov iz rok. Kamorkoli že gredo imajo vaje in izvedejo kratek program ter tako povedo kdo so in iz kjer prihajajo. Rudarska godba je tako še pod vodstvom Jožeta Baniča hodila na letovanje v Novi grad, kasneje v bivši rudniški kompleks na Rabu, dvakrat zaporedoma je bila v Kraljevici, nazadnje v Tolminu. Poleg letovanja se izvede še piknik ob zaključku delovnega leta. == Člani == === Dirigent === * Uroš Razpotnik === Flavta === * Tamara Biderman * Silvija Gregorčič * Tjaša Ramšak * Jona Špacapan * Ksenja Tušek * Urška Velikonja === Klarinet === * Jurij Bedenik * Primož Frajle * Klara Jeraj * Damir Lukić * Marjetka Mastnak * Avgust Šketako * Rok Udovč === Saksofon === * Andrej Bantan * N/A * Vesna Lesjak * Peter Robič === Rog === * Jure Robič * Franci Šuštar * Matija Udovč * Luka Zupan === Trobenta === * Miha Bantan * Denis Dečman * Janez Habe * Domen Majcen * Mark Maurer * Mitja Podreberšek * Matevž Šardi * Blaž Šoba * Martin Tušek * Mitja Udovč * Jože Velikonja === Pozavna === * Luka Hribar * Gregor Klepej * Vlado Kršlin === Bariton === * Tadej Hriberšek * Nina Udovč * Tomaž Udovč === Tuba === * Valter Vengušt === Tolkala === * Aljaž Guzaj * Luka Jeraj * Simona Jeraj * Sebastjan Snoj * Miha Šardi * Alja Udovč === Bas kitara === * Timotej Mastnak === Klaviature === * Tjaša Šketako Razpotnik == Odlikovanja in nagrade == Leta [[2003]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za 150 let delovanja, dosežke in zasluge na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti doma in v tujini«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Godbe v Sloveniji|Hrastnik]] [[Kategorija:Rudnik Hrastnik]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1853]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] bzl8xs5nd5lbolrppwhjs755hn2ey04 6717979 6717971 2026-07-25T18:41:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +{{več problemov|{{refimprove}}{{wikificiraj}}}} 6717979 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{refimprove}}{{wikificiraj}}}} '''Rudarska godba Hrastnik''' je ena najstarejših [[godba|godb]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta [[1853]] s [[Hrastnik|hrastniškimi]] [[rudar]]ji. == Zgodovina == === Rudarska godba skozi čas === Rudarska godba Hrastnik se po starosti uvršča med deseterico najstarejših godb v Sloveniji in drugo najstarejšo rudarsko godbo v Sloveniji, takoj za idrijsko. Za ustanovno leto godbe velja leto 1853, vendar se v Kroniki rudarske godbe Hrastnik (1955) omenja 5 »pleharjev« že leta 1849. Ti so pričakali prvi vlak na hrastniški postaji, kateri je peljal na progi Dunaj - Ljubljana - Trst. Po zbranih pričevanjih so godbo verjetno ustanovili lastniki rudnika z namenom, da bi rudarsko življenje dobilo čim bolj stanovski značaj. Godba je bila tako vezana na nemško vodeno upravo rudnika, kar je razvidno v njenem delovanju na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Rudarska godba Hrastnik je v svoji zgodovini veliko doživela in dosegla. Med najbolj odmevnimi so sprejem kronprincese Viktorije in cesarja Franca Jožefa v stari Avstro Ogrski, skupni organiziran odhod godbe v partizane med drugo svetovno vojno, razni sprejemi predsednika Tita in druge priložnosti, kjer so skrbeli za dobro vzdušje. V njenih vrstah so igrali nekateri glasbeniki, ki so svojo kariero gradili v slovenskem oz. jugoslovanskem prostoru, kot tudi v širšem evropskem prostoru: Ernest Ačkun mlajši, Jože Brun, Vanjo Tomc ipd. Kljub amaterskemu nivoju igranja je godba na večjih tekmovanjih dokazala, da sodi v skupino najboljših godb v Sloveniji. V času Jugoslavije je sodila tudi med boljše v skupni državi. V svojem delovanju oz. prepričanju je bila zmeraj delavsko zavedna, kar se je odražalo v delovanju in nastopanju godbe kot tudi delovanju njenih članov izven nje. === Godba v Avstro-Ogrski === Med kulturnimi društvi imajo najdaljšo tradicijo organiziranega delovanja v Zasavju rudarske godbe na pihala. V Hrastniku je rudarska godba sestavljena iz petih članov pričakala prvi vlak 16. septembra 1849. Pobudniki prvih godb so bila vodstva rudnikov, ki so skušala (po srednjeveškem cehovskem vzoru) vzbuditi zavest pripadnosti rudarskemu stanu, ki naj bi preprečila prelahko menjavo »šihtov«. Za ustanovno letnico godbe velja leto 1853, ko je rudarska godba začela delovati v zasedbi 12 mož pod taktirko prvega kapelnika Jerneja Puncerja. Z letnico 1853 sovpada tudi dovoljenje za obratovanje ojstrškega rudnika, katerega pobudniki so bili Ljubljančani Jurij Rauder, Jurij Raufer in njegov brat. Patronat nad godbo so tako verjetno prevzeli lastniki ojstrškega rudnika. Najzgodnejša pisna omemba delovanja godbe je ob priliki potovanja cesarja Franca Jožefa v Benetke leta 1856. Cesarja so na okrašeni hrastniški postaji pričakali uniformirani »knapi« skupaj z godbo in seveda upravnikom rudnika. Kljub pripadnosti rudarskem stanu so godbeniki za dobro vzdušje skrbeli v tovarniškem delu hrastniške doline. Po ustnem izročilu je bila leta 1862 v gostilni pri steklarni prva steklarska pustna veselica, ki je trajala od nedelje do torka zvečer, pri čemer je rudarska godba na pihala skrbela za dobro razpoloženje. Godba je bila tudi narodno zavedna. Leta 1868 so se udeležili slovenskega narodnega tabora v Žalcu. Nemško vodstvo rudnika je godbenike, zaradi udeležbe na taboru, kaznovalo z odvzemom enotedenske plače, ki je znašala takrat 5 florintov (for.). V 70-ih letih 19. stoletja in naprej je godba v hrastniški dolini pogosto igrala ob zaključkih šolskega leta na osnovi šoli. Udeleževala se je praznovanja Sv. Barbare, katerega hrastniški kronist Karel Valentinič, prvič omenja leta 1874. Večkrat pa so zaigrali na raznih veselicah in manifestacijah. Slavnostno za godbo pa je bilo tudi ob cesarjevem rojstnem dnevu oz. njegovem vladarskem jubileju. Pomembnejši dogodek, kjer je bila prisotna tudi hrastniška rudarska godba je bilo tudi igranje ob obisku nemške kronprincese Viktorije (op. hči britanske kraljice Viktorije) v Hrastniku leta 1879. Princesa je prišla iz Rimskih Toplic v Hrastnik na ogled žične železnice, žičnice ojstrškega rudnika. Sprejel jo je direktor ojstrškega rudnika Wilhelm Ihne ob postroju 80-ih rudarjev z rudarsko godbo. Rudarska godba ji je zaigrala angleško himno »God save the queen«, nemško pesem »Des Deutschen Vaterland, rudarsko pesem, »Rule Britannia« in še štajersko deželno himno »Hoch von dachstein an«. Po letu 1890 je delavstvo začelo obhajati svoj lastni praznik 1. maj tudi v slovenskih deželah. Rudarska godba je prvič z rudarji obeležila 1. maj leta 1891, ko je v jutranjih urah pospremila ojstrške in hrastniške rudarje na Dol, k maši. V začetku 20. stoletja so v Avstro-Ogrski prišla do izraza mednacionalna nasprotja. To je na lastni koži občutila tudi godba, saj so bila v hrastniški dolini trenja med Nemci in Slovenci močnejša kot v drugih revirskih dolinah. Rudarska godba je tako v tem obdobju, do razpada monarhije večino nastopala po želji rudniške nemške gospode. Od leta 1911 do leta 1914 je godba vsakoletno popestrila nemško praznovanje poletnega solsticija, ali pa tudi kakšno drugo zabavo katero so organizirala kakšna druga nemška društva. Ravno v tem času so v svoj program sprejemali tudi koncertna dela, med njimi Venček slovenskih narodnih pesmi, ki pa ga niso smeli igrati pred rudniško gospodo. Vseeno pa ji je uspelo se udeležiti nekaj prelomnih dogodkov. V Trbovljah je leta 1905 se udeležila demonstracij za splošno in enako volilno pravico. Leta 1913 so v Hrastniku godbeniki sodelovali na velikem praznovanju za 1. maj ob prazniku dela. Skupaj s svojimi stanovskimi kolegi - godbeniki iz Zagorja in Trbovelj so maja leta 1918, na velikem shodu v Trbovljah, izrazili podporo jugoslovanski deklaraciji tik ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije. === Godba v prvi Jugoslaviji === Rudarska godba Hrastnik se je po statutu oz. pravilniku iz leta 1923 uradno imenovala »Rudarsko godbeno društvo Hrastnik«. Organi godbe bili organizirani podobno kot dandanes. Godba je imela »razsodišče«, »občni zbor« ali zbor vseh godbenikov ter (upravni) »odbor« katerega člani so bili izvoljeni na občnem zboru in so imeli nalogo upravljati godbo. V (upravljalnem) »odboru« je bilo izvoljeno 9 članov, v katerem so bili med drugimi predsednik in podpredsednik godbe, tajnik, blagajnik, kapelnik in arhivar. Rudarska godba je v novi državi še z večjim zanosom opravljala svoje glasbeno poslanstvo med delavci in tudi drugimi poslušalci ob različnih priložnostih. V Kraljevini SHS oz. kasneje v Jugoslaviji so se redno udeleževali sokolskih veselic, gasilskih slavij kot tudi državnih praznikov in festivalov, ki so v 30-ih potekali po revirjih. Prirejali so samostojne koncerte, bili so tudi dobrodelno angažirani. Leta 1920 je v Ljubljani potekal komunistični shod na katerem so prevladovali rudarji iz revirjev (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik), katere so spremljale tudi rudniške godbe. Leta 1923 so se na železniški postaji v Hrastniku poklonili posmrtnim ostankom slovenskih vojakov, ki so jih med 1. svetovno vojno ustrelili v Judenburgu. Leta 1928 je hrastniški Sokol praznoval 20 letnico delovanja. V ta namen je organiziral slavnostno povorko z gosti, od železniške postaje do Narodnega doma, na čelu katerega je igrala rudarska godba. Slavnostni govornik na tej prireditvi je bil starosta hrastniškega sokola, Alojz Hofbauer. V Ljubljani je leta 1931 potekalo ogromno slavje ob poklonitvi kralju Petru, kjer so njemu na čast odkrili tudi spomenik. Na ljubljanske ulice so se na ta slavje odpravljale mase ljudi iz vseh koncev takratne Slovenije. Rudarska godba je v Ljubljani igrala na začetku gasilskega sprevoda v katerem so sodelovale tudi godbe iz Tržiča, Novega mesta, Trbovelj, Jesenic … Godbeniki so v novi državi prirejali vsako leto redne koncerte z dokaj zahtevnimi skladbami, kot na primer »Orfej v podzemlju«, »Ciganka«, »Lysistrata« in druge. V ojstrškem rudniku se je konec novembra leta 1932 zgodila huda nesreča, v kateri je življenje izgubilo 6 rudarjev, trije pa so bili huje ranjeni. Huda nesreča tega leta se je odražala tudi pri tradicionalnem praznovanju »Sv. Barbare«. Namesto svečanega obhoda z godbo, so se rudarji skupaj z godbeniki poklonili žrtvam nesreče na pokopališče na Dolu, kjer so pokojnim zaigrali žalostinke. Godbeniki so se v tej situaciji izkazali tudi z svojo radodarnostjo, saj so dodatek/nagrado za praznik Svete Barbare še dve leti zapored odstopili družinam pokojnih rudarjev. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« je leta 1934 v Hrastniku organiziralo rudarski festival na katerem je svoj prispevek dala tudi rudarska godba. Prireditev je bila zelo uspešna saj si jo je ogledalo okrog 2000 ljudi. Naslednje leto je godba v Hrastniku sodelovala pri slovesnosti ob nakupu nove rudniške zastave. Leta 1935 so se v Celju udeležili velike delavske kulturne manifestacije »Zleta Svobod«. V letu 1936 so igrali tudi na otvoritvi nove hrastniške cerkve, katere so se udeležili eminentni predstavniki državne in lokalne oblasti, industrije in društev. Rudarska godba je bila dobro sprejeta tudi na gasilskih veselicah in jubilejih. Hrastniška gasilska četa je že leta 1937 praznovala svoj 50. jubilej. Celodnevnega slavja, častne povorke z gasilci iz Varaždina, Celja, Litije, Brežic, Krškega, Laškega, kot tudi častnih gostov in blagoslova opreme v ta namen ni manjkalo. Godba pa je ob tem jubileju gasilcev pod taktirko Kumlanca pripravila v popoldanskih urah koncert. Aprila 1937 je rudarska godba priredila v Laškem v dvorani sokolskega doma koncert, ki pa je kljub slabši obiskanosti, saj so istočasno potekale še dve prireditve, dobil med pristno publiko dober odziv. Godbi se je pred 2. svetovno vojno uspelo udeležiti celo prvega tekmovanja godb, ki je potekalo leta 1939 v Kranju. === Vojna in sodelovanje v NOB === Leta 1942 je godbo prevzel Jože Brun. Brun, ki je spomladi leta 1944 odšel v partizane je v glavnem štabu dobil nalogo organizirati odhod rudarske godbe v partizane. V vasico Ravne nad Hrastnikom je na razgovor poklical bivšega kapelnika Jožeta Kumlanca in predsednika Ernesta Ačkuna. Po razgovoru sta se vrnila v dolino z nalogo, da o skupnem odhodu obvestita ostale godbenike. Po drugi redni godbeni vaji v začetku julija 1944 je Ačkun načel pogovor s fanti: »Pobje, usekajmo še en marš, potem pa nam bo kapelnik nekaj povedal!« Urezali so koračnico. Nato je Kumlanc načel trd oreh. Pa ni bil trd, kajti vsi godbeniki so bili za odhod v partizane. Po splošnem razumevanju in pripravljenosti godbenikov je bil določen dan skupnega odhoda in sicer 11. julij 1944. Nekateri godbeniki z manjšimi inštrumenti so instrumente vzeli takoj s sabo, drugi pa so odšli brez njih v zbirno bazo na Kal. Sklenjeno je bilo, da se ostali instrumenti prinesejo ponoči. Z ozirom na majhno razdaljo med godbenim lokalom in takratno »Werkschutzkomando« (oborožena rudniška straža), kakor tudi nevarnostjo stalnega patruljiranja nemške policije mimo godbenega lokala je bila ta akcija precej težka in nevarna. Po pravilnem vodstvu in previdnosti udeležencev akcije je stvar uspela. Instrumenti so bili preneseni v Čeče in od tam naprej na Kal. Iz Kala je vsa godba odšla na Dolenjsko. Kot godba VII. korpusa POJ in NOV je bila hrastniška rudarska godba zelo priljubljena in je na čelu zmagovitih brigad vkorakala v osvobojeno Ljubljano. Inštrumente in notni arhiv je morala godba ob koncu vojne pustiti Jugoslovanski armadi. Godba Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bila ustanovljena spomladi 1944, vodila pa sta jo Bojan Adamič in Drago Lorbek. Bila je sestavljena iz godbenikov, ki so jih »nalovili« po raznih partizanskih enotah. Godba VII. korpusa je bila sprva sestavljena izključno iz hrastniške rudarske godbe v celoti. Kasneje se je zaradi pomankanja godbenikov deset Hrastničanov pridružilo godbi Glavnega štaba. === Godba v Titovi Jugoslaviji === Po 2. svetovni vojni je nova državna ureditev zelo spodbujala ljubiteljsko kulturno in športno dejavnost. Nove politične razmere po letu 1945 so zahtevale tudi drugačno organizacijo kulture. V prvi polovici leta 1952 so se kulturno umetniška društva »Aleš Kapla« in »Jože Just« iz Hrastnika ter »Ciril Pust« z Dola preimenovala v Svobodo I. (zgornji Hrastnik), Svobodo II. (spodnji Hrastnik) in Svobodo Dol. Tu ni šlo samo za preimenovanje, ampak za poživitev na kulturnem področju, kar se je tudi uresničilo. Številni nastopi kulturnih skupin, telovadni in športni nastopi ob raznih proslavah, tekmovanja in samostojni koncerti pevskih zborov in godb so dali pestrost družabnemu življenju v Hrastniku in okolici. Rudarska godba je poleg dramske sekcije in treh zasedb pevskih zborov delovala v okviru Delovno prosvetnega društva »Svoboda« I. Hrastnik. V sestavu »Svobode I.« je godba ostala do leta 1978, ko se je kolektiv godbe na občnem zboru (pod predsednikom Branetom Kušarjem) odločil za ustanovitev samostojnega društva, pod imenom Rudarska godba Hrastnik. Zatikalo pa se je pri pravilih društva, saj so jih sprejeli šele na izrednem občnem zboru, 24. 6. 1982. Od leta 1982 je tako RGH delovala kot samostojno društvo. Po končani 2. sv. vojni so godbeniki vračali domov brez večine inštrumentov, saj jih morali v Ljubljani oddati za potrebe poklicne vojaške godbe. Rudarskih godbenikov pa to ni oviralo, saj so si inštrumente sposodili od hrastniške steklarske godbe. Vračanje inštrumentov je bil postopen in dolgotrajen proces. Izposoja je tako trajala celih devet let, kar je pripeljalo tudi do nekaj slabe volje med godbama. Bojna sekira je bila zakopana šele leta 1954. Prizadevanja vodstva godbe po vrnitvi svojih/novih inštrumentih so potekala že od leta 1949 na raznih oblastnih nivojih vendar so nemalokrat naleteli na gluha ušesa in nerazumevanje. Skupaj z posredovanjem hrastniške rojakinje Lidije Šentjurc, ki je bila takrat podpredsednica Zvezne ljudske skupščine v Beogradu, so se s svojimi prošnjami obrnili na samega predsednika FLRJ maršala Josipa Broza – Tita. Posredovanje je bilo uspešno in tako je 4. oktobra 1954 rudarska godba dobila 43 novih inštrumentov kot darilo Jugoslovanske ljudske armade. Godbeniki po vojni niso dolgo sedeli križem rok. Prvič so zaigrali na volitvah leta 1945. Naslednje leto (1946) so rudarski godbeniki skupaj z množico ljudi in s transparenti na hrastniški železniški postaji pričakali vlak maršala Tita, katerega je pospremljala poljska delegacija. Rudarska godba je v povojni Jugoslaviji v hrastniškem okolišu vseskozi aktivno nastopala na raznih proslavah, obletnicah, komemoracijah in še raznih drugih dogodkih ter z igranjem poživljala kulturno in družabno dogajanje v kraju. Leta 1953 je godba praznovala hrastničane razveselila z slavnostnim koncertom. Za 100. rojstni dan so godbeniki dobili svoj dom, ki so ga zgradili z prostovoljnim delom članov godbe in rudarjev, ter finančno pomočjo rudnika. Dom je bil končan v pičlih treh mesecih. Pomemben praznik za rudarje in godbo, v času Titove Jugoslavije je bil vseslovenski rudarski praznik, 3. julij, v spomin na gladovno stavko rudarjev v hrastniškem rudniku leta 1934. Ta rudarski praznik so praznovali od leta 1952 bil je hkrati (oz. je še) tudi hrastniški občinski praznik. Godba je na ta dan izvajala promenadne koncerte za rudarje. Občinskim delavcem je igrala na njihovi slavnostni seji občinske skupščine, v sedemdesetih (npr. 1976) tudi skupaj z steklarsko godbo. Po aprilu letu 1971 se je spominu rudarskega praznika, pridružila še komemoracija za 9 ponesrečenih rudarjev v jami Ojstro. Obdobje 50-ih in 60-ih let je bilo za rudarsko godbo prelomno, kajti Viktor Malovrh, ki je leta 1949 prevzel godbo, je zagovarjal vizijo kvalitete. V ta namen so leta 1959 za pomoč prosili bivšega kapelnika Jožeta Bruna. Tako je pod umetniškim triom Malovrh, Brun in Plahuta godba hitro pridobivala na kakovosti, kar pa se je poznalo na uspehih na tekmovanjih. V Hrastniku je v času Titove Jugoslavije godba redno igrala tudi ob jugoslovanskih državnih praznikih. Tako je od 50-ih dalje pa do razpada skupne države redno prirejala koncerte ob »Dnevu Republike« (29.11.). V 60-ih je Hrastnik sprejemal Titovo štafeto, na sprejemu katere so igrali tudi godbeniki. Priložnostno so godbeniki igrali tudi ob dnevu mladosti, prvič leta 1961, nato v 70-ih, in 80-ih. Hrastničane je oktobra leta 1968 prišel obiskati predsednik Jugoslavije maršal Josip Broz -Tito. Takrat sta ob bučnem sprejemu ljudi ves čas igrali obe godbi -rudarska in steklarska. Pomembno za rudarsko godbo so tudi promenadni in slavnostni koncerti. Od 70-ih let dalje pa do konca 80-ih so skoraj vsakoletno prirejali po dva koncerta od katerih je bil eden namenjen izključno za otroke hrastniške ali dolske osnovne šole, drugi koncert pa je bil namenjen za odraslo publiko. Godba je leta 1971 je preživljala krizo. Kapelnik Stanko Plahuta je zbolel, z igranjem so prenehali nekateri člani, tako da se je število članov skrčilo na 24, širile pa so se tudi govorice, da godbi preti razpad. Ta kriza se je vlekla še naslednji dve leti. V 70-ih in 80-ih letih je vodstvo godbe vse moči vpelo v pridobivanje in pomlajevanje kadra. Začelo se je bolj načrtno sodelovanje z Glasbeno šolo Hrastnik. V 80-ih so rudarski kraji po Sloveniji gostili srečanja rudarskih godb. Tako so leta 1984 prvo srečanje gostili v Trbovljah, leta 1985 je bilo na vrsti Velenje, v Senovem je potekalo leta 1986 ter leta 1987 v Zagorju. Vseh teh srečanj se je udeležila tudi hrastniška rudarska godba. === Godba v samostojni državi === V samostojno državo Slovenijo je godba vkorakala z 140. jubilejem, ki ga je praznovala leta 1993. Rudarsko godbo je takrat vodil dirigent Vanjo Tomc. V ta namen je organizacijski odbor godbe pripravil majhno parado godb, na katero so sodelovale Kapelska pihalna godba, Pihalni orkester radeških papirničarjev ter domača Steklarska godba. Zaplesale pa so tudi mažoretke iz Trbovelj in Radeč. V Hrastniku so leta 1994 godbeniki igrali ob otvoritvi športnih iger rudarjev, otvoritvi Doma starejših v Hrastniku ter na jubileju skupine »Veter«. Od tega leta tudi redno prirejajo slavnostni koncert ob dnevu državnosti. Dirigent Tomc je leta 1994 dirigentsko palico predal profesorju Jožetu Baniču. Z njegovim prihodom je godba dobila nov zagon. Vodstvo se je odločilo za sodelovanje z Glasbeno šolo Hrastnik, s čimer se je godba kadrovsko okrepila in pomladila. Večji poudarek je bil tudi na kvaliteti muziciranja. Pod vodstvom dirigenta Baniča se je godba leta 1997 na tekmovanju pihalnih orkestrov v Sežani iz 3. kakovostne skupine uvrstila v 2. kakovostno skupina. Že naslednje leto 1998 so se godbeniki na tekmovanju v 2. kakovostni skupini v Krškem z osvojenimi uvrstili v 1. kakovostno skupino. V Ilirski Bistrici je leta 2002 potekalo tekmovanje 1. skupine, kjer je bila rudarska godba najbolje ocenjena godba na tekmovanju in se s tem uvrstila v umetniško skupino slovenskih godb. Godba je pod vodstvom Baniča leta 2003 praznovala tudi svojo 150. obletnico delovanja. Orkester je bil takrat izjemno pomlajen saj je bila povprečna starost 23 let, med 57 godbeniki pa je bilo kar 40 godbenikov mlajših od 20 let. V Jubilejnem letu je godba izdala brošuro, pripravila razstavo in posnela CD ploščo, na katerem je zaigrala zahteven program, ki ga je predstavila tudi na jubilejnem koncertu, katerega se je udeležil tudi takratni predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek. Povrh vsega pa jim je uspelo še s pomočjo občine (župana) in predstavnikov rudnika, obnoviti godbeni dom. V samostojni Sloveniji je program igranj za godbo konec od konca aprila v takšni obliki rutina že od zgodnjih 90-ih. Najprej je na sporedu kresovanje, nato sledi budnica za delavski praznik. Obeleževanje 1. maja je za rudarsko godbo že zgodovinska tradicija, ki jo godba opravlja vse od leta 1891. Rudarska godba Hrastnik je verjetno tudi ena redkih, ki za 1. maj obhodi celotno občino. Temu tradicionalnemu programu se pridružijo še slavnostni koncerti ob prazniku »Dan boja proti okupatorju« 27. Aprila (v Jug. je to dan OF), včasih pa še promenadni koncerti ob dnevu zmage (8.5.). V samostojni državi so obudili tudi tradicijo igranja za zavetnico rudarjev, Sv. Barbaro. Godba tako vsakoletno decembra igra ob svečanosti za Barbaro, sedaj v Sedražu. Vsekakor pa še zmeraj ostaja igranje ob občinskem dnevu oz. dnevu rudarjev, ki tradicionalno poteka na Kalu. V novem tisočletju, leta 2002, je nova kulturna stalnica v Hrastniku postal festival Rdeči revirji. Na festivalu godba vsako leto izvede krajši promenadni koncert. Tradicija partizanskega izročila je v godbi močno živa tudi v 21. stoletju. Godba se z veseljem udeležuje vseh okroglih obeležij. Aprila leta 2006 je v športni dvorani na Logu potekala slovesnost ob 65. obletnici ustanovitve OF in dnevu upora proti okupatorju. Leta 2009 je godba z slavnostnim koncertom obeležila 65. let odhoda v partizane. V godbenem društvu še zmeraj živi tudi socialni čut. Leta 2011 so skupaj z glasbeno in osnovno šolo priredili dobrodelni koncert. Konec istega leta pa so na Dolu nastopili še na enem dobrodelnem koncertu, katerega organizator je bila Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik. Rudarska godba Hrastnik dandanes izvede dva slavnostna koncerta, letnega, ki ga godba navadno izvede ob kakšnem prazniku (npr. ob Dnevu državnosti, Dnevu boja proti okupatorju) ali pa ob kakšni drugi priložnosti kot na primer festivalu Rdeči revirji. Ob koncu leta pa sledi še novoletni koncert, vmes pa je seveda še več priložnostnih promenadnih koncertov. Rudarska godba rada zaigra tudi izven svojega ustaljenega okolja, saj tako širi svoje glasbeno-kulturno poslanstvo. Godba je tudi članica združenja za ohranjanje rudarske kulturne dediščine Slovenije - Združenje Ruda. Glavni namen tega združenja je povezovanje društev in posameznikov, ki s svojim delovanjem skrbijo za ohranjanje rudarske dediščine v njenem najširšem pomenu. Združenje Ruda je od leta 2011 sprejeto v Združenje evropskih rudarskih in topilniških društev. Za godbo in godbenike je pomembno tudi dobro vzdušje v kolektivu. Godba v okviru društva in v okviru finančnih zmožnosti organizira nekajdnevno letovanje, kjer pa godbeniki vseeno ne izpustijo inštrumentov iz rok. Kamorkoli že gredo imajo vaje in izvedejo kratek program ter tako povedo kdo so in iz kjer prihajajo. Rudarska godba je tako še pod vodstvom Jožeta Baniča hodila na letovanje v Novi grad, kasneje v bivši rudniški kompleks na Rabu, dvakrat zaporedoma je bila v Kraljevici, nazadnje v Tolminu. Poleg letovanja se izvede še piknik ob zaključku delovnega leta. == Člani == === Dirigent === * Uroš Razpotnik === Flavta === * Tamara Biderman * Silvija Gregorčič * Tjaša Ramšak * Jona Špacapan * Ksenja Tušek * Urška Velikonja === Klarinet === * Jurij Bedenik * Primož Frajle * Klara Jeraj * Damir Lukić * Marjetka Mastnak * Avgust Šketako * Rok Udovč === Saksofon === * Andrej Bantan * N/A * Vesna Lesjak * Peter Robič === Rog === * Jure Robič * Franci Šuštar * Matija Udovč * Luka Zupan === Trobenta === * Miha Bantan * Denis Dečman * Janez Habe * Domen Majcen * Mark Maurer * Mitja Podreberšek * Matevž Šardi * Blaž Šoba * Martin Tušek * Mitja Udovč * Jože Velikonja === Pozavna === * Luka Hribar * Gregor Klepej * Vlado Kršlin === Bariton === * Tadej Hriberšek * Nina Udovč * Tomaž Udovč === Tuba === * Valter Vengušt === Tolkala === * Aljaž Guzaj * Luka Jeraj * Simona Jeraj * Sebastjan Snoj * Miha Šardi * Alja Udovč === Bas kitara === * Timotej Mastnak === Klaviature === * Tjaša Šketako Razpotnik == Odlikovanja in nagrade == Leta [[2003]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za 150 let delovanja, dosežke in zasluge na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti doma in v tujini«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Godbe v Sloveniji|Hrastnik]] [[Kategorija:Rudnik Hrastnik]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1853]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] 7yfy7glvjwimjwxj94dp2zu18kwwn5d 0 277620 6718098 6411363 2026-07-26T09:31:30Z Sporti 5955 /* Znani nosilci priimka */ +1 6718098 wikitext text/x-wiki '''Flis''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 528 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 556. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Anica Flis Mihorko]], odbojkarica *[[Darko Flis]], karateist *[[Davorin Flis]] (*1959), nemcist, prevajalec *[[Drago Flis|Drago Flis-Strela]] (1921—2019), partizan, narodni heroj * [[Irma Flis]] (1925—2005), igralka, pisateljica, prevajalka in publicistka *[[Ivica Flis Smaka]], zdravnica * [[Janez Flis]] (1841—1919), duhovnik - prelat, škofijski generalni vikar in umetnostni zgodovinar *[[Jelka Flis]] (*1959), slikarka *[[Jože Flis]] (1918—1990), izseljenski duhovnik - Francija *[[Leonora Flis]] (*1974), prevajalka, literarna in filmska kritičarka *[[Matej Flis]], alpinist, himalajist *[[Slavko Flis]] (1922—2002), pravnik, zavarovalničar *[[Vojko Flis]] (*1955), zdravnik kirurg, [[menedžer]] v zdravstvu *[[Žan Flis]] (*1997), nogometaš == Glej tudi == * priimke [[Flisar]], [[Fliser]], [[Flisek]], [[Flajs]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Flis}} {{priimek|Flis}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] az0f6tducfjspc2xih3g2gzgfj8qwdu 0 280244 6717915 6228578 2026-07-25T13:21:49Z ~2026-41613-33 263402 /* */ popravek dejanskega stanja izbris nadimka car ki ga je uporabljala zgolj 1 oseba in ni nek splosno znan nadiimek 6717915 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Lokomotiva | name = SŽ 342<br>FNM E.640 | image = SZ 342 at Dobova train station.jpg | nicknames = ''moped'' | builder = Ansaldo (kasneje del konzorcija ASGEN) | origin = [[Italija]] | aarwheels = Bo'Bo' | voltage = 3 kV DC | current = 2 · 330 A | poweroutput = 1980 kW | topspeed = 120 km/h | locoweight = 81 t | length = 15,8 m | width = 3,15 m | heightnopantograph = 4,28 m | axleload = 20,3 t | wheeldiameter = 1250 mm | minimumcurve = 80 m }} '''SŽ 342''' je serija enosistemskih štiriosnih električnih lokomotiv, ki sestavljajo vozni park [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]]. Ker ima v primerjavi s šestosnimi sodobnicami "le" štiri osi ter je zaradi tega nekoliko krajša in šibkejša, strojevodja pa za pultom lokomotice sedi v podobni pozi kot bi sedel na motorju so jo železničarji nekoliko posmehljivo poimenovali ''moped''. V letih 1968–1970 je bilo iz Italije dobavljenih 40 lokomotiv, ki so vlekle potniške in lažje tovorne vlake. Njihova življenjska doba se izteka in vozni park se je do sedaj približno razpolovil. V zadnjih letih so nekaj lokomotiv prodali italijanskima regionalnima železnicama [[Ferrovie Emilia-Romagna]] (FER) in [[Ferrovie Nord Milano]] (FNM), kjer so jih preštevilčili v serijo E640, nekaj so jih že razrezali, tudi preostanek bo najverjetneje v nekaj letih umaknjen iz prometa. ==Pogon== Lokomotiva vsebuje štiri električne motorje (vsak motor na svoji osi) ki jih je mogoče glede na režim vleke vezati vzporedno ali zaporedno. Prenos na gnani osi je preko zobniškega razmerja 25:76. ==Viri== * [http://miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/elektro/342.php Tinetova stran o železnici] * [http://issuu.com/bojan/docs/slovenian_railways_rolling_stock?mode=embed&documentId=080417115456-27f7b2a80ecb477c8f25a6f3598de013&layout=grey Tehnični podatki vozil SŽ] * [http://www.vlaki.net/dodatno/lok342.html Tehnični podatki serije 342]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ==Zunanje povezave== * {{Zbirka-medvrstično|Category:SŽ_series_342|SŽ serija 342}} *[http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=2&t=2790 Tema o tehničnih podrobnosti serije 342] na forumu Vlaki.info * [http://www.miniaturna-zeleznica.com/Max_obremenitve_342.html Maksimalne obremenitve lokomotiv serije 342 na slovenskih progah] * [http://trainspo.com/class/1285/ SŽ 342] na Trainspo {{SŽ vozni park}} [[Kategorija:Električne lokomotive]] [[Kategorija:Vozni park Slovenskih železnic]] 1oqd1jtzb0ulzf7xscm0x7xbw1uxnb3 0 280297 6717889 5928305 2026-07-25T12:17:14Z Engelbert 76895 pp, zp 6717889 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis James Walsh |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Francis James Walsh''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. januar]] [[1900]], † [[22. avgust]] [[1987]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Walsh/Francis_James/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Walsh, Francis James}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 3mf0wit6twymrhq2qlzag581mshb4wv 0 280298 6717893 5928829 2026-07-25T12:20:48Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6717893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Peregrine Walsh |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1954 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[red kopeli|CB]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''George Peregrine Walsh''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. junij]] [[1899]], [[Shillong]], [[Britanska Indija]], † [[5. februar]] [[1972]], [[Warmwell]], [[Anglija]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Walsh/George_Peregrine/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Walsh, George Peregrine}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] pjug5lrv4yrmp14ct7c1xne3ga66j8c 0 280299 6717896 5932251 2026-07-25T12:26:18Z Engelbert 76895 pp, zp 6717896 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Llewelyn Wansbrough-Jones |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1954]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Llewelyn Wansbrough-Jones''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. julij]] [[1900]], † [[8. marec]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wansbrough-Jones/Llewelyn/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wansbrough-Jones, Llewelyn}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1974]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] eb6fw6b516k9emm3jafzkjah8mhunh3 6717898 6717896 2026-07-25T12:26:54Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1974]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6717898 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Llewelyn Wansbrough-Jones |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1954]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Llewelyn Wansbrough-Jones''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. julij]] [[1900]], † [[8. marec]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wansbrough-Jones/Llewelyn/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wansbrough-Jones, Llewelyn}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] 1yh1a7zlucdrxj38gtpjtntxxrq1d57 0 280300 6717900 6439877 2026-07-25T12:35:34Z Engelbert 76895 pp 6717900 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alfred Dudley Ward |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1926]]–[[1965]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit=[[Kraljevi polk (Liverpool)]] |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli|GCB]]<br>[[red britanskega imperija|KBE]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[legija za zasluge]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Alfred Dudley Ward''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. januar]] [[1905]], † [[28. december]] [[1991]]. Med 1962–1965 je bil guverner [[Gibraltar|Gibraltarja]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Ward/Alfred_Dudley/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ward, Alfred Dudley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Guvernerji Gibraltarja]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] erc4ecjdzwl34t1cafqgdm6wjtti94d 6717901 6717900 2026-07-25T12:37:46Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6717901 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alfred Dudley Ward |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1926]]–[[1965]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit=[[Kraljevi polk (Liverpool)]] |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli|GCB]]<br>[[red britanskega imperija|KBE]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[legija za zasluge]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Alfred Dudley Ward''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. januar]] [[1905]], † [[28. december]] [[1991]]. Med 1962–1965 je bil guverner [[Gibraltar|Gibraltarja]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Ward/Alfred_Dudley/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ward, Alfred Dudley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Guvernerji Gibraltarja]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] khgfiixuwfi3hb771u80t4c3hrnci30 0 280361 6717903 5928844 2026-07-25T12:43:57Z Engelbert 76895 pp, zp 6717903 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Thexton Wards |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–1948 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Thexton Wards''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. junij]] [[1897]], † [[1991]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wards/George_Thexton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wards, George Thexton}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 3d7vteymtv76ch7pl2bpdrc73wfbivx 0 280363 6717907 5927744 2026-07-25T12:49:45Z Engelbert 76895 pp, zp 6717907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Galway Warren |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edward Galway Warren''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. maj]] [[1893]], † [[10. avgust]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Warren/Edward_Galway/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Warren, Edward Galway}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bwihsmlg2blk2g54menypuiwa2m6j2j 0 280364 6717908 5936407 2026-07-25T13:00:45Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6717908 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Sydney Rigby Wason |lived= |image= |caption=Sydney Wason (na sredi) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1907–1942 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Sydney Rigby Wason''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. september]] [[1887]], † [[17. marec]] [[1969]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wason/Sydney_Rigby/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wason, Sydney Rigby}} [[Kategorija:Rojeni leta 1887]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 70gsjieksjsf7qty1wcjttaxs613jyd 6717911 6717908 2026-07-25T13:02:56Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6717911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Sydney Rigby Wason |lived= |image= |caption=Sydney Wason (na sredi) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1907–1942 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Sydney Rigby Wason''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. september]] [[1887]], † [[17. marec]] [[1969]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wason/Sydney_Rigby/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wason, Sydney Rigby}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] m311gnb49jfvlkc79cvkrzc8xg41uty 0 280365 6717939 5928802 2026-07-25T15:14:14Z Engelbert 76895 pp, zp 6717939 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Guy Waterhouse |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1945]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Guy Waterhouse''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. junij]] [[1886]], † [[22. avgust]] [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Waterhouse/George_Guy/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Waterhouse, George Guy}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bj05ihf7uc6fq81b2xjumq1albttelh 6717940 6717939 2026-07-25T15:14:56Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1886]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1975]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6717940 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Guy Waterhouse |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1945]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Guy Waterhouse''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. junij]] [[1886]], † [[22. avgust]] [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Waterhouse/George_Guy/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Waterhouse, George Guy}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] 2wevmdhan4wvljv980e9xxf233shzo8 0 280366 6717944 5926602 2026-07-25T15:18:37Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6717944 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Bernard Springett Watkins |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1918–1950 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Bernard Springett Watkins''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. april]] [[1900]], † [[11. junij]] [[1977]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://generals.dk/general/Watkins/Bernard_Springett/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Watkins, Bernard Springett}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] r4jz2am10jzuqa6uk6zb7tedsuf19qt 0 280367 6718050 5928972 2026-07-26T04:08:36Z Engelbert 76895 pp, zp 6718050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gilbert France Watson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gilbert France Watson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. maj]] [[1895]], † [[5. marec]] [[1976]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Watson/Gilbert_France/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Watson, Gilbert France}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 46clck0tjzp8t1spiotlae6u9ls7nk5 0 280368 6718051 5933975 2026-07-26T04:13:33Z Engelbert 76895 pp, zp 6718051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Norman Vyvyan Watson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1952]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Norman Vyvyan Watson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. januar]] [[1898]], † [[4. oktober]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Watson/Norman_Vyvyan/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Watson, Norman Vyvyan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1974]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 66bgu21en5gzhs8vk1zui4cjyb31c49 6718052 6718051 2026-07-26T04:14:06Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1898]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1974]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Norman Vyvyan Watson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1952]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Norman Vyvyan Watson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. januar]] [[1898]], † [[4. oktober]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Watson/Norman_Vyvyan/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Watson, Norman Vyvyan}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] nt5nmcbcwm8pb7m6a2wuiqx09i1tdav 0 280369 6717947 5927383 2026-07-25T15:26:42Z Engelbert 76895 pp, zp 6717947 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Daril Gerard Watson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1947 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Daril Gerard Watson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. oktober]] [[1888]], † [[1. julij]] [[1967]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Watson/Daril_Gerard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Watson, Daril Gerard}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 91nm0v1xm14i24en7vrh60cmh6n35w4 6717948 6717947 2026-07-25T15:29:17Z Engelbert 76895 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6717948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Daril Gerard Watson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1947 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Daril Gerard Watson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. oktober]] [[1888]], † [[1. julij]] [[1967]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Watson/Daril_Gerard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Watson, Daril Gerard}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] svbln9xjlz2abegbkr0xla5bd8ge8vw 0 280370 6718053 5929037 2026-07-26T04:20:15Z Engelbert 76895 pp, zp 6718053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gordon Redvers Way |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1947 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gordon Redvers Way''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. januar]] [[1900]], † [[6. julij]] [[1981]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Way/Gordon_Redvers/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Way, Gordon Redvers}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1981]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] k4si4z38uervjl7m7s6bgvmmdqsxm0x 6718054 6718053 2026-07-26T04:20:51Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1981]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gordon Redvers Way |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1947 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gordon Redvers Way''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. januar]] [[1900]], † [[6. julij]] [[1981]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Way/Gordon_Redvers/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Way, Gordon Redvers}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s9h3b4xmvmtp6kl9ezmy83t7i870e1l 0 280371 6718080 5928327 2026-07-26T08:21:01Z Engelbert 76895 pp, zp 6718080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis Wynne Webb |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1953 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Francis Wynne Webb''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. december]] [[1907]], † [[30. oktober]] [[1968]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Webb/Francis_Wynne/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Webb, Francis Wynne}} [[Kategorija:Rojeni leta 1907]] [[Kategorija:Umrli leta 1968]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] c5oxrtrjvfil64d9r06xzaun8e12723 6718081 6718080 2026-07-26T08:23:13Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1907]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1968]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis Wynne Webb |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1953 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Francis Wynne Webb''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. december]] [[1907]], † [[30. oktober]] [[1968]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Webb/Francis_Wynne/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Webb, Francis Wynne}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] ba1knzrllf0zch321na8y78rhsl4bt3 0 280372 6718084 5935244 2026-07-26T08:31:19Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6718084 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ronald Morce Baron Weeks of Ryton |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1945 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ronald Morce Weeks, 1st Baron Weeks,''' [[Red kopeli|KCB]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Territorial Decoration|TD]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. november]] [[1890]], † [[19. avgust]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Weeks/Ronald_Morce/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Weeks of Ryton, Ronald Morce Baron}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1960]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] j0tjdgjl7q74x8q7mofkucnqgiep6xx 6718085 6718084 2026-07-26T08:32:56Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ronald Morce Baron Weeks of Ryton |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1945 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ronald Morce Weeks, 1st Baron Weeks,''' [[Red kopeli|KCB]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Territorial Decoration|TD]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. november]] [[1890]], † [[19. avgust]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Weeks/Ronald_Morce/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Weeks of Ryton, Ronald Morce Baron}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] ni5fwam5nsp4nz0v4xvojz3da9qbr7q 0 280373 6718087 5927093 2026-07-26T08:42:11Z Engelbert 76895 pp 6718087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Joseph Weld |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1912–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|Vojaški križec]]<br>[[Red indijskega imperija|CIE]] |relations= |laterwork= }} '''Charles Joseph Weld''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. februar]] [[1893]], † [[9. junij]] [[1962]], [[Lymington]], [[Hampshire]], [[Anglija]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Weld/Charles_Joseph/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Weld, Charles Joseph}} [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1962]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] m5s0ws291gvun0vew937ivnoqv8ipqy 6718088 6718087 2026-07-26T08:44:20Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Joseph Weld |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1912–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|Vojaški križec]]<br>[[Red indijskega imperija|CIE]] |relations= |laterwork= }} '''Charles Joseph Weld''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. februar]] [[1893]], † [[9. junij]] [[1962]], [[Lymington]], [[Hampshire]], [[Anglija]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Weld/Charles_Joseph/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Weld, Charles Joseph}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] dx5jtpnuf5ejixrbzd5kkmsx3mc6i48 0 280374 6718093 6599055 2026-07-26T08:55:17Z Engelbert 76895 pp, zp 6718093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Colville Barclay Wemyss |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=[[1910]]–[[1946]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Colville Barclay Wemyss,''' [[Red kopeli|KCB]], [[Red britanskega imperija|KBE]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]] in [[vojaški ataše]], * [[26. april]] [[1891]], † [[2. april]] [[1959]]. 10. junija 1940 je zamenjal generala [[Robert Gordon-Finlayson|Roberta Gordon-Finlaysona]] na položaju [[generaladjutant pri silah|Generaladjutanta pri silah]]<!--Adjutant-General to the Forces--><ref name=dk>[http://www.generals.dk/general/Wemyss/Sir_Henry_Colville_Barclay/Great_Britain.html Sir Colville Wemyss at Generals.dk]</ref>. Ta položaj je zasedal vse do 3. junija 1941, ko je postal Vodja misije Britanske kopenske vojske v Washingtonu, D.C.<ref name=dk/>; januarja 1942 ga je zamenjal general Sir [[John Dill]]<ref>War Diaries 1939-1945 Field Marshall Lord Alanbrooke</ref>. Do konca vojna je bil nato [[vojaški sekretar (Združeno kraljestvo)|vojaški sekretar]] pri [[državni sekretar za vojno Združenega kraljestva|državnem sekretarju za vojno]]<ref name=dk/>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wemyss/Henry_Colville_Barclay/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wemyss, Henry Colville Barclay}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1959]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] obooezqr6z2wzzps6h9juzu4irciezx 6718095 6718093 2026-07-26T08:56:51Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Colville Barclay Wemyss |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=[[1910]]–[[1946]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Colville Barclay Wemyss,''' [[Red kopeli|KCB]], [[Red britanskega imperija|KBE]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]] in [[vojaški ataše]], * [[26. april]] [[1891]], † [[2. april]] [[1959]]. 10. junija 1940 je zamenjal generala [[Robert Gordon-Finlayson|Roberta Gordon-Finlaysona]] na položaju [[generaladjutant pri silah|Generaladjutanta pri silah]]<!--Adjutant-General to the Forces--><ref name=dk>[http://www.generals.dk/general/Wemyss/Sir_Henry_Colville_Barclay/Great_Britain.html Sir Colville Wemyss at Generals.dk]</ref>. Ta položaj je zasedal vse do 3. junija 1941, ko je postal Vodja misije Britanske kopenske vojske v Washingtonu, D.C.<ref name=dk/>; januarja 1942 ga je zamenjal general Sir [[John Dill]]<ref>War Diaries 1939-1945 Field Marshall Lord Alanbrooke</ref>. Do konca vojna je bil nato [[vojaški sekretar (Združeno kraljestvo)|vojaški sekretar]] pri [[državni sekretar za vojno Združenega kraljestva|državnem sekretarju za vojno]]<ref name=dk/>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wemyss/Henry_Colville_Barclay/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wemyss, Henry Colville Barclay}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 2pirvskydl3v2kkfcmflik15fw8m04x 0 280375 6718141 5929852 2026-07-26T10:57:56Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6718141 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harold Augustus Wernher, 3. baronet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1928<br>1939–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Harold Augustus Wernher, 3. baronet''' [[Kraljevi viktorijanski red|GCVO]], [[Territorial Decoration|TD]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. januar]] [[1893]], † [[30. junij]] [[1973]]. Naziv [[baroneti Wernher|baroneta Wernherja]] (iz Luton Hooja, Bedfordshire) je nasledil po smrti svojega brata [[Derrick Julius Wernher|Derricka Wernherja]], ki je umrl brez potomcev. Ko je umrl Harold leta 1973 brez moških potomcev, je z njim izumrl tudi plemiški naziv. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wernher/Harold_Augustus/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wernher, Harold Augustus}} [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1973]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nemški Britanci]] 7rzbb3mhghipnaaidx0c946hcg50rwc 6718144 6718141 2026-07-26T10:59:33Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1893]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1973]]; +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harold Augustus Wernher, 3. baronet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1928<br>1939–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Harold Augustus Wernher, 3. baronet,''' [[Kraljevi viktorijanski red|GCVO]], [[Territorial Decoration|TD]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. januar]] [[1893]], † [[30. junij]] [[1973]]. Naziv [[baroneti Wernher|baroneta Wernherja]] (iz Luton Hooja, Bedfordshire) je nasledil po smrti svojega brata [[Derrick Julius Wernher|Derricka Wernherja]], ki je umrl brez potomcev. Ko je umrl Harold leta 1973 brez moških potomcev, je z njim izumrl tudi plemiški naziv. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wernher/Harold_Augustus/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wernher, Harold Augustus}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nemški Britanci]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] k0j875couhy5z457u2uypbbmp4x1ysj 0 280376 6718146 5927233 2026-07-26T11:05:59Z Engelbert 76895 pp, zp 6718146 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Clement Arthur West |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1912–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Clement Arthur West''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. avgust]] [[1892]], † [[4. april]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/West/Clement_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:West, Clement Arthur}} [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1972]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 1bopbvbpd0v1izd6lxxhw89jxm73709 6718148 6718146 2026-07-26T11:09:14Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Clement Arthur West |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1912–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Clement Arthur West''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. avgust]] [[1892]], † [[4. april]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/West/Clement_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:West, Clement Arthur}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] botfd654r0lk21oybrr2n50yc7k7ht0 0 280379 6718157 5939227 2026-07-26T11:22:12Z Engelbert 76895 pp 6718157 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Victor John Eric Westropp |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1951 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Victor John Eric Westropp''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. maj]] [[1897]], † [[8. junij]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Westropp/Victor_John_Eric/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Westropp, Victor John Eric}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] tn4k154bg4t2ooi97hbtxyymkuyowi4 6718158 6718157 2026-07-26T11:24:16Z Engelbert 76895 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718158 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Victor John Eric Westropp |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1951 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Victor John Eric Westropp''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. maj]] [[1897]], † [[8. junij]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Westropp/Victor_John_Eric/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Westropp, Victor John Eric}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaške medalje (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] 6ux3dnvg59dd63miuf25k3k4vyz9jk7 0 296541 6717942 6668180 2026-07-25T15:17:56Z Sporti 5955 /* Tour de France */ 2026 6717942 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain pass | name = Col du Galibier | photo = Galibier.jpg | photo_caption = Col du Galibier (severna stran) | elevation_m = 2642 | elevation_ref = | traversed = D902B | range = [[Savojske Alpe]] | location = [[Savoie (departma)|Savoie]]/[[Hautes-Alpes]], [[Francija]] | map = Alps | map_caption = Lega Col du Galibier | map_size = | label_position = left | coordinates = {{coord|45|03|50.4|N|06|24|28.8|E|region:FR|display=inline,title}} | topo = }} '''Col du Galibier''' je 2645 metrov visoki cestni [[prelaz]] v [[Francija|francoskih]] [[Francoske Alpe|Alpah]]. Je v južnem predelu [[Daufinejske Alpe|Daufinejskih Alp]] v bližini [[Grenoble|Grenobla]], na meji med [[departma|departmajema]] [[Savoie (departma)|Savoie]] in [[Hautes-Alpes]]. Prelaz povezuje [[Saint-Michel-de-Maurienne]] z [[Briançon]]om preko še dveh prelazov: [[Col du Télégraphe|Col du Télégrapha]] in [[Col du Lautaret]]a. Cesta čez prelaz je bila asfaltirana leta 1976, do tedaj pa je vodila skozi [[predor]] pod njim na višini 2556 metrov. Predor je bil zaprt in prenovljen v letih 1976–2002, ko je ponovno stekel promet skozenj izmenično enosmerno ob dodani semaforizaciji. Čez prelaz pogosto poteka [[Tour de France|kolesarska dirka po Franciji]]. Vzpon nanj iz severne strani z začetkom v Saint-Michelu (dolina Valloirette) preko col du Télégrapha je dolg 34,8 km in visok 2120 metrov, s povprečnim naklonom 6,1 %, največji 10,1 % naklon pa doseže tik pod vrhom. Z južne strani (dolina Guisane), ki se začne na col du Lautaretu, je vzpon dolg 8,5 km, na višini pridobi 585 metrov, povprečni naklon je 6,9 %, največji 12,1 % pa prav tako pod vrhom. === Tour de France === Čez Col du Galibier je prvič vodila kolesarska dirka že leta 1911, prvi je nanj prikolesaril [[Emile Georget]], poleg njega je to uspelo še [[Paul Duboc|Paulu Dubocu]] in [[Gustave Garrigou|Gustavu Garrigouju]], vsi ostali so morali tega leta pri prehodu čez prelaz sestopiti s kolesa.<ref>{{navedi knjigo |author=Les Woodland |title=The Yellow Jersey companion to the Tour de France|url=https://archive.org/details/yellowjerseycomp0000unse_y9h9 | publisher= [[Random House]] | year=2003| pages=[https://archive.org/details/yellowjerseycomp0000unse_y9h9/page/151 151] | isbn=0-2240631-8-9}}</ref> V vsem tem času je bil načrtovan prehod čez prelaz odpovedan le v letu [[Tour de France 1996|1996]], zaradi snega na njem in bližnjem [[Col de l'Iseran]]u je bila predvidena 190 km dolga etapa skrajšana na 46 km dolg šprint od [[Le Monetier-les-Bains|Le Monetiera]] do [[Sestriere|Sestriera]], ki ga je dobil kasnejši skupni zmagovalec Toura [[Bjarne Riis]]. Ob južnem vstopu v predor je na robu ceste postavljen spomenik [[Henri Desgrange|Henriju Desgrangeu]], pobudniku in prvemu športnemu direktorja Toura. {| |valign=top| * [[Tour de France 1911|1911]] : [[Émile Georget]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1912|1912]] : [[Eugène Christophe]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1913|1913]] : [[Marcel Buysse]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1914|1914]] : [[Henri Pélissier]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1919|1919]] : [[Honoré Barthélémy]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1920|1920]] : [[Firmin Lambot]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1921|1921]] : Honoré Barthélémy {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1922|1922]] : [[Émile Masson]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1923|1923]] : Henri Pélissier {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1924|1924]] : [[Bartolomeo Aimo]] {{ikonazastave|Italija|1861}} * [[Tour de France 1925|1925]] : [[Lucien Buysse]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1926|1926]] : [[Omer Huyse]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1927|1927]] : [[Antonin Magne]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1928|1928]] : [[Auguste Verdyck]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1929|1929]] : [[Gaston Rebry]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1930|1930]] : [[Pierre Magne (1906-1980)|Pierre Magne]] {{ikonazastave|Francija}} in [[Benoît Faure]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1931|1931]] : [[Jef Demuysere]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1932|1932]] : [[Francesco Camusso]] {{ikonazastave|Italija|1861}} * [[Tour de France 1933|1933]] : [[Vicente Trueba]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1934|1934]] : [[Federico Ezquerra]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1935|1935]] : [[Gabriel Ruozzi]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1936|1936]] : Federico Ezquerra {{ikonazastave|Španija}} |valign=top| * [[Tour de France 1937|1937]] : [[Gino Bartali]] {{ikonazastave|Italija|1861}} * [[Tour de France 1938|1938]] : [[Mario Vicini]] {{ikonazastave|Italija|1861}} * [[Tour de France 1939|1939]] : [[Dante Gianello]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1947|1947]] : [[Fermo Camellini]] {{ikonazastave|Italija}} * [[Tour de France 1948|1948]] : [[Lucien Teisseire]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1952|1952]] : [[Fausto Coppi]] {{ikonazastave|Italija}} * [[Tour de France 1954|1954]] : [[Federico Bahamontes]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1955|1955]] : [[Charly Gaul]] {{ikonazastave|Luksemburg}} * [[Tour de France 1957|1957]] : [[Marcel Janssens]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1959|1959]] : Charly Gaul {{ikonazastave|Luksemburg}} * [[Tour de France 1964|1964]] : Federico Bahamontes {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1966|1966]] : [[Julio Jiménez]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1967|1967]] : Julio Jiménez {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1969|1969]] : [[Eddy Merckx]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1972|1972]] : [[Joop Zoetemelk]] {{ikonazastave|Nizozemska}} * [[Tour de France 1973|1973]] : [[Luis Ocaña]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1974|1974]] : [[Vicente López Carril]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1979|1979]] : [[Lucien Van Impe]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1980|1980]] : [[Johan De Muynck]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1984|1984]] : [[Francisco « Pacho » Rodríguez|Francisco Rodriguez]] {{ikonazastave|Kolumbija}} * [[Tour de France 1986|1986]] : [[Luis Herrera]] {{ikonazastave|Kolumbija}} * [[Tour de France 1987|1987]] : [[Pedro Muñoz]] {{ikonazastave|Španija}} |valign=top| * [[Tour de France 1989|1989]] : [[Gert-Jan Theunisse]] {{ikonazastave|Nizozemska}} * [[Tour de France 1992|1992]] : [[Franco Chioccioli]] {{ikonazastave|Italija}} * [[Tour de France 1993|1993]] : [[Tony Rominger]] {{ikonazastave|Švica}} * [[Tour de France 1996|1996]] : odpovedana * [[Tour de France 1998|1998]] : [[Marco Pantani]] {{ikonazastave|Italija}} * [[Tour de France 1999|1999]] : [[José Luis Arrieta]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 2000|2000]] : [[Pascal Hervé]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 2002|2002]] : [[Santiago Botero]] {{ikonazastave|Kolumbija}} * [[Tour de France 2003|2003]] : [[Stefano Garzelli]] {{ikonazastave|Italija}} * [[Tour de France 2005|2005]] : [[Aleksander Vinokurov]] {{ikonazastave|Kazahstan}} * [[Tour de France 2006|2006]] : [[Michael Rasmussen]] {{ikonazastave|Danska}} * [[Tour de France 2007|2007]] : [[Juan Mauricio Soler Hernández]] {{ikonazastave|Kolumbija}} * [[Tour de France 2008|2008]] : [[Stefan Schumacher]] {{ikonazastave|Nemčija}} * [[Tour de France 2011|2011]] : [[Andy Schleck]] {{ikonazastave|Luksemburg}} * 2011 (2) : Andy Schleck {{ikonazastave|Luksemburg}} * [[Tour de France 2017|2017]] : [[Primož Roglič]] {{ikonazastave|Slovenija}} * [[Tour de France 2019|2019]] : [[Nairo Quintana]] {{ikonazastave|Kolumbija}} * [[Tour de France 2022|2022]] : [[Warren Barguil]] {{ikonazastave|Francija}} * 2022 (2) : [[Anthony Perez (kolesar)|Anthony Perez]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 2024|2024]] : [[Tadej Pogačar]] {{ikonazastave|Slovenija}} * [[Tour de France 2026|2026]] : [[Richard Carapaz]] {{ikonazastave|Ekvador}} |} [[Slika:PA Galibier.jpg|thumb|center|800px|Pogled proti severu]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Col du Galibier}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Galibier}} [[Kategorija:Cestni prelazi v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji]] [[Kategorija:Savojske Alpe]] [[Kategorija:Alpski prelazi]] fn6h0k4ssw99llxpfrv4sln49cbegoi 6718003 6717942 2026-07-25T19:52:25Z Ljuba24b 92351 np, dp 6718003 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain pass | name = Col du Galibier | photo = Galibier.jpg | photo_caption = Col du Galibier (severna stran) | elevation_m = 2642 | elevation_ref = | traversed = D902B | range = [[Savojske Alpe]] | location = [[Savoie (departma)|Savoie]]/[[Hautes-Alpes]], [[Francija]] | map = Alps | map_caption = Lega Col du Galibier | map_size = | label_position = left | coordinates = {{coord|45|03|50.4|N|06|24|28.8|E|region:FR|display=inline,title}} | topo = }} '''Col du Galibier''' je 2645 metrov visoki cestni [[prelaz]] v [[Francija|francoskih]] [[Alpe|Alpah]]. Je v južnem predelu [[Daufinejske Alpe|Daufinejskih Alp]] v bližini [[Grenoble|Grenobla]], na meji med [[francoski departma|departmajema]] [[Savoie (departma)|Savoie]] in [[Hautes-Alpes]]. Prelaz povezuje [[Saint-Michel-de-Maurienne]] z [[Briançon]]om preko še dveh prelazov: [[Col du Télégraphe|Col du Télégrapha]] in [[Col du Lautaret]]a. Cesta čez prelaz je bila asfaltirana leta 1976, do tedaj pa je vodila skozi [[predor]] pod njim na višini 2556 metrov. Predor je bil zaprt in prenovljen v letih 1976–2002, ko je ponovno stekel promet skozenj izmenično enosmerno ob dodani semaforizaciji. Čez prelaz pogosto poteka [[Tour de France|kolesarska dirka po Franciji]]. == Zgodovina == Leta 1876 je bila odprta prva prevozna cesta med Maurienne in Briançonom v regiji Oisans. Na severu se cesta začne v Valloireju, do katerega je mogoče priti le prek prelaza Col du Télégraphe, ki je pred Galibierjem in povezuje Saint-Michel-de-Maurienne z Valloirejem. Na jugu se cesta začne na 2057 m nadmorske višine prelaza Col du Lautaret, ki povezuje Grenoble na zahodu z Briançonom na vzhodu. Najvišja točka te ceste je bila na nadmorski višini 2658 m, kar je 16 metrov višje kot danes. Cesta med prelazom Col du Lautaret je dolga 24,5 kilometra, 16 kilometrov severni del in 8,5 kilometra južni del. Cesta čez Galibier je bila sprva naravna cesta, kasneje asfaltirana. == Podrobnosti vzpona == [[File:2015 Mountain pass cycling milestone - Galibier from Valloire.jpg|thumb|Zadnji kolesarski mejniki na gorskem prelazu na vzponu iz Valloireja]] S severa, ki se začne v Saint-Michel-de-Maurienne (vključno s prelazom Col du Télégraphe), je vzpon dolg 34,8 kilometra in se dvigne za 2120 metrov (povprečno 6,1 %). Dejanski vzpon na vrh se začne v Valloireju in je dolg 18,1 kilometra s povprečnim naklonom 6,9 % (višinska razlika: 1245 metrov). Največji naklon na vrhu je 10,1 %.<ref>{{Cite web |title=Col du Galibier from Saint Michel de Maurienne : 2642m |url=https://en.cols-cyclisme.com/arves-et-grandes-rousses/france/col-du-galibier-depuis-saint-michel-de-maurienne-c37.htm |access-date=2025-08-01 |website=Cols-cyclisme |language=en}}</ref> Z juga se vzpon začne na prelazu Col du Lautaret (nadmorska višina 2058 metrov) in je dolg 8,5 kilometra s povprečnim naklonom 6,9 % (višinska razlika: 585 metrov) z največjim naklonom 12,1 % na vrhu.<ref>{{Cite web |title=Col du Galibier from Col du Lautaret : 2642m |url=https://en.cols-cyclisme.com/arves-et-grandes-rousses/france/col-du-galibier-depuis-col-du-lautaret-c36.htm |access-date=2025-08-01 |website=Cols-cyclisme |language=en}}</ref> Na južni strani trenutno, 16. junija 2026, ni nobenih kilometrskih oznak med prelazom Lautaret in vrhom. (Prejšnjo izjavo, da so »na obeh straneh prelaza Col du Galibier kolesarski mejniki postavljeni vsak kilometer«, je treba preveriti na severni strani.) Označujejo razdaljo do vrha, trenutno nadmorsko višino in povprečni naklon v naslednjem kilometru. === Tour de France === Čez Col du Galibier je prvič vodila kolesarska dirka že leta 1911, prvi je nanj prikolesaril [[Emile Georget]], poleg njega je to uspelo še [[Paul Duboc|Paulu Dubocu]] in [[Gustave Garrigou|Gustavu Garrigouju]], vsi ostali so morali tega leta pri prehodu čez prelaz sestopiti s kolesa.<ref>{{navedi knjigo |author=Les Woodland |title=The Yellow Jersey companion to the Tour de France|url=https://archive.org/details/yellowjerseycomp0000unse_y9h9 | publisher= [[Random House]] | year=2003| pages=[https://archive.org/details/yellowjerseycomp0000unse_y9h9/page/151 151] | isbn=0-2240631-8-9}}</ref> V vsem tem času je bil načrtovan prehod čez prelaz odpovedan le v letu [[Tour de France 1996|1996]], zaradi snega na njem in bližnjem [[Col de l'Iseran]]u je bila predvidena 190 km dolga etapa skrajšana na 46 km dolg šprint od [[Le Monetier-les-Bains|Le Monetiera]] do [[Sestriere|Sestriera]], ki ga je dobil kasnejši skupni zmagovalec Toura [[Bjarne Riis]]. Ob južnem vstopu v predor je na robu ceste postavljen spomenik [[Henri Desgrange|Henriju Desgrangeu]], pobudniku in prvemu športnemu direktorja Toura. {| |valign=top| * [[Tour de France 1911|1911]] : [[Émile Georget]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1912|1912]] : [[Eugène Christophe]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1913|1913]] : [[Marcel Buysse]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1914|1914]] : [[Henri Pélissier]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1919|1919]] : [[Honoré Barthélémy]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1920|1920]] : [[Firmin Lambot]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1921|1921]] : Honoré Barthélémy {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1922|1922]] : [[Émile Masson]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1923|1923]] : Henri Pélissier {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1924|1924]] : [[Bartolomeo Aimo]] {{ikonazastave|Italija|1861}} * [[Tour de France 1925|1925]] : [[Lucien Buysse]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1926|1926]] : [[Omer Huyse]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1927|1927]] : [[Antonin Magne]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1928|1928]] : [[Auguste Verdyck]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1929|1929]] : [[Gaston Rebry]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1930|1930]] : [[Pierre Magne (1906-1980)|Pierre Magne]] {{ikonazastave|Francija}} in [[Benoît Faure]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1931|1931]] : [[Jef Demuysere]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1932|1932]] : [[Francesco Camusso]] {{ikonazastave|Italija|1861}} * [[Tour de France 1933|1933]] : [[Vicente Trueba]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1934|1934]] : [[Federico Ezquerra]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1935|1935]] : [[Gabriel Ruozzi]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1936|1936]] : Federico Ezquerra {{ikonazastave|Španija}} |valign=top| * [[Tour de France 1937|1937]] : [[Gino Bartali]] {{ikonazastave|Italija|1861}} * [[Tour de France 1938|1938]] : [[Mario Vicini]] {{ikonazastave|Italija|1861}} * [[Tour de France 1939|1939]] : [[Dante Gianello]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1947|1947]] : [[Fermo Camellini]] {{ikonazastave|Italija}} * [[Tour de France 1948|1948]] : [[Lucien Teisseire]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 1952|1952]] : [[Fausto Coppi]] {{ikonazastave|Italija}} * [[Tour de France 1954|1954]] : [[Federico Bahamontes]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1955|1955]] : [[Charly Gaul]] {{ikonazastave|Luksemburg}} * [[Tour de France 1957|1957]] : [[Marcel Janssens]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1959|1959]] : Charly Gaul {{ikonazastave|Luksemburg}} * [[Tour de France 1964|1964]] : Federico Bahamontes {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1966|1966]] : [[Julio Jiménez]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1967|1967]] : Julio Jiménez {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1969|1969]] : [[Eddy Merckx]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1972|1972]] : [[Joop Zoetemelk]] {{ikonazastave|Nizozemska}} * [[Tour de France 1973|1973]] : [[Luis Ocaña]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1974|1974]] : [[Vicente López Carril]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 1979|1979]] : [[Lucien Van Impe]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1980|1980]] : [[Johan De Muynck]] {{ikonazastave|Belgija}} * [[Tour de France 1984|1984]] : [[Francisco « Pacho » Rodríguez|Francisco Rodriguez]] {{ikonazastave|Kolumbija}} * [[Tour de France 1986|1986]] : [[Luis Herrera]] {{ikonazastave|Kolumbija}} * [[Tour de France 1987|1987]] : [[Pedro Muñoz]] {{ikonazastave|Španija}} |valign=top| * [[Tour de France 1989|1989]] : [[Gert-Jan Theunisse]] {{ikonazastave|Nizozemska}} * [[Tour de France 1992|1992]] : [[Franco Chioccioli]] {{ikonazastave|Italija}} * [[Tour de France 1993|1993]] : [[Tony Rominger]] {{ikonazastave|Švica}} * [[Tour de France 1996|1996]] : odpovedana * [[Tour de France 1998|1998]] : [[Marco Pantani]] {{ikonazastave|Italija}} * [[Tour de France 1999|1999]] : [[José Luis Arrieta]] {{ikonazastave|Španija}} * [[Tour de France 2000|2000]] : [[Pascal Hervé]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 2002|2002]] : [[Santiago Botero]] {{ikonazastave|Kolumbija}} * [[Tour de France 2003|2003]] : [[Stefano Garzelli]] {{ikonazastave|Italija}} * [[Tour de France 2005|2005]] : [[Aleksander Vinokurov]] {{ikonazastave|Kazahstan}} * [[Tour de France 2006|2006]] : [[Michael Rasmussen]] {{ikonazastave|Danska}} * [[Tour de France 2007|2007]] : [[Juan Mauricio Soler Hernández]] {{ikonazastave|Kolumbija}} * [[Tour de France 2008|2008]] : [[Stefan Schumacher]] {{ikonazastave|Nemčija}} * [[Tour de France 2011|2011]] : [[Andy Schleck]] {{ikonazastave|Luksemburg}} * 2011 (2) : Andy Schleck {{ikonazastave|Luksemburg}} * [[Tour de France 2017|2017]] : [[Primož Roglič]] {{ikonazastave|Slovenija}} * [[Tour de France 2019|2019]] : [[Nairo Quintana]] {{ikonazastave|Kolumbija}} * [[Tour de France 2022|2022]] : [[Warren Barguil]] {{ikonazastave|Francija}} * 2022 (2) : [[Anthony Perez (kolesar)|Anthony Perez]] {{ikonazastave|Francija}} * [[Tour de France 2024|2024]] : [[Tadej Pogačar]] {{ikonazastave|Slovenija}} * [[Tour de France 2026|2026]] : [[Richard Carapaz]] {{ikonazastave|Ekvador}} |} [[Slika:PA Galibier.jpg|thumb|center|800px|Pogled proti severu]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Col du Galibier}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Galibier}} [[Kategorija:Cestni prelazi v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji]] [[Kategorija:Savojske Alpe]] [[Kategorija:Alpski prelazi]] j3nrgdpgjnmcidzm9el7jdiw4tcmg3d 0 298104 6718068 6604046 2026-07-26T06:54:38Z Archaeodontosaurus 47628 6718068 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Osasti pajek | image = Argiope bruennichi-female.jpg | image_width = 200px | image_caption = Samica osjega pajka v mreži | image2 = (MHNT) Argiope bruennichi - mâle - Les Martels, Giroussens.jpg | image2_caption = Samec | regnum = [[Živali|Animalia]] (živali) | phylum = [[Členonožci|Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Pajkovci|Arachnida]] (pajkovci) | ordo = [[Pajki|Araneae]] (pajki) | familia = [[Araneidae]] (križevci) | genus = ''[[Argiope]]'' | species = '''''A. bruennichi''''' | binomial = ''Argiope bruennichi'' | binomial_authority = ([[Giovanni Antonio Scopoli|Scopoli]], 1772) | synonyms = ''Aranea brünnichii''<br /> ''Aranea speciosa''<br /> ''Aranea senoculata'' (misident.)<br /> ''Aranea fasciata''<br /> ''Aranea zebra''<br /> ''Aranea formosa''<br /> ''Aranea pulchra''<br /> ''Aranea caspia''<br /> ''Aranea phragmitis''<br /> ''Segestria pulchra''<br /> ''Miranda transalpina''<br /> ''Epeira speciosa''<br /> ''Nephila transalpina''<br /> ''Epeira fasciata''<br /> ''Nephila fasciata''<br /> ''Miranda zabonica''<br /> ''Argiope brünnichi''<br /> ''Argiope bruennichii''<br /> </small> }} '''Osasti''' oz. '''osji pajek''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Argiope bruennichi''''') je vrsta [[pajki|pajka]] iz družine [[križevci (pajki)|križevcev]], ki je razširjen po [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Afrika|Severni Afriki]]. Ime je dobila po črtastem vzorcu na [[zadek|zadku]] in nogah pri [[samica]]h, ki je podoben vzorcu pri [[navadna osa|osi]]. [[File:Wespenspinne 2.JPG|thumb|left|250px|Samica, ki čuva vrečko z jajčeci]] Ta vrsta pajkov plete [[pajkova mreža|mreže]] v nizki travi. Mreže, ki jih ti pajki začnejo graditi v mraku ali v zgodnjih jutranjih urah, so razmeroma velike. V njih je vedno vpleten poseben cikcakast vzorec, imenovan ''stabilimentum'', katerega vloga zaenkrat še ni pojasnjena, domnevno pa sodeluje pri privabljanju plena.<ref>{{navedi revijo |last=Li |first=Daiqin |year=2005| title=Spiders that decorate their webs at higher frequency intercept more prey and grow faster |journal=Proceedings of the Royal Society B |doi=10.1098/rspb.2005.3160}}</ref> Pajki velike mreže pletejo približno eno uro. Ujete [[žuželke]] pajki ovijejo v svileno nit in vanje vbrizgajo strup in prebavne [[encim]]e, ki začnejo plen prebavljati od znotraj. [[Samec|Samci]] so manjši od [[samica|samic]], pogosto se zadržujejo v neposredni bližini samice. Samec čaka, da samica spolno dozori, po zadnji [[levitev|levitvi]], ko so njeni strupniki začasno razmehčani, pa se [[parjenje|pari]] z njo. Kljub temu samica v večini primerov ubije in požre samca med parjenjem. Samci imajo zato mehanizem, ki pomaga zagotoviti, da bo samico [[oploditev|oplodila]] ravno njihova sperma - pedipalp, s katerim jo prenesejo do samičine spolne odprtine, se med parjenjem pogosto odlomi in odprtino zapečati, tako da se samica ne more ponovno pariti.<ref>{{navedi revijo |author1=Uhl, G. |author2=Nessler, S.H. |author3=Schneider, J. |year=2007 |title=Copulatory mechanism in a sexually cannibalistic spider with genital mutilation (Araneae: Araneidae: ''Argiope bruennichi'') |journal=Zoology |volume=110 |issue=5 |pages=398-408 |pmid=17869076 |doi=10.1016/j.zool.2007.07.003}}</ref> Če samica med parjenjem požre samca, to ne pripomore bistveno k produkciji potomcev; razlaga, da se samec žrtvuje da prehrani samico in s tem prispeva hranilne snovi za razvoj potomstva, kot je dokazano pri nekaterih drugih vrstah pajkov, tukaj ne drži. Namesto tega žrtvovanje pripomore samo toliko, da traja parjenje dlje, kar verjetno služi za povečanje možnosti, da bo [[jajce|jajčeca]] oplodil točno ta samec.<ref>{{navedi revijo |last1=Fromhage |first1=Lutz |last2=Uhl |first2=Gabriele |last3=Schneider |first3=Jutta M. |year=2007 |title=Fitness consequences of sexual cannibalism in female ''Argiope bruennichi'' |journal=Behavioral Ecology and Sociobiology |volume=55 |issue=1 |pages=60-64 |doi=10.1007/s00265-003-0656-6}}</ref> == Taksonomija == Vrsto je leta 1772 opisal prirodoslovec [[Giovanni Antonio Scopoli]] po primerkih, zbranih na [[Kranjska|Kranjskem]]. Kot pri ostalih pajkih, ki jih je opisal, mu je dal znanstveno ime po svojem sodobniku, v tem primeru Dancu [[Morten Thrane Brünnich|Mortenu Brünnichu]].<ref>{{navedi knjigo |last=Vrezec |first=Al |year=2023 |chapter=Zoološko delo Ioannesa Antoniusa Scopolija : taksonomija, slovenska nomenklatura in favnistika |editor-last1=Bavcon |editor-last1=Jože |editor1-link=Jože Bavcon |editor-last2=Ravnjak |editor-first2=Blanka |title=Ioannes Antonius Scopoli polihistor v deželi Kranjski |publisher=[[Botanični vrt Univerze v Ljubljani]] |isbn=978-961-6822-96-1 |cobiss=152852995 |pages=278}}</ref> Poleg nominalne je priznana ena [[podvrsta (biologija)|podvrsta]] osjega pajka: * ''Argiope bruennichi nigrofasciata'' Franganillo, 1910 (Portugalska) V preteklosti je bilo opisanih še več podvrst, vendar so bile kasneje ob revizijah vključene v osnovno.<ref>{{navedi splet| url=http://research.amnh.org/iz/spiders/catalog/ARANEIDAE.html |title=FAM. ARANEIDAE Clerck, 1757: 1 |author=Platnick Norman I. |work=The World Spider Catalog |publisher=[[Ameriški prirodoslovni muzej]] |date=26.5.2011 |accessdate=19.8.2011}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |year=2004| title=Argiope bruennichi| format=| work= Fauna Europaea | url=http://www.faunaeur.org/full_results.php?id=178833 | accessdate=19.8.2011}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Argiope bruennichi}} * [http://www.eol.org/pages/1194672 ''Argiope bruennichi''] na Encyclopedia of Life (EOL) {{spider-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Križevci]] [[Kategorija:Pajki Afrike]] [[Kategorija:Pajki Evrope]] [[Kategorija:Pajki Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1772]] ab8spx2nxvy124i7jvit9nhwzp9xz6b 0 306766 6718041 6356090 2026-07-26T00:17:47Z ~2026-32552-67 260877 /* Upravna delitev */ 6718041 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blagoevgrad Province location map.svg|sličica|300px|Oblast Blagoevgrad v Bolgariji]] '''Oblast Blagoevgrad''' ali '''Blagoevgradska oblast''' ({{jezik-bg|Област Благоевград}}, Благоевградска област) je ena izmed 28 oblasti (upravnih enot) v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2011 je imela 323.552 prebivalcev<ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBL=BLG Prebivalstvo 2011]</ref> na 6.449 km² površine. Glavno mesto oblasti je [[Blagoevgrad]]. Geografsko zavzema jugozahod Bolgarije v (skoraj pravem) kotu med [[Grčija|Grčijo]] na jugu in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] na zahodu, kjer sta najvišja gorska masiva v Bolgariji in na Balkanskem polotoku, [[Rila]] in [[Pirin]], po katerem se ta pokrajina imenuje tudi [[Pirinska Makedonija]]. Druga večja mesta so [[Sandanski]] (prej ''Sveti Vrač''), Petrič, [[Goce Delčev, Bolgarija|Goce Delčev]], pa tudi [[Razlog]] in [[Bansko]]. == Upravna delitev == Oblast Blagoevgrad je razdeljena na 14 občin. {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Cirilica ! Prebivalstvo<br /><small>2011</small> ! Upravno središče ! Prebivalstvo<br /><small>2011</small> |- | [[Bansko (občina)|Bansko]] | Община Банско | align="right" | 13.125 | '''[[Bansko]]''' | align="right" | 8.562 |- | [[Belica (občina)|Belica]] | Община Белица | align="right" | 9.927 | '''[[Belica (mesto)|Belica]]''' | align="right" | 3.362 |- | [[Blagoevgrad (občina)|Blagoevgrad]] | Община Благоевград | align="right" | 77.441 | '''[[Blagoevgrad]]''' (Gorna Džumaja) | align="right" | 70.881 |- | [[Garmen (občina)|Garmen]] | Община Гърмен | align="right" | 14.981 | '''[[Garmen]]''' | align="right" | 1.982 |- | [[Goce Delčev (občina)|Goce Delčev]] | Община Гоце Делчев | align="right" | 31.236 | '''[[Goce Delčev, Bolgarija|Goce Delčev]]''' (Nevrokop) | align="right" | 19.219 |- | [[Hadžidimovo (občina)|Hadžidimovo]] | Община Хаджидимово | align="right" | 10.091 | '''[[Hadžidimovo]]''' (Žostovo) | align="right" | 2.730 |- | [[Kresna (občina)|Kresna]] | Община Кресна | align="right" | 5.441 | '''[[Kresna]]''' | align="right" | 3.470 |- | [[Petrič (občina)|Petrič]] | Община Петрич | align="right" | 54.006 | '''[[Petrič (mesto)|Petrič]]''' | align="right" | 28.902 |- | [[Razlog (občina)|Razlog]] | Община Разлог | align="right" | 20.598 | '''[[Razlog]]''' | align="right" | 11.960 |- | [[Sandanski (občina)|Sandanski]] | Община Сандански | align="right" | 40.470 | '''[[Sandanski]]''' (Sveti Vrač) | align="right" | 26.472 |- | [[Satovča (občina)|Satovča]] | Община Сатовча | align="right" | 15.444 | [[Satovča]] | align="right" | 2.434 |- | [[Simitli (občina)|Simitli]] | Община Симитли | align="right" | 14.283 | '''[[Simitli]]''' | align="right" | 6.674 |- | [[Strumjani (občina)|Strumjani]] | Община Струмяни | align="right" | 5.778 | [[Strumjani]] | align="right" | 998 |- | [[Jakoruda (občina)|Jakoruda]] | Община Якоруда | align="right" | 10.731 | '''[[Jakoruda]]''' | align="right" | 5.792 |} == Mesta == [[Bansko]], [[Belica (mesto)|Belica]], [[Blagoevgrad]], [[Goce Delčev, Bolgarija|Goce Delčev]], [[Dobrinište]], [[Kresna]], [[Melnik (mesto)|Melnik]], [[Petrič (mesto)|Petrič]], [[Razlog]], [[Sandanski]], [[Simitli]], [[Hadžidimovo]], [[Jakoruda]] == Demografska slika == <div style="text-align: center;"> '''Razvoj prebivalstva''' {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1946 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1965 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1985 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1992 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2001 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2011 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 252.908 || 302.503 || 345.942 || 351.637 || 341.173 || 323.552 |} </div> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Blagoevgrad District}} * [http://www.bl.government.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Oblast Blagoevgrad |Sever = [[Oblast Kjustendil]] |Severovzhod = [[Sofijska oblast]] |Vzhod = [[Oblast Pazardžik]] |Jugovzhod = [[Oblast Smoljan]] |Jug = {{zastava|Grčija}} |Jugozahod = |Zahod = {{zastava|Severna Makedonija}} |Severozahod = }} {{Oblasti Bolgarije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oblasti Bolgarije|Blagoevgrad]] 5xuei398fbd9y2qedynnvx865qz254j 6718066 6718041 2026-07-26T06:52:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6718041|6718041]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-32552-67|~2026-32552-67]] ([[User talk:~2026-32552-67|pogovor]]) - podvojeno 6718066 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blagoevgrad Province location map.svg|sličica|300px|Oblast Blagoevgrad v Bolgariji]] '''Oblast Blagoevgrad''' ali '''Blagoevgradska oblast''' ({{jezik-bg|Област Благоевград}}, Благоевградска област) je ena izmed 28 oblasti (upravnih enot) v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2011 je imela 323.552 prebivalcev<ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBL=BLG Prebivalstvo 2011]</ref> na 6.449 km² površine. Glavno mesto oblasti je [[Blagoevgrad]]. Geografsko zavzema jugozahod Bolgarije v (skoraj pravem) kotu med [[Grčija|Grčijo]] na jugu in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] na zahodu, kjer sta najvišja gorska masiva v Bolgariji in na Balkanskem polotoku, [[Rila]] in [[Pirin]], po katerem se ta pokrajina imenuje tudi [[Pirinska Makedonija]]. Druga večja mesta so [[Sandanski]], Petrič, [[Goce Delčev, Bolgarija|Goce Delčev]], pa tudi [[Razlog]] in [[Bansko]]. == Upravna delitev == Oblast Blagoevgrad je razdeljena na 14 občin. {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Cirilica ! Prebivalstvo<br /><small>2011</small> ! Upravno središče ! Prebivalstvo<br /><small>2011</small> |- | [[Bansko (občina)|Bansko]] | Община Банско | align="right" | 13.125 | '''[[Bansko]]''' | align="right" | 8.562 |- | [[Belica (občina)|Belica]] | Община Белица | align="right" | 9.927 | '''[[Belica (mesto)|Belica]]''' | align="right" | 3.362 |- | [[Blagoevgrad (občina)|Blagoevgrad]] | Община Благоевград | align="right" | 77.441 | '''[[Blagoevgrad]]''' (Gorna Džumaja) | align="right" | 70.881 |- | [[Garmen (občina)|Garmen]] | Община Гърмен | align="right" | 14.981 | '''[[Garmen]]''' | align="right" | 1.982 |- | [[Goce Delčev (občina)|Goce Delčev]] | Община Гоце Делчев | align="right" | 31.236 | '''[[Goce Delčev, Bolgarija|Goce Delčev]]''' (Nevrokop) | align="right" | 19.219 |- | [[Hadžidimovo (občina)|Hadžidimovo]] | Община Хаджидимово | align="right" | 10.091 | '''[[Hadžidimovo]]''' (Žostovo) | align="right" | 2.730 |- | [[Kresna (občina)|Kresna]] | Община Кресна | align="right" | 5.441 | '''[[Kresna]]''' | align="right" | 3.470 |- | [[Petrič (občina)|Petrič]] | Община Петрич | align="right" | 54.006 | '''[[Petrič (mesto)|Petrič]]''' | align="right" | 28.902 |- | [[Razlog (občina)|Razlog]] | Община Разлог | align="right" | 20.598 | '''[[Razlog]]''' | align="right" | 11.960 |- | [[Sandanski (občina)|Sandanski]] | Община Сандански | align="right" | 40.470 | '''[[Sandanski]]''' (Sveti Vrač) | align="right" | 26.472 |- | [[Satovča (občina)|Satovča]] | Община Сатовча | align="right" | 15.444 | [[Satovča]] | align="right" | 2.434 |- | [[Simitli (občina)|Simitli]] | Община Симитли | align="right" | 14.283 | '''[[Simitli]]''' | align="right" | 6.674 |- | [[Strumjani (občina)|Strumjani]] | Община Струмяни | align="right" | 5.778 | [[Strumjani]] | align="right" | 998 |- | [[Jakoruda (občina)|Jakoruda]] | Община Якоруда | align="right" | 10.731 | '''[[Jakoruda]]''' | align="right" | 5.792 |} == Mesta == [[Bansko]], [[Belica (mesto)|Belica]], [[Blagoevgrad]], [[Goce Delčev, Bolgarija|Goce Delčev]], [[Dobrinište]], [[Kresna]], [[Melnik (mesto)|Melnik]], [[Petrič (mesto)|Petrič]], [[Razlog]], [[Sandanski]], [[Simitli]], [[Hadžidimovo]], [[Jakoruda]] == Demografska slika == <div style="text-align: center;"> '''Razvoj prebivalstva''' {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1946 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1965 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1985 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1992 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2001 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2011 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 252.908 || 302.503 || 345.942 || 351.637 || 341.173 || 323.552 |} </div> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Blagoevgrad District}} * [http://www.bl.government.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Oblast Blagoevgrad |Sever = [[Oblast Kjustendil]] |Severovzhod = [[Sofijska oblast]] |Vzhod = [[Oblast Pazardžik]] |Jugovzhod = [[Oblast Smoljan]] |Jug = {{zastava|Grčija}} |Jugozahod = |Zahod = {{zastava|Severna Makedonija}} |Severozahod = }} {{Oblasti Bolgarije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oblasti Bolgarije|Blagoevgrad]] jnpmlwgw88jxudfncaqyog02fr4q2vx 0 307706 6717954 6717655 2026-07-25T16:54:45Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani tuji nosilci priimka */ 6717954 wikitext text/x-wiki '''Savicki''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 5 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Borivoj Savicki]], skladatelj * [[Mateja Savicki]] (*1971), rokometašica == Znani tuji nosilci priimka == * [[Igor Vitaljevič Savicki]] (1915—1984), ruski slikar, arheolog, umetnostni zbiratelj (avantgardne umetnosti) * [[Jan Savicki]], kazahtanski biatlonec * [[Jevgenij Jakovljevič Savicki]] (1910—1990), vojni pilot, [[Letalski as (razločitev)|letalski as]], maršal aviacije in heroj Sovjetske zveze * [[Jurij Jakovljevič Savicki]], sovjetski general in heroj Sovjetske zveze * [[Konstatin Apolonovič Savicki]] (1844—1905), ruski slikar * [[Mihail Andrejevič Savicki]] (1922—2010), beloruski slikar * [[Oleksander Savicki]], ukrajinski hokejist * [[Svetlana Savickaja|Svetlana Savicka(ja)]] (*1948), sovjetska pilotka in kozmonavtka, prva ženska, ki je stopila v odprti vesoljski prostor, ter druga ženska v vesolju sploh == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Savicki}} {{priimek}} srq3uenf52uifc1tj542567wvqj54hf 6717955 6717954 2026-07-25T16:55:22Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6717955 wikitext text/x-wiki '''Savicki''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 5 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Borivoj Savicki]], skladatelj * [[Mateja Savicki]] (*1971), rokometašica * glej tudi priimek [[Savski]] == Znani tuji nosilci priimka == * [[Igor Vitaljevič Savicki]] (1915—1984), ruski slikar, arheolog, umetnostni zbiratelj (avantgardne umetnosti) * [[Jan Savicki]], kazahtanski biatlonec * [[Jevgenij Jakovljevič Savicki]] (1910—1990), vojni pilot, [[Letalski as (razločitev)|letalski as]], maršal aviacije in heroj Sovjetske zveze * [[Jurij Jakovljevič Savicki]], sovjetski general in heroj Sovjetske zveze * [[Konstatin Apolonovič Savicki]] (1844—1905), ruski slikar * [[Mihail Andrejevič Savicki]] (1922—2010), beloruski slikar * [[Oleksander Savicki]], ukrajinski hokejist * [[Svetlana Savickaja|Svetlana Savicka(ja)]] (*1948), sovjetska pilotka in kozmonavtka, prva ženska, ki je stopila v odprti vesoljski prostor, ter druga ženska v vesolju sploh == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Savicki}} {{priimek}} fbl28srdng09ak9t5q25bzbak2yctrk 0 329632 6717882 6606984 2026-07-25T12:00:34Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Hrčki]]; dodal [[Kategorija:Voluharice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6717882 wikitext text/x-wiki {{short description|Vrsta glodavca}} {{speciesbox | name = Pižmovka | image = Muskrat swimming Ottawa.jpg | image_caption = Pižmovka plava v [[Ottawa]], Kanada | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Cassola, F. |date=2016 |title=''Ondatra zibethicus'' |volume=2016 |page=e.T15324A22344525 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T15324A22344525.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | display_parents = 3 | genus = Ondatra | parent_authority = [[Johann Heinrich Friedrich Link|Link]], 1795 | species = zibethicus | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1766) | range_map = Muskrat Range.svg | range_map_caption = Razširjenost pižmovke {{Legend|#629F9A|Avtohtona}}{{Legend|#B69268|Vnesena}} | synonyms = ''Castor zibethicus'' <small>Linnaeus,&nbsp;1766</small> }} '''Pižmovka''' ali '''arnelovka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Ondatra zibethicus''''') je srednje velik [[glodavci|glodavec]] (pripadnik reda [[Rodentia]]), ki živi na obvodnih območjih. Je edina [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[rod (biologija)|rodu]] '''''Ondatra'''''. Izvira iz Severne Amerike, od koder je bila prinešena v dele Evrope, Azije in Južne Amerike. Pižmovka je uspešna vrsta v različnih podnebjih in življenjskih okoljih, je vsejeda in zelo prilagodljiva žival. == Opis == Odrasla pižmovka je dolga od 40 do 60&nbsp;cm, skoraj polovico od tega predstavlja rep, in tehta med 0,7 in 1,8&nbsp;kg. Pokrita je s kratko, gosto dlako srednje do temno rjave barve. Trebuh je nekoliko svetlejši in se s starostjo delno sivo obarva. Krzno ima dve plasti, kar ščiti žival pred hladno vodo. Dolgi rep je pokrit z luskami namesto z dlako in je rahlo bočno sploščen. Žival si z njim pomaga pri plavanju. Ko hodi po kopnem, se rep vleče po tleh. Pižmovke preživijo velik del časa v vodi in so na življenje v vodi zelo dobro prilagojene. Pod vodo lahko vzdržijo 12 do 17 minut. Njihova telesa so manj občutljiva na povečanje koncentracije ogljikovega dioksida, tako kot pri tjulnjih in kitih. Ušesa lahko zaprejo in tako preprečijo vdor vode v sluhovod. Zadnje okončine so na pol prekrite s plavalno kožico, vendar se pri plavanju v glavnem poganjajo in krmarijo z repom. Pižmovko včasih zamenjajo z [[Nutrija|nutrijo]], ki je tudi glodavec živeč ob vodi in izvira iz Južne Amerike. Pižmovka je manjša, bolj prilagojena hladnejšemu podnebju, in ima bočno sploščen rep, medtem ko je rep nutrije okrogel in podoben podganjemu. == Sklici == {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q26283}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Voluharice]] [[Kategorija:Sesalci Severne Amerike]] [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Južne Amerike]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] kp59h9ao2ziohuwd7siit3mh37x7e00 0 342525 6717974 6608355 2026-07-25T18:33:57Z ~2026-32552-67 260877 6717974 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Trakija |conventional_long_name = {{aut|Provincia Thracia}}<br>ἐπαρχία Θρᾳκῶν |common_name = Trakija |image_map = Roman Empire - Thracia (125 AD).svg |image_map_caption = |image_map_size = 270px |year_start =46 |year_end = 7. stoletje |continent = Evropa |region = [[Balkan]] |era = [[antika]] |status =[[rimska provinca]] |government_type = |religion = |common_languages = latinščina, grščina |event_start = |date_start = priključitev [[Odriško kraljestvo|Trakije]] k Rimskemu cesarstvu |event1 = Dioklecijanova delitev |date_event1 =okoli 293 |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_end = ustanovitev [[Trakija (tema)| Tračanske teme]] |date_end = |capital = [[Marmara Ereğlisi| Perintska Herakleja]],<br>[[Filipopolis]] |today = {{flag|Bolgarija}}<br> {{flag|Grčija}}<br> {{flag|Turčija}} }}''za druge pomene glej [[Trakija]] in [[Dieceza Trakija]]''[[Slika:Dioecesis Thraciae 400 AD.png|thumb|285px|Rimska dioceza Trakija]] '''Trakija''' ({{lang-la|Provincia Thracia}}, {{lang-el|Θρᾴκη|Thrakē}}, uradno {{lang-el|ἐπαρχία Θρᾳκῶν|Éparhía Thrakōn}}), [[Rimska provinca|provinca]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Ustanovljena je bila leta 46 s priključitvijo odvisnega tračanskega [[Odriško kraljestvo|Odriškega kraljestva]] k Rimskemu cesarstvu na ukaz cesarja [[Klavdij]]a. ==Obdobje principata== Tračansko Odriško kraljestvo je okoli leta 20 pr. n. št. postalo od Rima odvisna država, medtem ko so grške mestne države ob [[Črno morje|Črnem morju]] prišle pod neposredno rimsko oblast, najprej kot zavezniška mesta z notranjo avtonomijo (''[[civitates foederatae]]''). Po smrti tračanskega kralja [[Remetalk III.|Remetalka III.]] leta 46 in neuspešnemu uporu proti Rimu je bilo kraljestvo priključeno k Rimskemu cesarstvu kot provinca Trakija.<ref>Soustal (1991), str. 59–60.</ref> Nova provinca je poleg nekdanjega Odriškega kraljestva obsegala tudi severovzhodne dele province [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]] in otoke Tasos, Samotraka in Imbros v [[Egejsko morje|Egejskem morju]]. Na severu je mejila na provinco [[Mezija|Spodnjo Mezijo]]. Meja z njo je na začetku potekala severno od gorovja ''Haemus'' ([[Stara planina]] ali Balkan), tako da sta v provinco spadali tudi mesti ''Nicopolis ad Istrum'' in ''Marcianopolis'' (sedanja Devnja v [[Bolgarija|Bolgariji]]), proti koncu 2. stoletja pa se je meja pomaknila proti jugu na gorovje ''Haemus''. [[Trakijski Herson]] (sedanji [Galipoli (polotok)|[polotok Galipoli]]) je bil izključen iz guvernerjeve pristojnosti in je postal del cesarjevih osebnih posesti.<ref>Soustal (1991), str. 60.</ref> Prvo upravno središče province je bila Perintska Herakleja (sedanji Marmara Ereğlisi v [[Turčija|Turčiji]]). Trakija je bila cesarska provinca, ki jo je na začetku upravljal prokurator, po letu 107 ali 109 pa cesarjev legat (''[[legatus Augusti pro praetore]]''). Notranji ustroj starega tračanskega kraljestva se je kljub temu ohranil in se je samo delno zamenjal z rimskimi institucijami. "Generalstva" (grško: ''strategiai''), ki so temeljila na starih plemenskih osnovah in so jih vodili "generali" (grško: ''strategos''), so se obdržala kot glavne upravne enote, medtem ko so se vasi združevale v vaška poglavarstva (grško: ''kōmarchiai'') ali so bile podrejene bližnjim mestom. Rimski koloniji ''Claudia Aprensis'' in ''Flavia Pacis Deueltensium'' in več grških mest, med njimi je nekatera ustanovil [[Trajan]], so bili izločeni iz province. Sredi 1. stoletja je bilo v provinci okoli petdeset ''strategiai'', s širitvijo mest in njim pripadajočega ozemlja pa se je njihovo število postopoma zmanjšalo. Na začetku 2. stoletja je njihovo število padlo na štirinajst, okoli leta 136 pa so jih kot uradne upravne enote povsem razpustili.<ref>Soustal (1991), str. 60-61.</ref> Trakija je bila notranja provinca, daleč od meja cesarstva, zato je bila mirna in cvetoča vse do [[kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]], ko so jo začeli stalno napadati [[Goti]] z druge strani [[Donava|Donave]]. Med vojnimi pohodi proti Gotom je bil v [[bitka pri Abritu|bitki pri Abritu]] junija 251 ubit rimski cesar [[Decij]]. Trakija je še posebno trpela med gotskimi plenilskimi pohodi z morja v letih 268-270 in šele leta 271 je cesarju [[Avrelijan]]u uspelo za nekaj časa zagotoviti mir v balkanskih provincah.<ref>Soustal (1991), str. 62.</ref> ==Pozna antika== Med [[Tetrarhija|Dioklecijanovimi upravnimi reformami]] je bilo tračansko ozemlje razdeljeno na štiri manjše province: Trakijo, [[Hemimont]], [[Rodopi (rimska provinca)|Rodope]] in [[Evropa (rimska provinca)|Evropo]]. Nova provinca Trakija je obsegala severozahodni del prejšnje province, se pravi gornjo dolino reke ''[[Marica|Hebrus]]'' med Staro planino in Rodopi, vključno z mestom ''[[Plovdiv|Filipopolis]]'', ki je na začetku 3. stoletja postal glavno mesto province. Upravljal jo je guverner ranga ''[[consularis]]''. Štiri tračanske province so skupaj dvema provincama Spodnje Mezije tvorile [[Trakija (dioceza)|diocezo Trakijo]], ki je spadala v prefekturo Vzhod. Vojaško je bila cela regija pod poveljstvom [[magister militum|magista militum]] Trakije (''magister militum per Thracias'').<ref>Soustal (1991), str. 62-63.</ref> ==Sklici== {{sklici|1}} ==Vir== * P. Soustal (1991), ''Tabula Imperii Byzantini'', 6. zvezek: ''Thrakien (Thrakē, Rodopē und Haimimontos)'', Dunaj, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, ISBN 3-7001-1898-8. {{Rimske province leta 117}} [[Kategorija:Rimske province]] [[Kategorija:Trakija|*]] rgn1g15pn1vqbi2xvz2u3i9lvy5oqhw 6718001 6717974 2026-07-25T19:39:16Z Ljuba24b 92351 dp 6718001 wikitext text/x-wiki ''za druge pomene glej [[Trakija]] in [[Dieceza Trakija]]'' {{Infopolje Bivša država |native_name = Trakija |conventional_long_name = {{aut|Provincia Thracia}}<br>ἐπαρχία Θρᾳκῶν |common_name = Trakija |image_map = Roman Empire - Thracia (125 AD).svg |image_map_caption = |image_map_size = 270px |year_start =46 |year_end = 7. stoletje |continent = Evropa |region = [[Balkan]] |era = [[antika]] |status =[[rimska provinca]] |government_type = |religion = |common_languages = latinščina, grščina |event_start = |date_start = priključitev [[Odriško kraljestvo|Trakije]] k Rimskemu cesarstvu |event1 = Dioklecijanova delitev |date_event1 =okoli 293 |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_end = ustanovitev [[Trakija (tema)| Tračanske teme]] |date_end = |capital = [[Marmara Ereğlisi| Perintska Herakleja]],<br>[[Filipopolis]] |today = {{flag|Bolgarija}}<br> {{flag|Grčija}}<br> {{flag|Turčija}} }} [[Slika:Dioecesis Thraciae 400 AD.png|thumb|285px|Rimska dioceza Trakija]] '''Trakija''' ({{lang-la|Provincia Thracia}}, {{lang-el|Θρᾴκη|Thrakē}}, uradno {{lang-el|ἐπαρχία Θρᾳκῶν|Éparhía Thrakōn}}), [[Rimska provinca|provinca]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Ustanovljena je bila leta 46 s priključitvijo odvisnega tračanskega [[Odriško kraljestvo|Odriškega kraljestva]] k Rimskemu cesarstvu na ukaz cesarja [[Klavdij]]a. ==Obdobje principata== Tračansko Odriško kraljestvo je okoli leta 20 pr. n. št. postalo od Rima odvisna država, medtem ko so grške mestne države ob [[Črno morje|Črnem morju]] prišle pod neposredno rimsko oblast, najprej kot zavezniška mesta z notranjo avtonomijo (''[[civitates foederatae]]''). Po smrti tračanskega kralja [[Remetalk III.|Remetalka III.]] leta 46 in neuspešnemu uporu proti Rimu je bilo kraljestvo priključeno k Rimskemu cesarstvu kot provinca Trakija.<ref>Soustal (1991), str. 59–60.</ref> Nova provinca je poleg nekdanjega Odriškega kraljestva obsegala tudi severovzhodne dele province [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]] in otoke Tasos, Samotraka in Imbros v [[Egejsko morje|Egejskem morju]]. Na severu je mejila na provinco [[Mezija|Spodnjo Mezijo]]. Meja z njo je na začetku potekala severno od gorovja ''Haemus'' ([[Stara planina]] ali Balkan), tako da sta v provinco spadali tudi mesti ''Nicopolis ad Istrum'' in ''Marcianopolis'' (sedanja Devnja v [[Bolgarija|Bolgariji]]), proti koncu 2. stoletja pa se je meja pomaknila proti jugu na gorovje ''Haemus''. [[Trakijski Herson]] (sedanji [Galipoli (polotok)|[polotok Galipoli]]) je bil izključen iz guvernerjeve pristojnosti in je postal del cesarjevih osebnih posesti.<ref>Soustal (1991), str. 60.</ref> Prvo upravno središče province je bila Perintska Herakleja (sedanji Marmara Ereğlisi v [[Turčija|Turčiji]]). Trakija je bila cesarska provinca, ki jo je na začetku upravljal prokurator, po letu 107 ali 109 pa cesarjev legat (''[[legatus Augusti pro praetore]]''). Notranji ustroj starega tračanskega kraljestva se je kljub temu ohranil in se je samo delno zamenjal z rimskimi institucijami. "Generalstva" (grško: ''strategiai''), ki so temeljila na starih plemenskih osnovah in so jih vodili "generali" (grško: ''strategos''), so se obdržala kot glavne upravne enote, medtem ko so se vasi združevale v vaška poglavarstva (grško: ''kōmarchiai'') ali so bile podrejene bližnjim mestom. Rimski koloniji ''Claudia Aprensis'' in ''Flavia Pacis Deueltensium'' in več grških mest, med njimi je nekatera ustanovil [[Trajan]], so bili izločeni iz province. Sredi 1. stoletja je bilo v provinci okoli petdeset ''strategiai'', s širitvijo mest in njim pripadajočega ozemlja pa se je njihovo število postopoma zmanjšalo. Na začetku 2. stoletja je njihovo število padlo na štirinajst, okoli leta 136 pa so jih kot uradne upravne enote povsem razpustili.<ref>Soustal (1991), str. 60-61.</ref> Trakija je bila notranja provinca, daleč od meja cesarstva, zato je bila mirna in cvetoča vse do [[kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]], ko so jo začeli stalno napadati [[Goti]] z druge strani [[Donava|Donave]]. Med vojnimi pohodi proti Gotom je bil v [[bitka pri Abritu|bitki pri Abritu]] junija 251 ubit rimski cesar [[Decij]]. Trakija je še posebno trpela med gotskimi plenilskimi pohodi z morja v letih 268-270 in šele leta 271 je cesarju [[Avrelijan]]u uspelo za nekaj časa zagotoviti mir v balkanskih provincah.<ref>Soustal (1991), str. 62.</ref> ==Pozna antika== Med [[Tetrarhija|Dioklecijanovimi upravnimi reformami]] je bilo tračansko ozemlje razdeljeno na štiri manjše province: Trakijo, [[Hemimont]], [[Rodopi (rimska provinca)|Rodope]] in [[Evropa (rimska provinca)|Evropo]]. Nova provinca Trakija je obsegala severozahodni del prejšnje province, se pravi gornjo dolino reke ''[[Marica|Hebrus]]'' med Staro planino in Rodopi, vključno z mestom ''[[Plovdiv|Filipopolis]]'', ki je na začetku 3. stoletja postal glavno mesto province. Upravljal jo je guverner ranga ''[[consularis]]''. Štiri tračanske province so skupaj dvema provincama Spodnje Mezije tvorile [[Trakija (dioceza)|diocezo Trakijo]], ki je spadala v prefekturo Vzhod. Vojaško je bila cela regija pod poveljstvom [[magister militum|magista militum]] Trakije (''magister militum per Thracias'').<ref>Soustal (1991), str. 62-63.</ref> ==Sklici== {{sklici|1}} ==Vir== * P. Soustal (1991), ''Tabula Imperii Byzantini'', 6. zvezek: ''Thrakien (Thrakē, Rodopē und Haimimontos)'', Dunaj, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, ISBN 3-7001-1898-8. {{Rimske province leta 117}} [[Kategorija:Rimske province]] [[Kategorija:Trakija|*]] ibur9ycp8xous0radq6ycwl5k4f14ba 0 342531 6717975 6404152 2026-07-25T18:35:28Z ~2026-32552-67 260877 6717975 wikitext text/x-wiki za druge pomene glej [[Trakija]] (regija) oz. rimska provinca [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]]{{Infopolje Bivša država |native_name = Dieceza Trakija |conventional_long_name = {{aut|Dioecesis Thraciae}}<br>Διοίκησις Θράκης |common_name = Dieceza Trakija |image_map = Dioecesis Thraciae 400 AD.png |image_map_caption = Dieceza Trakija okoli leta 400. |year_start = 314 |year_end = 640. leta |continent = Evropa |region = [[Balkan]] |era = [[antika|pozna antika]] |status = [[Rimska dieceza|dieceza]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] |government_type = |religion = |common_languages = |event_start = ustanovitev |date_start = |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_end = večino ozemlja zasedejo Slovani |date_end = |capital = |today = {{flag|Romunija}}<br>{{flag|Bolgarija}}<br>{{flag|Grčija}}<br>{{flag|Turčija}} }} '''Dieceza Trakija''' ({{jezik-grc|Dioecesis Thraciae}}, {{jezik-gkm|Διοίκησις Θράκης|Dioíkesis Thrákes}}) je bila [[Rimska dieceza|dieceza]] poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] na vzhodnem [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], ki je obsegala ozemlja sedanje jugovzhodne [[Romunija|Romunije]], osrednje in vzhodne [[Bolgarija|Bolgarije]] ter [[Grčija|grško]] in [[Turčija|turško]] [[Trakija|Trakijo]]. Ustanovljena je bila po [[Tetrarhija|Dioklecijanovih reformah]] in je bila podrejena pretorski prefekturi Vzhod (''praefectura praetorio Orientis''). Obstajala je do sredine 640. let, ko so večino Balkanskega polotoka preplavili [[Avari]] in [[Slovani]]. Kmalu zatem je rimski sistem provinc zamenjal [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] [[Tema (bizantinsko okrožje)|tematski]] sistem. Dieceza je obsegala province [[Evropa (rimska provinca)|Evropa]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], [[Hemimont]], [[Rodopi (rimska provinca)|Rodopi]], [[Mezija|Mezija II]] in [[Mala Skitija]]. ==Seznam poznanih tračanskih vikarijev== * Elij Klavdij Dulcitij (?-361) * Kapitolin (361-363) * Andronik (ok. 366) * Filoksen (ok. 392) * Salomon (?-582) ==Vir== * J.B. Bury (1923), ''History of the Later Roman Empire'', II., 1923, 21. poglavje. [[Kategorija:Rimsko cesarstvo]] [[Kategorija:Zgodovina Romunije]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Zgodovina Grčije]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] [[Kategorija:Trakija|*]] 2b99uztzm7vlumfdhi5p4u52a9y3rvr 6717976 6717975 2026-07-25T18:35:46Z ~2026-32552-67 260877 6717976 wikitext text/x-wiki ''za druge pomene glej [[Trakija]] (regija) oz. rimska provinca [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]]''{{Infopolje Bivša država |native_name = Dieceza Trakija |conventional_long_name = {{aut|Dioecesis Thraciae}}<br>Διοίκησις Θράκης |common_name = Dieceza Trakija |image_map = Dioecesis Thraciae 400 AD.png |image_map_caption = Dieceza Trakija okoli leta 400. |year_start = 314 |year_end = 640. leta |continent = Evropa |region = [[Balkan]] |era = [[antika|pozna antika]] |status = [[Rimska dieceza|dieceza]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] |government_type = |religion = |common_languages = |event_start = ustanovitev |date_start = |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_end = večino ozemlja zasedejo Slovani |date_end = |capital = |today = {{flag|Romunija}}<br>{{flag|Bolgarija}}<br>{{flag|Grčija}}<br>{{flag|Turčija}} }} '''Dieceza Trakija''' ({{jezik-grc|Dioecesis Thraciae}}, {{jezik-gkm|Διοίκησις Θράκης|Dioíkesis Thrákes}}) je bila [[Rimska dieceza|dieceza]] poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] na vzhodnem [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], ki je obsegala ozemlja sedanje jugovzhodne [[Romunija|Romunije]], osrednje in vzhodne [[Bolgarija|Bolgarije]] ter [[Grčija|grško]] in [[Turčija|turško]] [[Trakija|Trakijo]]. Ustanovljena je bila po [[Tetrarhija|Dioklecijanovih reformah]] in je bila podrejena pretorski prefekturi Vzhod (''praefectura praetorio Orientis''). Obstajala je do sredine 640. let, ko so večino Balkanskega polotoka preplavili [[Avari]] in [[Slovani]]. Kmalu zatem je rimski sistem provinc zamenjal [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] [[Tema (bizantinsko okrožje)|tematski]] sistem. Dieceza je obsegala province [[Evropa (rimska provinca)|Evropa]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], [[Hemimont]], [[Rodopi (rimska provinca)|Rodopi]], [[Mezija|Mezija II]] in [[Mala Skitija]]. ==Seznam poznanih tračanskih vikarijev== * Elij Klavdij Dulcitij (?-361) * Kapitolin (361-363) * Andronik (ok. 366) * Filoksen (ok. 392) * Salomon (?-582) ==Vir== * J.B. Bury (1923), ''History of the Later Roman Empire'', II., 1923, 21. poglavje. [[Kategorija:Rimsko cesarstvo]] [[Kategorija:Zgodovina Romunije]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Zgodovina Grčije]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] [[Kategorija:Trakija|*]] r9eegjy416sbwmodobsfjs2fb6pdagi 0 357746 6718115 6709098 2026-07-26T10:22:17Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6718115 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | height = 186 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] | clubnumber = 27 | youthyears1 = 1999–2007 | youthclubs1 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | years1 = 2007–2010 | clubs1 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | caps1 = 74 | goals1 = 7 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps2 = 15 | goals2 = 0 | years3 = 2011–2013 | clubs3 = [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | caps3 = 35 | goals3 = 1 | years4 = 2011–2012 | clubs4 = → [[A.S. Varese 1910|Varese]] (pos.) | caps4 = 38 | goals4 = 2 | years5 = 2013–2015 | clubs5 = [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]] | caps5 = 18 | goals5 = 0 | years6 = 2014 | clubs6 = → [[Torino F.C.|Torino]] (pos.) | caps6 = 16 | goals6 = 2 | years7 = 2014–2015 | clubs7 = → [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] (pos.) | caps7 = 21 | goals7 = 1 | years8 = 2015–2018 | clubs8 = [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | caps8 = 83 | goals8 = 10 | years9 = 2018 | clubs9 = → [[S.P.A.L.|SPAL]] (pos.) | caps9 = 16 | goals9 = 1 | years10 = 2018–2020 | clubs10 = [[S.P.A.L.|SPAL]] | caps10 = 46 | goals10 = 8 | years11 = 2020 | clubs11 = → [[Parma Calcio 1913|Parma]] (pos.) | caps11 = 20 | goals11 = 2 | years12 = 2020–2023 | clubs12 = [[Parma Calcio 1913|Parma]] | caps12 = 34 | goals12 = 4 | years13 = 2021–2023 | clubs13 = → [[PAOK FC|PAOK]] (pos.) | caps13 = 41 | goals13 = 18 | years14 = 2023–2024 | clubs14 = [[CS Universitatea Craiova|Universitatea Craiova]] | caps14 = 15 | goals14 = 1 | years15 = 2024–2025 | clubs15 = [[FC Südtirol|Südtirol]] | caps15 = 26 | goals15 = 1 | years16 = 2025–2026 | clubs16 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps16 = 10 | goals16 = 0 | years17 = 2026– | clubs17 = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] | caps17 = | goals17 = | nationalyears1 = 2008–2009 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2009 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2012–2024 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 96 | nationalgoals3 = 2 }} '''Jasmin Kurtić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. januar]] [[1989]], [[Črnomelj]]. == Življenjepis == Kurtić je člansko kariero začel leta 2007 pri klubu [[NK Bela Krajina|Bela krajina]], leta 2010 je prestopil v [[ND Gorica|Gorico]] v [[Prva slovenska nogometna liga|prvo slovensko ligo]]. Leto za tem je prestopil v [[Serie A]] k [[U.S. Città di Palermo|Palermu]], ki ga je v letih 2011 in 2012 posodil [[A.S. Varese 1910|Vareseju]]. Pred sezono 2013/14 je prestopil v [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]], ki se je prvič uvrstil v Serie A. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 26. maja 2012 na prijateljski tekmi proti [[Grška nogometna reprezentanca|grški reprezentanci]] in dosegel tudi svoj prvi reprezentančni zadetek za 1:1. == Reprezentančni goli == {| class="wikitable" ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Gol za !! Izid !! Tekmovanje |- | 1 || 26. maj 2012 || [[Kufstein]] || {{fb|GRE}} || '''1'''–1 || 1–1 || Prijateljska tekma |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kurtić, Jasmin}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Palerma]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Vareseja 1910]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Sassuola]] [[Kategorija:Nogometaši Torina]] [[Kategorija:Nogometaši Fiorentine]] [[Kategorija:Nogometaši Atalante]] [[Kategorija:Nogometaši S.P.A.L.]] [[Kategorija:Nogometaši Parme F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši PAOK F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši CS Universitatea Craiove]] [[Kategorija:Nogometaši FC Südtirola]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] okksrzpd1ql0odcf4k6lifaq2gsh6eb 0 360468 6718082 6717726 2026-07-26T08:28:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718082 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | birthname = Sarah Michelle Gellar | image = Sarah_Michelle_Gellar_Comic-Con_2,_2011.jpg | caption = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = [[New York City]], [[Združene države Amerike]] <!-- ne popravljaj zaradi Napaka Lua: not enough memory --> | occupation = igralka, filmska producentka, glasovna igralka, pisateljica <!-- ne popravljaj error "Lua: not enough memory" --> | yearsactive = 1981 - danes | spouse = [[Freddie Prinze, Jr.]] (2002 - danes) | children = 2 | signature = Sarah Michelle Gellar signature.svg | awards = glej [[#Nagrade in nominacije|Nagrade in nominacije]] }} '''Sarah Michelle Prinze''' (roj. '''Gellar'''), [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter [[producent]]ka, * [[14. april]] [[1977]], [[New York City]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]]. Ko jo je v newyorški restavraciji odkril nek agent, je zaigrala v televizijskem filmu ''An Invasion of Privacy'' in se nato pojavila v televizijskih serijah, kot so ''Spenser: For Hire'' in ''Crossbow''. Leta 1992 je zaigrala svojo prvo glavno vlogo, in sicer v miniseriji ''Swans Crossing'', nato pa je zaigrala vlogo Kendall Hart v ABC-jevi telenoveli ''All My Children'', za katero je bila leta 1995 nagrajena z [[emmy]]jem v kategoriji za »mlajšo igralko v dramski seriji«. Gellarjeva je zaslovela v poznih devetdesetih, ko je dobila pomembnejši vlogi v filmu ''[[Vem, kaj ste storili lansko poletje]]'' (1997) in ''[[Krik 2]]'' (1997) ter vlogo Buffy Summers v WB/UPN-jevi televizijski seriji ''[[Buffy - Izganjalka vampirjev]]'', ki so jo snemali do leta 2003. Za svoj nastop v tej seriji je bila nagrajena s štirimi nagradami Teen Choice Awards in eno nagrado Saturn Award za najboljšo televizijsko igralko, nominirana pa je bila tudi za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko - Dramska televizijska serija«. Veliko pozornosti je pritegnila tudi s filmoma ''[[Podle igre]]'' (1999) in ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'' (2002). Po koncu serije ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' je še naprej igrala v komercialno uspešnih filmih, kot so ''[[Scooby-Doo 2: Pošast na prostosti]]'' (2004), ''[[Zamera (film)|Zarota]]'' (2004) ter nadaljevanju slednjega, ''[[Zamera 2|Zarota 2]]'' (2006). Kasneje je zaigrala tudi v nekaj manj uspešnih filmih, na primer ''Southland Tales'' (2007), ''[[Zrak, ki ga diham]]'' (2008) in ''[[Veronika se odloči umreti (film)|Veronika se odloči umreti]]'' (2009). Med letoma 2011 in 2012 je igrala glavno vlogo v televizijski seriji ''[[Dvojnica (serija)|Dvojnica]]''. Leta 2002 se je poročila z igralcem [[Freddie Prinze, Jr.|Freddiejem Prinzem, Jr.]], s katerim ima dva otroka. == Zgodnje življenje == {{quote box|width=30%|quote=»Lahko bi nastala z brezmadežnim spočetjem. Nikoli ne veš. Lahko bi rekli, da mojega očeta ni ob meni. Ne izmikam se mu namerno, a povem mu lahko le nekaj malega. Ni oseba, ki bi bila del mojega življenja. Če samo prispevaš spermo, še ne pomeni, da si oče. Nimam očeta. Zame ni naredil dovolj, da bi si zaslužil ta naziv.«|source=Sarah Michelle Gellar o odraščanju brez očetovske figure<ref>{{navedi splet|url=http://culture.com/articles/360/harvard-man-interview-with-sarah-michelle-gellar.phtml|title=''Harvard Man'' : Intervju s Sarah Michelle Gellar|publisher=Culture.com|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref>}} Sarah Michelle Gellar se je rodila v New York Cityju. Je edini otrok Rosellen (roj. Greenfield), vzgojiteljice, ter Arthurja Gellarja, krojača.<ref>{{navedi splet|url=http://www.filmreference.com/film/79/Sarah-Michelle-Gellar.html|title=Življenjepis Sarah Michelle Gellar|work=Film Reference}} {{ikona en}}</ref> Oba njena starša sta [[Judje|Juda]], čeprav je njena družina v času božiča postavila božično drevesce.<ref name="marksfriggin1">{{navedi splet|work=MarksFriggin.com|title=Pokliče nas Sara Michelle Gellar|date=5. marec 1999|url=http://www.marksfriggin.com/news99/3-1-99.htm|accessdate=1. november 2006}} {{ikona en}}</ref><ref name="Gellar3">{{navedi splet|work=The Jewish News Weekly of Northern California|title=Slavni Judje|url=http://www.jewishsf.com/content/2-0-/module/displaystory/story_id/30578/edition_id/574/format/html/displaystory.html|accessdate=2. januar 2007|date=13. oktober 2006|first=Nate|last=Bloom}} {{ikona en}}</ref> Sama pravi, da ne verjame v organizirano prakticiranje katerekoli vere in nikoli ni.<ref name="imdb">IMDb.</ref> Leta 1984, ko je bila stara sedem let, sta se njena starša ločila. Vzgajala jo je le njena mama na Upper East Sideu. Maturirala je leta 1995 na srednji šoli Fiorello LaGuardia, ki se specializira na umetnosti nastopanja.<ref>»[http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1800018814/bio Življenjepis Sarah Michelle Gellar].« ''Yahoo!''. Pridobljeno dne 21. november 2010. {{ikona en}}</ref><ref>»[http://www.okmagazine.com/tag/fiorello-h-laguardia-high-school-of-performing-arts/ Slavni obiskovalci newyorške srednje šole LaGuardia].« ''OK! Magazine''. Pridobljeno dne 21. november 2010. {{ikona en}}</ref> Od svojega očeta se je v odraščanju odtujila, saj je njen oče zapustil družino in odraščala je brez očetovske figure. Ponovno je vzpostavila stike z njim in ga pričela obiskovati šele tik pred njegovo smrtjo za rakom na jetrih 9. oktobra 2001.<ref>»[http://www.people.com/people/article/0,,622831,00.html Oče Sarah Michelle Gellar umre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130607141034/http://www.people.com/people/article/0,,622831,00.html |date=2013-06-07 }}.« ''People''. 11. oktober 2001. {{ikona en}}</ref> == Kariera == === Zgodnja kariera (1981–1996) === Pri štirih je Sarah Michelle Gellar v restavraciji v Uptownu, [[Manhattan]], opazil igralski agent. Dva tedna kasneje je odšla na avdicijo za vlogo v televizijskem filmu ''An Invasion of Privacy'' z [[Valerie Harper]], [[Carol Kane]] in [[Jeff Daniels|Jeffom Danielsom]]. Na avdiciji je Gellarjeva brala tako svoje besedilo kot besedilo Harperjeve, s čimer je naredila velik vtis na režiserja, ki jo je nato tudi izbral za vlogo. Kasneje se je pojavila v kontroverzni reklami za [[Burger King]], v kateri je njen lik kritiziral [[McDonald's]] in trdil, da je le pri Burger Kingu. Zaradi reklame je McDonald's vložil tožbo. V otroštvu se je kot fotomodel pojavila v mnogih revijah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/girls/girls-of-maxim/83961/hottest-child-stars-all-grown-up.html#13|title=Največje otroške zvezde&nbsp;– Odrasle|work=Maxim|accessdate=4. september 2009|archive-date=2010-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20101008162516/http://www.maxim.com/girls/girls-of-maxim/83961/hottest-child-stars-all-grown-up.html#13|url-status=dead |language=en}}</ref> Gellarjeva je zaigrala v televizijskih serijah, kot so ''Spenser: For Hire'' in ''Crossbow''. Imela je manjše vloge v filmih ''Funny Farm'' (1988) in ''High Stakes'' (1989) se pojavila v najstniški pogovorni oddaji ''Girl Talk''. Leta 1991 je zaigrala mlajšo [[Jacqueline Bouvier]] v televizijskem filmu ''A Woman Named Jackie''. Svojo prvo pomembnejšo igralsko vlogo je dobila leta 1992, ko je zaigrala v seriji ''Swans Crossing'', nazadnje pa je zaigrala Kendall Hart, dolgo izgubljeno hčer Erice Kane ([[Susan Lucci]]), v telenoveli ''All My Children''. Leta 1995 je pri osemnajstih letih za svoj nastop v seriji prejela [[emmy]]ja v kategoriji za »izstopajočo mlajšo igralko v dramski seriji«.<ref name="www.movietome.com">{{navedi splet|title=Življenjepis Sarah Michelle Gellar|publisher=movietome.com|accessdate=17. marec 2008|url=http://www.movietome.com/people/52/sarah-michelle-gellar/bio.html}} {{ikona en}}</ref> Istega leta je v seriji prenehala igrati. === Preboj in ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' (1997–2003) === Leta 1997 je Sarah Michelle Gellar dobila glavno vlogo v televizijski seriji ''[[Buffy - Izganjalka vampirjev]]'', kjer je igrala najstnico, ki je odgovorna za preganjanje mističnih bitij, predvsem vampirjev. Dejala je, da je morala za vlogo prestati enajst avdicij (na začetku je želela dobiti vlogo Cordelie Chase). Serijo so hvalili tako kritiki kot občinstvo. S sedmimi sezonami in 144 epizodami sta serija in z njo tudi Gellarjeva postali kultni ikoni v Združenih državah, [[Kanada|Kanadi]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], na [[Irska|Irskem]]<ref>{{navedi splet|title=TV3: ZAKLALI BOMO RTE; nov kanal z ''Buffyjino'' novo serijo premaga vse nasprotnike|url=http://www.thefreelibrary.com/TV3%3A+WE'LL+SLAY+RTE%3B+New+channel+takes+Buffy+spin-off+to+help+beat...-a064562219}} {{ikona en}}</ref> in v [[Avstralija|Avstraliji]]. Med snemanjem glasbene epizode serije, naslovljene »Once More, with Feeling«, je Gellarjeva zapela mnogo pesmi; kasneje so iz njenih pesmi in pesmi njenih soigralcev sestavili glasbeni album. Njena prva pomembnejša filmska vloga je bila vloga v popularni grozljivki ''[[Vem, kaj ste storili lansko poletje]]''. V filmu je zaigrala Helen Shiver, lepo mlado igralko.<ref>{{navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1997/10/17/DD13016.DTL|title=FILMSKA OCENA -- ''Lansko poletje'' nam ponuja veliko navdušenja, a malo 'krikov'|publisher=San Francisco Chronicle|accessdate=12. april 2012|archive-date=2005-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20050817063636/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1997/10/17/DD13016.DTL|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Novinar revije ''Washington Post'' je njen nastop v filmu opisal kot »všečen«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.washingtonpost.com/wp-srv/style/longterm/movies/review97/iknowwhatyoudidlastsummerharr.htm|title='Poletni' čas: Živeti je smrtno nevarno|publisher=Washington Post|accessdate=12. april 2012|date=26. marec 1998}} {{ikona en}}</ref> Film je bil finančno izredno uspešen, saj so po svetu z njim zaslužili 125.586.134 $,<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=iknowwhatyoudidlastsummer.htm|title=''Vem, kaj ste storili lansko poletje''|publisher=Box Office Mojo|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> Sarah Michelle Gellar pa je za svoj nastop v filmu prejela nagrado Blockbuster Entertainment Award za najljubšo stransko igralko - Grozljivka in bila nominirana za nagrado MTV Movie Award za najboljši prebojni nastop. Kasneje so film pogosto omenjali v popularni kulturi in posneli mnogo parodij nanj.<ref>{{cite journal|title=Komični stil bratov Wayans v ''Film, da te kap''|url=https://archive.org/details/sim_jet_jet_2000-08-14_98_10/page/58|journal=Jet|volume=98|page=58 |date=14. avgust 2000 |language=en}}</ref> Dobila je vlogo v najstniški grozljivki ''[[Krik 2]]'', kjer je imela vlogo Cici Cooper,<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/review/VE1117912570?refcatid=31|title=Ocena filma ''Krik 2''|publisher=Variety.com|accessdate=12. april 2012|first=Leonard|last=Klady|date=7. december 1997}} {{ikona en}}</ref> študentke in oboževalke filmov. Pogodbo za film ''Krik 2'' je podpisala, ne da bi prebrala scenarij, saj je zaradi uspeha prvega filma verjela, da bo uspešno tudi njegovo nadaljevanje.<ref>Wes Craven (26. september 2000). Dokumentarni film o snemanju filma ''Krik 2'' iz zbirke Ultimate Scream Collection (DVD). Združene države Amerike: Dimension Home Video {{ikona en}}</ref> Film je resnično dosegel velik uspeh in z njim so zaslužili 172.363.301 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=scream2.htm|title=''Krik 2''|publisher=Box Office Mojo|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> Zaradi svojih takratnih del je Gellarjeva, ko se je prvič uvrstila na seznam najlepših ljudi na svetu revije ''People'', postala ena od najbolj zaželenih mladih igralk v Hollywoodu.<ref name="gellarcareer">{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/sarah_michelle_gellar/biography|title=Življenjepis Sarah Michelle Gellar|publisher=People.com|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> Leta 1998 je vodila epizodo oddaje ''Saturday Night Live'', kar je do leta 2002 storila še dvakrat. Glas je posodila liku lutke Gwendy v animiranem filmu ''[[Mali vojaki]]'', ki je bil komercialno precej uspešen,<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=smallsoldiers.htm|title=''Mali vojaki'' (1998)|publisher=Box Office Mojo|date=|accessdate=1. julij 2013}} {{ikona en}}</ref> kritiki pa so mu dodelili mešane ocene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/small_soldiers/|title=''Mali vojaki''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=1. julij 2013}} {{ikona en}}</ref> Po pojavu v romantični komediji ''[[Ona je prava]]'' je dobila stransko vlogo v filmu ''Simply Irresistible'', ki je izšel zgodaj leta 1999. Filmu so kritiki dodelili v glavnem negativne ocene<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/simply_irresistible/|title=''Simply Irresistible'' (1999)|publisher=Rotten Tomatoes|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> in tudi finančno ni bil preveč uspešen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=simplyirresistible.htm|title=''Simply Irresistible''|publisher=Box Office Mojo|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> V nekem intervjuju je priznala, da obžaluje, da je sprejela vlogo v tem filmu: »''Simply Irresistible'' je bil slaba izbira&nbsp;– in ravno zaradi tega čudovita izkušnja, iz katere se lahko veliko naučim. Nisem bila še pripravljena na snemanje takšnega filma. Bila sem premlada. Scenarij ni bil pripravljen. V svojem srcu sem že med pripravami na snemanje filma vedela, da bi morala vse skupaj opustiti.«<ref name="ew1">{{navedi novice|work=Entertainment Weekly|title=Nasvidenje, dekle|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,422783~3~0~sarahmichellegellarwhy,00.html|accessdate=1. november 2006|first=Jeff|last=Jensen|date=3. marec 2003|archive-date=2014-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20141213012359/http://www.ew.com/ew/article/0%2C%2C422783~3~0~sarahmichellegellarwhy%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> V filmu ''[[Podle igre]]'' (1999), moderni upodobitvi igre ''[[Les Liaisons dangereuses]]'', se je Sarah Michelle Gellar poljubila s svojo soigralko [[Selma Blair|Selmo Blair]]; na podelitvi nagrad MTV Movie Awards leta 2000 sta bili nagrajeni z nagrado za najboljši poljub. Film je bil finančno precej uspešen, saj je v Združenih državah Amerike zaslužil 38, drugod po svetu pa še 75 milijonov $<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=cruelintentions.htm|title=''Podle igre'' (1999)|publisher=Box Office Mojo|date=18. julij 1999|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> in bil nagrajen z večini nagradami. Kritik Roger Ebert je napisal, da sta Gellarjeva in njen soigralec [[Ryan Phillippe]] »prepričljivo zaigrala močna čustva« in da je Gellarjeva »prepričljiva v vlogi pametnega dekleta, ki se zna vesti kot cipa.«<ref name="ebert1">{{navedi novice|work=RogerEbert.com|title=''Podle igre''|url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/19990305/REVIEWS/903050302/1023|accessdate=1. november 2006|first=Roger|last=Ebert|authorlink=Roger Ebert|date=5. marec 1999|archive-date=2012-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121007205945/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/19990305/REVIEWS/903050302/1023|url-status=dead |language=en}}</ref> Z vlogo je pokazala svoje zmožnosti za upodabljanje različnih vlog in veliko ljudi je bilo presenečenih, ko so jo videli v vlogi rjavolase zasvojenke s kokainom, ki rada manipulira in izrablja ljudi. Njen nastop v filmu je pohvalilo mnogo kritikov, med drugim tudi Rob Blackwelder s spletne strani SPLICEDwire, ki je napisal, da »osupljiv nastop Sarah Michelle Gellar, ki se je popolnoma posvetila upodobitvi največje negativke v filmu, Kathryn naredi tako prijetno zlobno. (Pa še enkratno izgleda v stezniku.)«<ref>{{navedi splet|url=http://www.splicedonline.com/99reviews/cruel.html|title=''Podle igre'' je najstniška upodobitev drame ''Liaisons''|work=SPLICEDwire|first=Rob|last=Blackwelder|accessdate=2013-07-16|archive-date=2008-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20080520214800/http://www.splicedonline.com/99reviews/cruel.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Ob približno istem času se je pojavila v nekaj epizodah serije ''Angel'' in zaigrala Debbie v epizodi »Escape from New York« HBO-jeve serije ''[[Seks v mestu]]''. Dobila je glavno vlogo, vlogo hčere mafijaša, v neodvisnem filmu [[James Toback|Jamesa Tobacka]], ''Harvard Man'' (2001). Ob premieri so filmu kritiki dodelili mešane ocene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/harvard_man/|title=''Harvard Man'' (2001)|publisher=Rotten Tomatoes|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> Spletna stran Filmcitic.com je njen nastop in nastop celotne igralske zasedbe opisala kot »ogleda vrednega«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.filmcritic.com/reviews/2001/harvard-man/|title=''Harvard Man''|publisher=Filmcritic.com|accessdate=12. april 2012|archive-date=2011-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110911135622/http://www.filmcritic.com/reviews/2001/harvard-man/|url-status=dead |language=en}}</ref> Dva prizora seksa s Sarah Michelle Gellar, vključena v film, sta se ji poleg filma ''Podle igre'' (1999) pomagala znebiti slovesa nedolžnega dekleta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/reviews/movie/5947681/review/5947682/harvard_man|title=''Harvard Man'': Ocena|work=Rolling Stone|first=Peter|last=Travers|date=18. julij 2002|accessdate=2013-07-16|archive-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20081205174543/http://www.rollingstone.com/reviews/movie/5947681/review/5947682/harvard_man|url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2002 si je z upodobitvijo Daphne Blake v filmu ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'' s strani kritikov prislužila predvsem negativne ocene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/1112357-scoobydoo/|title=''Scooby-Doo''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Kljub temu, da ga kritiki niso hvalili, pa je bil film finančno precej uspešen, saj so z njim po svetu zaslužili kar 275.650.703 $,<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=scoobydoo.htm|title=''Scooby-Doo'' (2002)|publisher=Box Office Mojo|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> s čimer je postal petnajsti najbolje prodajan film na svetu v tistem letu.<ref>http://www.boxofficemojo.com/yearly/chart/?view2=worldwide&yr=2002&p=.htm {{ikona en}}</ref> Za svoj nastop v filmu je Gellarjeva prejela nagrado Teen Choice Award v kategoriji za »izbiro filmske igralke: Komedija«. {{quote box|width=30%|quote=»Verjamem, da je to ena najboljših serij vseh časov in da se bo v zgodovino vpisala kot ravno to. Menim, da to ni domišljava izjava. Spremenili smo pogled ljudi na televizijo.«|source=Sarah Michelle Gellar o svojem mnenju o seriji ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' v intervjuju z revijo ''Esquire''<ref name="Esquire UK ">{{cite journal|journal=Esquire UK|date=December 2004 |language=en}}</ref>}} Medtem ko si je gradila uspešno filmsko kariero, je Sarah Michelle Gellar še naprej snemala serijo ''Buffy - Izganjalka vampirjev''; kljub temu se je odločila, da bo serijo po sedmi sezoni zapustila. O svojem razlogu za prenehanje snemanja serije je dejala: »Serije ne zapuščam zaradi filmske ali gledališke kariere&nbsp;– to je bolj zasebna odločitev. Potrebujem počitek.«<ref name="ew1" /> Kmalu po koncu serije je dejala, da nima želje po snemanju filma o Buffy, a da bi o igranju v tovrstnem filmu premislila, če bi ji bil scenarij dovolj všeč.<ref name="horizons1">{{navedi splet|work=Dark Horizons|title=Intervju: Sarah Michelle Gellar za ''Zaroto''|url=http://www.darkhorizons.com/interviews/458/|accessdate=1. november 2006|first=Paul|last=Fischer|date=11. oktober 2004}} {{ikona en}}</ref> V zadnji sezoni serije ''Angel'' ni zaigrala, zaradi česar scenarij za so zadnjo epizodo serije, »You're Welcome«, morali napisati ponovno, da so njen lik nadomestili z likom Cordelie Chase.<ref>{{navedi splet|last=Jozic|first=Mike|url=http://www.mikejozic.com/buffyweek6.html|title=Šesti teden: David Fury|work=Meanwhile...|date=september 2004|accessdate=2013-07-16|archive-date=2011-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718173931/http://www.mikejozic.com/buffyweek6.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Gellarjeva je dejala, da se je nameravala pojaviti v zadnji epizodi serije, vendar da so ji to preprečile družinske težave in prenatrpan urnik.<ref name="scifi1">{{navedi splet|work=SciFi.com|title=Gellarjeva odprta za še eno epizodo ''Angela''|url=http://www.scifi.com/scifiwire/art-tv.html?2004-03%2F03%2F17.00.tv|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080608195851/http://www.scifi.com/scifiwire/art-tv.html?2004-03%2F03%2F17.00.tv|archivedate=2008-06-08|date=3. marec 2004|accessdate=1. november 2006|url-status=live |language=en}}</ref> Takrat so pričeli snemati tudi animirano serijo ''Buffy - Izganjalka vampirjev'', ki pa ni nikoli izšla; njenemu liku je glas posodila igralka [[Giselle Loren]], ki je Buffy glas posodila tudi v več videoigrah. Podobo Sarah Michelle Gellar so za Buffy uporabili tudi v istoimenskih stripih. === Uspeh s filmi in premor (2004–2010) === [[Slika:Sarah Michelle Gellar.jpg|thumb|upright|Sarah Michelle Gellar v [[Dubaj]]u, december 2004]] Ob koncu serije ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' glas posodila Gini Vendetti v epizodi »The Wandering Juvie« serije ''[[Simsonovi]]'', ki je izšla marca 2004. Njen naslednji film je bil film ''[[Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti]]''. Film je s strani kritikov prejel predvsem negativne ocene,<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/scoobydoo-2-monsters-unleashed/|title=''Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> vendar je bil komercialno zelo uspešen, saj so po svetu z njim zaslužili 181.466.833 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=scoobydoo2.htm|title=''Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti'' (2004)|publisher=Box Office Mojo|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Istega leta je zaigrala v grozljivki ''[[Zamera (film)|Zarota]]'', s katerim so po svetu prav tako zaslužili veliko denarja, kar 187.281.115 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=grudge.htm|title=''Zarota''|publisher=Box Office Mojo|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> Gellarjevo so kritiki za njen nastop v filmu pohvalili<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilikehorrormovies.com/2011/12/grudge-2004.html?m=1|title=''Zarota'' (2004)|publisher=I Like Horror Movies|date=28. december 2011|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> in mnogo jih je v svoji oceni zapisalo, da je prav ona po vsej verjetnosti razlog za uspeh filma.<ref>{{navedi splet |last=Ebert |first=Roger |url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20041021%2FREVIEWS%2F40922015%2F1023 |title=Ocena & obnova filma ''Zarota'' (2004) &#124; Roger Ebert |publisher=Rogerebert.suntimes.com |date= |accessdate=23. april 2013 |archive-date=2005-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050217101101/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20041021%2FREVIEWS%2F40922015%2F1023 |url-status=dead |language=en}}</ref> David Wirtschafter, predsednik agencije Williama Morrisa, ki je zastopala Gellarjevo, za časopis ''The New Yorker'' dejal, da uspeh filma ''Zarota'' »našo stranko Sarah Michelle Gellar iz niča spremeni v … potencialno zvezdo. Kar naenkrat je delo Sarah Michelle Gellar pomembno.« Zaradi te pripombe je svoje sodelovanje z agencijo prekinila in sedaj jo zastopa agencija Creative Artists. Za svojo upodobitev Karen Davis je kmalu zatem prejela nominaciji za nagradi [[MTV Movie Award]] v kategoriji za »najboljši prestrašeni nastop« ter Teen Choice Award v kategoriji za »izbiro filmske igralke: Triler«. Leta 2005 je zaigrala v epizodi animirane serije ''Robot Chicken'', v kateri je do leta 2013 v več vlogah nastopila dvanajstkrat. Zaigrala je v nadaljevanju filma ''Zarota'', [[Zamera 2|''Zarota 2'']], ki je izšel oktobra 2006; v tem filmu je imel njen lik le stransko vlogo. Njen nastop je prejel mešano reakcijo, predvsem zaradi nepričakovane smrti njenega lika na koncu filma, ki je razjezila mnogo oboževalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/all_comments?v=2fsOsguf0iA|title=Napovednik filma ''Zarota 2''|publisher=YouTube|date=|accessdate=1. julij 2013}} {{ikona en}}</ref> Čeprav film ni bil tako uspešen kot njegov predhodnik, je bil komercialno še kar uspešen, saj je bil ob izidu najbolje prodajan film tistega tedna in že v prvem tednu od [[premiera (dogodek)|premiere]] so z njim zaslužili 22 milijonov $.<ref>{{navedi splet|author=15. oktober 2006, The MovieWeb Team|url=http://www.movieweb.com/news/the-grudge-2-takes-the-top-spot-at-the-box-office|title=''Zarota 2'' je najbolje prodajan film tedna|publisher=MovieWeb.com|date=15. oktober 2006|accessdate=1. julij 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Njen naslednji film, triler ''[[Vrnitev (film)|Vrnitev]]'', je izšel naslednji mesec. V njem je zaigrala poslovno žensko, ki jo strašijo njeni spomini iz otroštva na skrivnostno smrt mlade ženske. Film so predstavili kot grozljivko in mnogo kritikov je bilo presenečenih, ko so odkrili, da je »le detektivka z nekaj elementi nadnaravnega.« S filmom, ki ga niso promovirali prav veliko, so zaslužili samo 4.800.000 $.<ref>{{navedi splet|url=http://cinemablend.com/reviews/The-Return-1913.html|title=''Vrnitev''&nbsp;– Ocena|work=Cinema Blend|first=Rafe|last=Telsch|date=10. november 2006}} {{ikona en}}</ref> Gellarjeva je nastopila v animiranem filmu ''[[(Ne)srečno do svojih konca dni]]'', ki so mu kritiki dodelili v glavnem negativne ocene<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/happily_never_after/|title=''(Ne)srečno do svojih konca dni''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> in tudi komercialno ni bil zelo uspešen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.the-numbers.com/movies/2007/HAPLY.php|title=''(Ne)srečno do svojih konca dni'' - Zaslužek, prodaja DVD-jev, novice o filmih, informacije o igralski zasedbi|publisher=The Numbers|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Njen naslednji film, ''[[Ninja želve (film)|Ninja želve]]'', prav tako animiran (v njem je zaigrala April O'Neal), pa je bil komercialno izredno uspešen; z njim so zaslužili kar 95 milijonov $,<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=tmntcg.htm|title=''Ninja želve'' (2007)|publisher=Box Office Mojo|date=21. junij 2007|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> čeprav so mu kritiki dodelili mešane ocene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/tmnt_2007/|title=''Ninja želve''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Njen naslednji projekt, triler [[Richard Kelly|Richarda Kellyja]], ''Southland Tales'', se je maja 2006 premierno predvajal na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] in 9. novembra 2007 pa je v omejeni izdaji v Združenih državah Amerike izšel tudi na DVD-ju.<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/article/VR1117969084.html?categoryid=13&cs=1|title=''Southland Tales'' izide 9. novembra|work=Variety|first=Addie|last=Morfoot|date=24. julij 2007}} {{ikona en}}</ref> Kritiki so filmu dodelili mešane ocene.<ref>»[http://www.agonybooth.com/recaps/Southland_Tales_2006.aspx Obnova filma ''Southland Tales'' (2006) @ Kotiček agonije].« {{ikona en}}</ref> Gellarjevo so ob prvem srečanju s Kellyjem k sodelovanju prepričale predvsem izvirne ideje za scenarij.<ref>{{navedi novice|author=|url=http://www.scifi.com/scifiwire/art-main.html?2004-10%2F05%2F14.00.film|title=Gellarjeva se odpravi na ''Southland''|date=5. oktober 2004|accessdate=2. avgust 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070804045535/http://www.scifi.com/scifiwire/art-main.html?2004-10%2F05%2F14.00.film|archivedate=2007-08-04|url-status=live |language=en}}</ref> Naslednja filma, v katerih je zaigrala (''[[Dekle iz predmestja]]'' in ''[[Zrak, ki ga diham]]''), sta izšla na filmskem festivalu Tribeca leta 2007. Januarja 2008 je film ''Dekle iz predmestja'' izšel na DVD-ju. Novinar spletne strani Variety.com ga je opisal kot »mešanico ''[[Seks v mestu (film)|Seksa v mestu]]'' in ''[[Hudičevka v Pradi (film)|Hudičevke v Pradi]]''« in »še kar uglajeno romantično komedijo«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/review/VE1117933642.html?categoryid=31&cs=1|title=Ocena filma ''Dekle iz predmestja''|work=Variety|first=Ronnie|last=Scheib|date=15. maj 2007}} {{ikona en}}</ref> Njeno odrsko kemijo z [[Alec Baldwin|Alecom Baldwinom]] so nekateri hvalili, nekateri pa kritizirali; novinar revije ''Eye For Film'' je, na primer, napisal: »Film je najboljši, kadar sta na ekranu Baldwin in Gellarjeva naenkrat&nbsp;– z izjemo tega, da bi Gellarjeva morala pojesti kolaček ali dva.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.eyeforfilm.co.uk/reviews.php?id=5932|title=Ocena filma ''Dekle iz predmestja''|work=Eye For Film|first=Amber|last=Wilkinson}} {{ikona en}}</ref> Filmska spletna stran Moviepicturefilm.com je napisala: »Nastop tako Gellarjeve kot Baldwina je naravnost čudovit in njuna kemija je neverjetno resnična, nazadnje kar ganljiva. Z veliko smeha in odličnim okusom za modo bi lahko film prekosil celo ''Hudičevko v Pradi'', saj ima ta film nekaj, česar večina romantičnih komedij nima, in sicer veliko stila in ogromno srce.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.moviepicturefilm.com/film.php?itemid=1289|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071026144007/http://www.moviepicturefilm.com/film.php?itemid=1289|archivedate=2007-10-26|title=Ocena dneva: ''Dekle iz predmestja'' (filmski festival Tribeca, 2007)|work=moviepicturefilm.com|first=Scott|last=Hoffman|accessdate=2013-07-16|url-status=dead |language=en}}</ref> Film ''Zrak, ki ga diham'' je istega tedna izšel v kinematografih in v omejeni izdaji so z njim zaslužili 2 milijona $ povsod po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=airibreathe.htm|title=''Zrak, ki ga diham'' (2008)|publisher=Box Office Mojo|date=31. januar 2008|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Kritiki so filmu dodelili predvsem negativne ocene;<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/the_air_i_breahe/|title=''Zrak, ki ga diham''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> novinar revije ''The New York Times'' je film opisal kot »gangsterski film s prividi veličine.«<ref>{{navedi novice|url=http://movies.nytimes.com/2008/01/25/movies/25brea.html|title=Filmska ocena&nbsp;– ''Zrak, ki ga diham''|work=[[The New York Times]]|first=Stephen|last=Holden|date=25. januar 2008}} {{ikona en}}</ref> Kljub temu pa so v večini hvalili njen nastop v filmu; novinar revije ''DVD Talk Review'' je, na primer, napisal, da ima »njen lik v tem filmu največ čustvene globine in med svojim nastopom Gellarjeva pleše na pravo glasbo.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.dvdtalk.com/reviews/review.php?ID=32123|title=Ocene iz kina: ''Zrak, ki ga diham''|work=DVD Talk|first=Jamie S.|last=Rich|date=25. januar 2008}} {{ikona en}}</ref> Gellarjeva je zaigrala stransko vlogo v psihološkem trilerju ''Possession'', ki so ga maja 2008 predstavili na canneškem filmskem trgu.<ref>http://www.imdb.com/title/tt0368563/releaseinfo {{ikona en}}</ref> Film so med letoma 2008 in 2009 v Združenih državah Amerike večkrat nameravali izdati v kinih,<ref>{{navedi splet|url=http://shocktillyoudrop.com/news/topnews.php?id=9176|title=''Possession'' sedaj na DVD-ju?|work=ShockTillYouDrop.com, filmska skupina Yari|date=13. januar 2009}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cinematical.com/2009/03/13/yaris-woes-threaten-assassination-of-a-high-school-president/|title=Yarijevi dolgovi grozijo filmu ''Assassination of a High School President''|first=Eugene|last=Novikov|date=13. marec 2009|work=Cinematical.com|archiveurl=https://archive.today/20120730053536/http://blog.moviefone.com/2009/03/13/yaris-woes-threaten-assassination-of-a-high-school-president/|archivedate=2012-07-30|accessdate=2013-07-16|url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dreadcentral.com/news/30699/the-possession-sarah-michelle-gellar |title=Obsedenost Sarah Michelle Gellar|first=Uncle|last=Creepy|date=6. marec 2009|work=Dreadcentral.com}} {{ikona en}}</ref> a zaradi finančnih težav filmske skupine YARI so ga nazadnje izdali le na DVD-ju, in sicer marca 2010.<ref>{{navedi splet|last=Creepy |first=Uncle |url=http://www.dreadcentral.com/news/35731/sarah-michelle-gellars-possession-finally-coming-home-dvd |title=''Possession'' Sarah Michelle Gellar marca končno prihaja domov|publisher=Dread Central|date=5. februar 2010|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Kljub temu pa je film ''Possession'' izšel v kinih zunaj Združenih držav Amerike, in sicer v [[Argentina|Argentini]], [[Ekvador]]ju in [[Mehika|Mehiki]],<ref>http://www.boxofficemojo.com/movies/?page=intl&id=possession08.htm {{ikona en}}</ref> kjer so s filmom zaslužili 682.173 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?page=showtimes&id=possession08.htm|title=''Possession'' (2009) - Filmi in zaslužki|publisher=Box Office Mojo|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Zaigrala je tudi v filmu ''[[Veronika se odloči umreti (film)|Veronika se odloči umreti]]'' (2009).<ref>{{navedi splet|title=''Veronika se odloči umreti''&nbsp;– Avdicije za SAG-ov film s Sarah Michelle Gellar|url=http://freecastingcall.com/casting-calls-in-new-york-ny/auditions-for-sag-feature-starring-sarah-michelle-gellar.html|accessdate=11. april 2008|work=freecastingcall.com}} {{ikona en}}</ref> Film govori o mladi ženski, ki trpi za hudo depresijo, a ponovno najde veselje v življenju, ko po neuspelem poskusu samomora ugotovi, da bo živela le še nekaj dni. Snemanje filma se je pričelo 12. maja 2008 v New York Cityju<ref>{{navedi novice|work=Variety|title=Das Films prične delati na adapciji|url=http://www.variety.com/article/VR1117985842.html?categoryId=13&cs=1|accessdate=17. maj 2008|first=Michael|last=Fleming|date=16. maj 2008}} {{ikona en}}</ref> in končalo pozno junija.<ref>{{navedi splet|title=Opažena!|work=OK!|url=http://www.okmagazine.com/news/view/7553|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080701230211/http://www.okmagazine.com/news/view/7553|archivedate=2008-07-01|date=26. junij 2008|accessdate=26. junij 2008|url-status=live |language=en}}</ref> Poročali so, da je vlogo Sarah Michelle Gellar najprej dobila Kate Bosworth, ki pa jo je zavrnila.<ref>{{navedi novice|work=Variety|title=Gellarjeva bo zaigrala v ''Veroniki''|url=http://www.variety.com/article/VR1117982392.html?categoryid=13&cs=1|accessdate=16. marec 2008|date=13. marec 2008|first=Tatiana|last=Siegel}} {{ikona en}}</ref> Gellarjeva je z vlogo prejela kar precej hvale s strani kritikov<ref>{{navedi splet|url=http://voices.yahoo.com/sarah-michelle-gellar-plays-role-depressed-8258741.html|title=Sarah Michelle Gellar zaigra depresivno žensko v ''Veronika se odloči umreti'' - Yahoo! - Glasovi|publisher=voices.yahoo.com|date=9. april 2011|accessdate=23. april 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://amiratthemovies.wordpress.com/2010/01/19/review-veronika-decides-to-die-2009/|title=Ocena: ''Veronika se odloči umreti'' (2009) &#124; Pri filmih|publisher=Amiratthemovies.wordpress.com|date=19. januar 2010|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dvd-forum.at/filmkritik/33239-veronika-beschliesst-zu-sterben|title=''Veronika se odloči umreti'' - Filmska kritika|publisher=Dvd-forum.at|date=24. julij 2011|accessdate=23. april 2013|archive-date=2013-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20130520144112/http://www.dvd-forum.at/filmkritik/33239-veronika-beschliesst-zu-sterben|url-status=dead |language=en}}</ref> in film ''Veronika se odloči umreti'' se je leta 2009 za omejen čas predvajal v kinematografih v različnih državah in z njim so zaslužili 1,3 milijona $ po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/intl/?page=&wk=2009W38&id=_fVERONIKADECIDEST01|title=''Veronika se odloči umreti'' (2009)|publisher=Boxofficemojo.com|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> V tistem času se je rodila njena hči, Charlotte Grace Prinze, in zato, da bi z njo lahko preživela več časa, je opustila vse svoje nadaljnje filmske projekte. Njeno podobo so uporabili za enega od likov v videoigri ''Call of Duty: Black Ops''. V videoigri je njen lik posnel film z [[George Romero|Georgem Romerom]] in pregnal hordo zombijev. Je druga ženska, upodobljena v tej videoigri.<ref name="zombies">{{navedi splet|work=Video Games|title=''Call of Duty: Black Ops'' poveča oglede napovednika filma ''Call of the Dead'' na YouTubeu|url=http://www.metro.co.uk/tech/games/861865-black-ops-escalations-zombie-level-stars-buffy-and-freddy-krueger|accessdate=27. april 2011|date=April 2011|archive-date=2011-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110905220039/http://www.metro.co.uk/tech/games/861865-black-ops-escalations-zombie-level-stars-buffy-and-freddy-krueger|url-status=dead |language=en}}</ref> === Televizijsko delo (2011 - danes) === [[Slika:Sarah Michelle Gellar 2012.jpg|thumb|upright|Sarah Michelle Gellar na podelitvi [[zlati globus|zlatih globusov]], 2012]] Leta 2011 je Sarah Michelle Gellar podpisala pogodbo za igranje in produciranje serije ''[[Dvojnica (serija)|Dvojnica]]'', v kateri je zaigrala žensko, ki se pred sovražniki iz preteklosti skriva tako, da prične živeti življenje svoje bogate sestre dvojčice. Serijo je najprej nameraval predvajati kanal CBS, vendar jo je kasneje odkupil kanal CW in izšla je maja 2011.<ref>{{cite journal|url=http://insidetv.ew.com/2011/01/14/cbs-picks-up-drama-pilot-starring-sarah-michelle-gellar/|accessdate=15. januar 2011|publisher=EW|work=Inside TV|date=14. januar 2011|title=CBS prične predvajati dramsko serijo s Sarah Michelle Gellar|archive-date=2012-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20121223160539/http://insidetv.ew.com/2011/01/14/cbs-picks-up-drama-pilot-starring-sarah-michelle-gellar/|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref name=cwringer>{{navedi novice|url=http://www.deadline.com/2011/05/surprise-sarah-michelle-gellars-the-ringer-to-get-picked-up-by-cw/|title=EKSKLUZIVNO: ''Dvojnico'' Sarah Michelle Gellar prične predvajati CW|last=Andreeva|first=Nellie|date=13. maj 2011|work=Deadline.com|accessdate=13. maj 2011}} {{ikona en}}</ref> Gellarjeva je dejala, da se je na televizijo želela vrniti zato, da bi lahko tako delala kot vzgajala svojo hčer.<ref name=".tvline.com">{{navedi splet|url=http://www.tvline.com/2011/05/sarah-michelle-gellar-reveals-return-tv-ringer/|title=Sarah Michelle Gellar razkrije dva razloga za vrnitev na TV|access-date=2013-07-16|archive-date=2011-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20111231143228/http://www.tvline.com/2011/05/sarah-michelle-gellar-reveals-return-tv-ringer/|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Serija je ob izidu prejela mešane ocene; novinar revije ''E! Online'' je napisal, da je bil njen nastop v seriji »enkraten« in »fantastičen«,<ref>{{navedi splet|url=http://fr.eonline.com/news/watch_with_kristin/fall_tv_preview_sarah_michelle_gellars/261872|title=Jesenski TV predogled: Je nova serija Sarah Michelle Gellar, ''Dvojnica'', za kaj?|publisher=E! Onine|date=6. september 2011|accessdate=6. september 2011}} {{ikona en}}</ref> novinar revije ''TV Line'' pa je napisal, da »opravi dobro delo« v vlogi ene in druge sestre.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvline.com/2011/07/fall-tv-ringer-first-impression/|title=Prvi vtisi jesenskega TV programa: ''Dvojnica'' Sarah Michelle Gellar pritegne našo pozornost|last=Mitovich|first=Matt|date=4. julij 2011|publisher=TV Line|accessdate=23. julij 2011|archive-date=2011-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728042342/http://www.tvline.com/2011/07/fall-tv-ringer-first-impression/|url-status=dead |language=en}}</ref> Revija ''USA Today'' je njen nastop opisal kot »premišljen«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/television/reviews/story/2011-09-12/ringer-preview/50375510/1|title=''Dvojnica'': Sarah Michelle Gellar krat dva|work=New York Post|date=13. september 2011|accessdate=13. september 2011}} {{ikona en}}</ref> Prvo epizodo si je ogledalo mnogo ljudi (2,84 milijona), a ker nadaljnje epizode niso bile tako uspešne, se je CW odločil, da bodo po trimesečnem premoru čez počitnice serijo prenehali snemati.<ref>{{navedi splet|url=http://tvline.com/2012/05/11/hart-of-dixie-renewed-secret-circle|title=CW odpove ''Dvojnico'' in ''Secret Circle'', obnovi ''Hart of Dixie'' za drugo sezono|last=Ausiello|first=Michael|work=TV Line|date=11. maj 2012|accessdate=11. maj 2012|archive-date=2012-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120808213604/http://tvline.com/2012/05/11/hart-of-dixie-renewed-secret-circle/|url-status=dead |language=en}}</ref> 4. avgusta 2011 je Sarah Michelle Gellar potrdila, da se bo ob koncu septembra vrnila k igranju v ABC-jevi telenoveli ''All My Children'', a ne v vlogi Kendall Hart.<ref>{{navedi splet|url=http://www.accesshollywood.com/sarah-michelle-gellar-confirms-all-my-children-return-former-amc-actor-to-join-ringer_article_51652|title=Sarah Michelle Gellar potrdi vrnitev v ''All My Children''|date=4. avgust 2011|author=Jolie Lash|publisher=Access Hollywood|accessdate=4. avgust 2011}} {{ikona en}}</ref> Epizoda, v kateri je zaigrala, je izšla 21. septembra 2011.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soapoperanetwork.com/news/airdate-for-gellars-return-to-all-my-children-announced|title=Gellarjeva se bo vrnila v ''All My Children''|date=29. avgust 2011|author=Angela Rosa|publisher=SoapOperaNetwork|accessdate=15. avgust 2011}} {{ikona en}}</ref> Upodobila je bolnico v bolnišnici Pine Valley. Marii Santos njen lik pove, da se ji bolnišnica zdi znana in da je »hči [[Susan Lucci|Erice Kane]]«. Dejala je tudi, da je videla vampirje, še preden so postali popularni, kar je namig na njeno vlogo v seriji ''Buffy - Izganjalka vampirjev''. Gellarjeva se je pojavila v epizodi »Virtual In-Stanity« serije ''[[American Dad!]]'', ki je izšla 20. novembra 2011, ki si jo je ogledalo 4,82 milijona ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2011/11/22/sunday-final-ratings-csimiami-amazing-race-family-guy-adjusted-up-60-minutes-adjusted-down/111472/|title=Končne nedeljske ocene: ''Preiskovalci na delu: Miami'', ''Amazing Race'' in ''Family Guy'' se izboljšajo; ''60 Minutes'' se poslabša - Ocene &#124; TVbytheNumbers|publisher=Tvbythenumbers.zap2it.com|date=|accessdate=1. julij 2013|archive-date=2011-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20111125053730/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2011/11/22/sunday-final-ratings-csimiami-amazing-race-family-guy-adjusted-up-60-minutes-adjusted-down/111472/|url-status=dead |language=en}}</ref> V epizodi, ki so jo kritiki v glavnem hvalili, je poleg nje zaigrala tudi njena bivša soigralka iz serije ''Buffy - Izganjalka vampirjev'', [[Alyson Hannigan]].<ref name="ade">{{navedi splet|last=Kaiser|first=Rowan|url=http://www.avclub.com/articles/virtual-instanity,65414/|title='Virtual In-Stanity' &#124; American Dad!'' &#124; TV klub &#124; TV|publisher=The A.V. Club|date=21. november 2011|accessdate=1. julij 2013}} {{ikona en}}</ref> Novinar revije ''The AV Club'' je Gellarjevo in Hanniganovo označil za »učinkoviti gostovalni zvezdi« in napisal, da imata »obe glasova, ki ustrezata njunima likoma.«<ref name="ade" /> V seriji je Gellarjeva ponovno nastopila 6. decembra 2012, in sicer v epizodi »Adventures in Hayleysitting«.<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2012/12/11/sunday-final-ratings-american-dad-adjusted-up-final-football-numbers/161101/|title=Končne nedeljske ocene: ''American Dad!'' se je izboljšal & končne nogometne številke - Ocene &#124; TVbytheNumbers|publisher=Tvbythenumbers.zap2it.com|date=|accessdate=1. julij 2013|archive-date=2013-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130322061750/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2012/12/11/sunday-final-ratings-american-dad-adjusted-up-final-football-numbers/161101/|url-status=dead |language=en}}</ref> 15. februarja 2013 so poročali, da bo Sarah Michelle Gellar ponovno pričela igrati na televiziji, in sicer v CBS-jevi televizijski seriji ''The Crazy Ones'', kjer bo zaigrala poleg [[Robin Williams|Robina Williamsa]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvfanatic.com/2013/02/sarah-michelle-gellar-to-star-opposite-robin-williams-on-cbs-pil/|title=Sarah Michelle Gellar bo poleg Robina Williamsa zaigrala na CBS-jevi seriji|publisher=TV Fanatic|date=16. februar 2013|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Serija bo komedija, snemana z eno kamero, o oglaševalni agenciji v [[Chicago|Chicagu]], ki jo vodita oče (Williams) in hči (Gellarjeva).<ref>{{navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/2013/02/16/sarah-michelle-gellar-crazy-ones_n_2701519.html?utm_hp_ref=entertainment&ir=Entertainment|title=Sarah Michelle Gellar bo zaigrala v ''The Crazy Ones'' - več novic o prvi epizodi|publisher=Huffingtonpost.com|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Tartar|first=Andre|url=http://www.vulture.com/2013/02/sarah-michelle-gellar-in-robin-williams-comedy.html?mid=imdb|title=Sarah Michelle Gellar v komediji Robina Williamsa|publisher=Vulture|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Maja 2013 so oznanili, da se je CBS odločil serijo izdati; prva epizoda bo izšla septembra 2013. == Javna podoba == Sarah Michelle Gellar se je pojavila na naslovnicah revij ''Cosmopolitan'', ''FHM'', ''Glamour'', ''Rolling Stone'' in mnogih drugih. V letih 2002, 2003, 2005, 2008 in 2009 se je pojavila na ''Maximovem'' seznamu »najprivlačnejših 100« (leta je zasedla 2002 je zasedla osmo, leta 2003 petinštirideseto, leta 2005 šestindvajsetom leta 2008 osmo, leta 2009 pa peto mesto), leta 1999, 2000, 2005, 2006 in 2007 pa tudi na ''FHM-jevem'' seznamu »100 najprivlačnejših žensk« (leta 1999 zasedla prvo, leta 2000 tretje, leta 2005 štiriinšestdeseto, leta 2006 štiriindevetdeseto, leta 2007 pa štiriinpetdeseto). Leta 1998 jo je revija ''People'' imenovala za eno od »50 najlepših ljudi (na svetu)«.<ref>{{cite journal|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20125203,00.html|title=50 najlepših ljudi na svetu 1998|journal=People|location=|publisher=|volume=49|issue=18|date=11. maj 1998|page=|accessdate=18. februar 2013|archive-date=2014-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140202164412/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20125203,00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Gellarjeva se je pojavila v reklamah za kampanjo »Got Milk?« ter v videospotih za pesmi »[[Sour Girl]]« glasbene skupine [[Stone Temple Pilots]] in »[[Comin' Up From Behind]]« skupine [[Marcy Playground]]. Leta 2007 je promovirala kozmetično podjetje [[Maybelline]]. Decembra 2007 se je oblečena v črn čipkast nedrček pojavila na naslovnici revije ''Maxim'' in revija jo je imenovala za »žensko leta«.<ref name="Maxim">{{navedi splet|title=Predogled decembrske izdaje: Sarah Michelle Gellar|url=http://www.maximonline.com/SarahMichelleGellar/girls_of_maxim/563.aspx?src=GM7070:MD|accessdate=12. november 2007|work=Maxim|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071213023154/http://www.maximonline.com/SarahMichelleGellar/girls_of_maxim/563.aspx?src=GM7070:MD|archivedate=2007-12-13|url-status=live |language=en}}</ref> Google jo je v letih 2002 in 2003 vključil na svoj seznam 10 najbolj iskanih žensk, kjer je zasedla osmo mesto. Britanski kanal Channel 4 jo je leta 2007 vključil na svoj seznam »100 največjih seks simbolov«, kjer je zasedla šestnajsto mesto. Z vlogami v filmih in serijah, kot sta ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' in ''Podle igre'', je postala svetovni seks simbol. Gellarjevo je na svoj seznam najprivlačnejših žensk vsako leto od leta 1998 dalje vključilo tudi več mednarodnih izdaj revije ''FHM'', vključno z [[Nemčija|nemško]], [[Nizozemska|nizozemsko]], [[Južna Afrika|južnoafriško]], [[Danska|dansko]] in [[Romunija|romunsko]].<ref name="AmIAnnoying.com">{{navedi splet|url=http://www.amiannoying.com/(S(14c0ob45otihfn45itcmlrbm))/view.aspx?ID=576|work=AmIAnnoying.com|title=Sarah Michelle Gellar|accessdate=2013-07-16|archive-date=2012-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120419070808/http://www.amiannoying.com/(S(bc0wab45mfgfhn45lruexm45))/view.aspx?ID=576|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Spletna stran Topsocialite.com jo je uvrstila na osmo mesto svojega seznama »najprivlačnejših žensk v devetdesetih«, na katerem so se pojavile tudi [[Alicia Silverstone]], [[Gillian Anderson]] in [[Shannen Doherty]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.whedon.info/Sarah-Michelle-Gellar-is-one-of.html|title=Sarah Michelle Gellar je po mnenju spletne strani Topsocialite.com ena najprivlačnejših žensk v devetdesetih|date=18. oktober 2007|work=whedon.info}} {{ikona en}}</ref> Poleg tega se je uvrstila tudi na dva seznama revij ''Entertainment Weekly'' (»12 najboljših igralcev in glasbenikov« leta 1998, kjer je zasedla tretje mesto in »100 največjih televizijskih ikon« leta 2007), v letih 2004 in 2005 pa tudi na ''Glamourjevem'' seznamu »50 najbolje oblečenih žensk« (zasedla je sedemnajsto in štiriindvajseto mesto).<ref name="AmIAnnoying.com" /> Kanal BuddyTV ji je leta 2011 dodelil sedemindvajseto mesto na svojem seznamu »100 najprivlačnejših žensk na televiziji«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.buddytv.com/slideshows/one-tree-hill/tvs-100-sexiest-women-of-2011-27145.aspx|title=100 najprivlačnejših žensk na televiziji leta 2011|publisher=BuddyTV|accessdate=13. januar 2012}} {{ikona en}}</ref> Leta 2007 jo je podjetje Vaseline vključilo v svojo kampanjo »Koža je neverjetna« (»Skin Is Amazing«) skupaj z igralci, kot so [[Hilary Duff]], [[Amanda Bynes]] in [[John Leguizamo]]. Marca 2008 se je pojavila na naslovnici revije ''Gotham'', za katero je z enim od njihovih novinarjev opravila tudi intervju, v katerem je dejala, da se je njen osebni slog oblačenja razvil šele po tridesetem. Dejala je: »Vem, da zveni zelo klišejevsko, a ko ženske dopolnijo trideset let, se res najdejo. Prejšnji večer sem na ''Lettermanu'' nosila oprijeto obleko [[Herve Leger]]. Pred dvema ali tremi leti? Tega takrat ne bi nikdar oblekla.« == Zasebno življenje == === Družina === [[Slika:Freddie Prinze Jr and Sarah Michelle Gellar by David Shankbone.jpg|thumb|upright|Sarah Michelle Gellar in njen mož, [[Freddie Prinze, Jr.]], na filmskem festivalu Tribeca, 2007]] Sarah Michelle Gellar je svojega bodočega moža, [[Freddie Prinze, Jr.|Freddieja Prinzea, Jr.]], spoznala leta 1997 na snemanju najstniškega grozljivega filma ''Vem, kaj ste storili lansko poletje'',<ref name="freddie1">{{navedi splet|work=Freddie Prinze, Jr|title=Naslovnica časopisa ''Entertainment Weekly'': Princ in izganjalka|url=http://www.ilovefreddie.com/article_ew02.html|accessdate=1. november 2006|date=junij 2002|first=Clarissa|last=Cruz|language=en}}</ref> vendar sta pričela hoditi šele leta 2000. Aprila 2001 sta se zaročila in 1. septembra 2002 sta se poročila v [[Mehika|Mehiki]]. Obred je vodil [[Adam Shankman]], režiser, s katerim je Gellarjeva sodelovala pri snemanju serije ''Buffy - Izganjalka vampirjev''. Njena glavna družica je bila njena večletna prijateljica, igralka [[Lindsay Sloane]]. Prinze in Gellarjeva sta par zaigrala tudi v filmu ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'' (2002) in njegovem nadaljevanju, ''[[Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti]]'', kjer sta zaigrala Freda in Daphne. Leta 2007 je ob peti obletnici njune poroke Gellarjeva svoje ime uradno spremenila v Sarah Michelle Prinze.<ref name="lastnamepost">{{navedi novice|last=Kaplan|first=Don|url=http://www.nypost.com/seven/11162007/tv/fresh_prinze_296175.htm|title=Nova med Prinzei: 'Buffy' prevzame možev priimek|work=New York Post|date=16. november 2007|accessdate=2013-07-16|archive-date=2009-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20090528091739/http://www.nypost.com/seven/11162007/tv/fresh_prinze_296175.htm|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref name="lastnamesfgate">{{navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/sfgate/detail?blogid=7&entry_id=21980|title=Gellarjeva prevzame Prinzevo ime|work=San Francisco Chronicle|date=15. november 2007|accessdate=19. avgust 2010|archive-date=2007-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20071221025049/http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/sfgate/detail?blogid=7&entry_id=21980|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Leta 2004 je med snemanjem filma ''[[Zamera (film)|Zamera]]'' na [[Japonska|Japonskem]] obiskala izdelovalca mečev Shojija Yoshiharo (Kuniie III) in pri njem kot rojstnodnevno presenečenje za Prinzea kupila [[katana|katano]].<ref name="sword1">{{navedi splet|work=Biglobe.net|title=日記|url=http://www5f.biglobe.ne.jp/~sword-master/page005.html|accessdate=1. november 2006|language=ja|archive-date=2006-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20061018115459/http://www5f.biglobe.ne.jp/~sword-master/page005.html|url-status=dead}}</ref> Takrat je ugotovila, da za transportiranje meča v drugo državo potrebuje dovoljenje japonske vlade, ki ji ga je nazadnje uspelo dobiti, čeprav je priznala, da je bilo to »neverjetno zapleteno«.<ref name="extratv">{{navedi splet|work=ExtraTV.com|title=Prestrašena Sarah|url=http://extratv.warnerbros.com/v2/news/1004/21/3/text.html|accessdate=1. november 2006|date=21. oktober 2004|archive-date=2004-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20041205172132/http://extratv.warnerbros.com/v2/news/1004/21/3/text.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Gellarjeva in Prinze imata dva otroka: hčerko Charlotte Grace Prinze (roj. septembra 2009),<ref>{{navedi splet|first=David|last=Caplan|title=Sarah Michelle Prinze in Freddie Prinze Jr. imata deklico!|url=http://www.people.com/people/article/0,,20307514,00.html|work=People|date=22. september 2009}} {{ikona en}}</ref> in sina Rockyja Jamesa Prinzea (roj. septembra 2012).<ref>»[http://www.latimes.com/entertainment/gossip/la-et-mg-sarah-michelle-gellar-baby-freddie-prinze-jr-20120925,0,6103098.story Sarah Michelle Gellar, Freddie Prinze Jr. imata novega dojenčka, dečka],« ''Los Angeles Times'', 25. september 2012. {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Justin|last=Ravitz|title=Sarah Michelle Gellar dobi fantka!|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-moms/news/sarah-michelle-gellar-welcomes-baby-boy-2012249?utm_source=dailynewsletter&utm_medium=email&utm_campaign=newsletter|work=US Weekly|date=24. september 2012}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Sarah Michelle Gella in Freddie Prinze, Jr. sina poimenujeta Rocky James!|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-moms/news/sarah-michelle-gellar-freddie-prinze-jr-name-son-rocky-james-20121711|work=US Weekly|accessdate=17. november 2012|date=17. november 2012}} {{ikona en}}</ref> === Hobiji === Gellarjeva je aktivna advokatinja različnih dobrodelnih organizacij, na primer Project Angel Food, Habitat for Humanity in CARE. Veliko organizacij, s katerimi sodeluje, se ukvarja z raziskavami raka na prsih.<ref name="radiofree.com">{{navedi splet|url=http://www.radiofree.com/profiles/sarah_michelle_gellar/interview02.shtml|title=Intervju s Sarah Michelle Gellar (2 od 2)|work=RadioFree.com|date=9. oktober 2004}} {{ikona en}}</ref> O svojem sodelovanju z raznimi dobrodelnimi organizacijami je dejala: »S tem sem pričela, ker me je moja mama že dolgo časa nazaj naučila, da tudi, če nimaš ničesar, lahko pomagaš. To se ti nazadnje desetkrat povrne. A zame je bilo to vedno težko, saj nisem mogla storiti prav veliko. Lahko doniram nekaj denarja, a kaj več zaradi pomanjkanja časa ne morem nareiti. Sedaj, ko imam čas, je vse skupaj prav neverjetno.«<ref name="radiofree.com" /> Maja 2011 se je pridružila Nestléjevem programu Share the Joy of Reading, ki promovira pomembnost branja za razvoj mladih otrok in slednje spodbuja, naj berejo tudi med poletnimi počitnicami.<ref name="Reading">{{navedi splet|title=Sarah se pridruži Nestléjevem programu 'Share The Joy Of Reading'|url=http://gellarfan.org/?p=719|accessdate=13. maj 2011|date=maj 2011|archive-date=2011-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110520204602/http://gellarfan.org/?p=719|url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.nestleusa.com/media/press-releases/sarah-gellar-reading.aspx |title=Sarah Michelle Gellar se pridruži Nestléjevem programu 'Share The Joy Of Reading', da bi ljudi izobrazila o pomembnosti branja čez poletje za otroško pismenost |publisher=Nestlé® ZDA |date=10. maj 2011|accessdate=1. julij 2013 |language=en}}</ref> Gellarjeva ima štiri tatuje. Na svojem križu ima vtetoviran simbol za integriteto, na svojih gležnjih simbol za potrpežljivost in vztrajnost ter češnjev cvet, na svojem hrbtu pa dva kačja pastirja.<ref name="Self.com">{{navedi splet|work=Self|title=Resnični vpliv Sarah Michelle Gellar na plehki svet|url=http://www.self.com/magazine/articles/2007/09/0924gellar|accessdate=23. maj 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080212151508/http://www.self.com/magazine/articles/2007/09/0924gellar|archivedate=2008-02-12|url-status=live |language=en}}</ref> Gellarjeva ima rjav pas v [[taekwondo]]ju.<ref>{{navedi novice|title=Sarah Michelle Gellar: Igralka|work=People|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20125219,00.html|accessdate=14. junij 2010|archive-date=2013-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20130531134813/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20125219,00.html|url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Kam bo Buffy odšla sedaj?|work=The Guardian|date=3. april 2004|url=http://www.guardian.co.uk/film/2004/apr/03/features.johnpatterson|accessdate=14. junij 2010|location=London|first=John|last=Patterson}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Zvezdniki s TKD|work=Sunnyside Tae Kwon Do|url=http://sunnysidetkd.com/tkdallstars.html|accessdate=17. avgust 2010|archive-date=2013-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005110607/http://www.sunnysidetkd.com/tkdallstars.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 1983 | ''An Invasion of Privacy'' | Jennifer Bianchi | |- | 1984 | ''Over the Brooklyn Bridge'' | Philova hčerka | |- | 1988 | ''Funny Farm'' | Elizabethina učenka | |- | 1989 | ''High Stakes'' | Karen Rose | Kot »Sarah Gellar« |- | 1997 | ''Beverly Hills Family Robinson'' | Jane Robinson | |- | 1997 | ''[[Vem, kaj ste storili lansko poletje]]'' | Helen Shivers | |- | 1997 | ''[[Krik 2]]'' | Casey »Cici« Cooper | |- | 1998 | ''[[Mali vojaki]]'' | Gwendy Doll | Glas |- | 1999 | ''[[She's All That]]'' | Dekle v kavarni | Posebna zahvala |- | 1999 | ''Simply Irresistible'' | Amanda Shelton | |- | 1999 | ''[[Podle igre]]'' | Kathryn Merteuil | |- | 2001 | ''Harvard Man'' | Cindy Bandolini | |- | 2002 | ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'' | Daphne Blake | |- | 2004 | ''[[Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti]]'' | Daphne Blake | |- | 2004 | ''[[Zarota]]'' | Karen Davis | |- | 2006 | ''[[Zarota 2]]'' | Karen Davis | |- | 2006 | ''[[Vrnitev (film)|Vrnitev]]'' | Joanna Mills | |- | 2007 | ''[[(Ne)srečno do konca svojih dni]]'' | Ella | Glas |- | 2007 | ''[[Ninja želve (film)|Ninja želve]]'' | April O'Neil | Glas |- | 2007 | ''Southland Tales'' | Krysta Now | Limited release |- | 2008 | ''[[Dekle iz predmestja]]'' | Brett Eisenberg | Televizijski film |- | 2008 | ''[[Zrak, ki ga diham]]'' | Sorrow | Omejena izdaja |- | 2009 | ''Possession'' | Jessica | Televizijski film |- | 2009 | ''[[Veronika se odloči umreti (film)|Veronika se odloči umreti]]'' | Veronika | Omejena izdaja |} === Televizija === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 1988 | ''Spenser: For Hire'' | Emily | »Company Man« (3. sezona, 17. epizoda) |- | 1988 | ''Crossbow'' | Sara Guidotti | »Actors« (2. sezona, 13. epizoda) |- | 1991 | ''A Woman Named Jackie'' | Najstniška Jacqueline Bouvier | TV miniserija |- | 1992 | ''Swans Crossing'' | Sydney Orion Rutledge | |- | 1993–1995, 2011 | ''All My Children'' | Kendall Hart<br />Neimenovana pacientka | |- | 1997–2003 | ''[[Buffy - Izganjalka vampirjev]]'' | Buffy Summers | Glavni lik; vse epizode |- | 1998, 1999, 2002 | ''Saturday Night Live'' | Voditeljica | »Sarah Michelle Gellar/Portishead« (23. sezona, 11. epizoda)<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0694730/|title=''Saturday Night Live'' - 'Sarah Michelle Gellar/Portishead' (1998)|work=Internet Movie Database}} {{ikona en}}</ref><br />»Sarah Michelle Gellar/Backstreet Boys« (24. sezona, 19. epizoda)<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0694758/|title=''Saturday Night Live'' - 'Sarah Michelle Geller/Backstreet Boys' (1999)|work=Internet Movie Database}} {{ikona en}}</ref><br />»Sarah Michelle Gellar/Faith Hill« (28. sezona, 2. epizoda)<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0694838/|title=''Saturday Night Live'' - 'Sarah Michelle Gellar/Faith Hill' (2002)|work=Internet Movie Database}} {{ikona en}}</ref> |- | 1998 | ''King of the Hill'' | Marie | Glas<br />»And They Call It Bobby Love« (3. sezona, 2. epizoda) |- | 1999–2000 | ''Angel'' | Buffy Summers | »Bachelor Party« (1. sezona, 7. epizoda)<br />»I Will Remember You« (1. ezona, 8. epizoda)<br />»Sanctuary« (1. sezona, 19. epizoda) |- | 2000 | ''[[Seks v mestu]]'' | Debbie | »Escape from New York« (3. sezona, 13. epizoda) |- | 2001 | ''God, the Devil and Bob'' | Igralka na televizijski seriji | Glas<br />»There's Too Much Sex on TV« (1. sezona, 10. epizoda) |- | 2001 | ''Grosse Pointe'' | Ona | »Passion Fish« (1. sezona, 16. epizoda) |- | 2004, 2012 | ''[[Simpsonovi]]'' | Gina Vendetti | Glas<br />»The Wandering Juvie« (15. sezona, 16. epizoda)<br />»Moonshine River« (24. sezona, 1. epizoda) |- | 2005–2012 | ''Robot Chicken'' | Več glasov | 12 epizod |- | 2011–2012 | ''[[American Dad!]]'' | Phyllis, Jenny | Glas<br />»Virtual In-Stanity« (7. sezona, 5. epizoda)<ref>''Entertainment Weekly'' #1120–1121 str. 114 {{ikona en}}</ref><br />»Adventures in Hayleysitting« (8. sezona, 6. epizoda) |- | 2011–2012 | ''[[Dvojnica (serija)|Dvojnica]]'' | Bridget Kelly/Siobhan Martin | Glavna vloga, producentka |- | 2013 | ''The Crazy Ones'' | Sydney Roberts | Glavna vloga |} === Videoigre === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 2010 | ''Call of Duty: Black Ops'' | Ona | Lik v videoigri |} == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Nagrada !! Kategorija !! Delo !! Rezultat |- | rowspan=2 | 1993 || rowspan=2 | Young Artist Award || Najboljša mlada igralka v novi televizijski seriji || rowspan=2 | ''Swans Crossing'' || rowspan=4 {{nom}}a |- | Najboljša mlada igralka v televizijski seriji |- | rowspan=2 | 1994 || [[Emmy]] || Izstopajoča mlajša igralka v dramski seriji || rowspan=4 | ''All My Children'' |- | Young Artist Award || Najboljši nastop mlade igralke v televizijski seriji |- | rowspan=2 | 1995 || [[Emmy]] || Izstopajoča mlajša igralka v dramski seriji || {{won}}a |- | Young Artist Award || Najboljši nastop mlade igralke v televizijski seriji || {{nom}}a |- | rowspan=3 | 1998 || Blockbuster Entertainment Award || Najljubša stranska igralka - Grozljivka || rowspan=2 | ''[[Vem, kaj ste storili lansko poletje]]'' || {{won}}a |- | [[MTV Movie Award]] || Najboljši prebojni nastop || rowspan=2 {{nom}}a |- | rowspan=2 | Saturn Award || Najboljša igralka na televiziji <small>(nominirana tudi v letih 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004)</small> || rowspan=3 | ''[[Buffy - Izganjalka vampirjev]]'' |- | rowspan=2 | 1999 || Najboljša igralka na televiziji || rowspan=4 {{won}}a |- | Teen Choice Award || Televizija - Izbira igralke <small>(prejela tudi v letih 2000, 2002 in 2003)</small> |- | rowspan=3 | 2000 || rowspan=3 | MTV Movie Award || Najboljši poljub <small>(skupaj s [[Selma Blair|Selmo Blair]])</small> || rowspan=3 | ''[[Podle igre]]'' |- | Najboljši nastop - Ženski |- | Najboljši zlobnež || rowspan=4 {{nom}}a |- | rowspan=3 | 2001 || [[Zlati globus]] || [[Zlati globus|Najboljši nastop igralke v televizijski seriji - Drama]] || rowspan=3 | ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' |- | Teen Choice Award || Televizija - Izbira igralke |- | Television Critics Association || Individualni dosežki v drami |- | 2002 || Teen Choice Award || Izbira filmske igralke: Komedija || ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'' || {{won}}a |- | 2003 || Satellite Award || Najboljša igralka - Dramska televizijska serija || ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' || rowspan=7 {{nom}}a |- | rowspan=2 | 2005 || MTV Movie Award || Najboljši prestrašeni nastop || rowspan=2 | ''[[Zarota]]'' |- | Teen Choice Award || Izbira filmske igralke: Triler |- | rowspan=2 | 2011 || Entertainment Weekly Award<ref>{{navedi novice|url=http://popwatch.ew.com/2011/11/17/entertainers-of-the-year-2011-vote/#pd_a_5679073|title=Podelitev nagrad EW Awards leta 2011: Glasujte za svoje favorite!|date=17. november 2011|work=Entertainment Weekly|accessdate=18. november 2011|archive-date=2013-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605140612/http://popwatch.ew.com/2011/11/17/entertainers-of-the-year-2011-vote/#pd_a_5679073|url-status=dead |language=en}}</ref> || Najljubša televizijska igralka || rowspan=5 | ''Dvojnica'' |- | Virgin Media TV Award (UK)<ref name="autogenerated1">{{navedi novice|url=http://www.virginmedia.com/tvradio/awards/|title=ZDAJ glasujte za nagrade Virgin Media TV Awards!|accessdate=26. december 2011}} {{ikona en}}</ref> || Najboljša igralka |- | rowspan=3 | 2012 || Teen Choice Award<ref>{{navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/teen-choice-awards-nominees-vampire-diaries-326656|title=Podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2012: ''Vampirski dnevniki'' imajo največ nominacij|date=18. maj 2012|accessdate=18. maj 2012|work=The Hollywood Reporter|first=Philiana|last=Ng}} {{ikona en}}</ref> || Izbira televizijske serije: Drama |- | Zap2it Award<ref>{{navedi novice|url=http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2012/05/zap2it-awards-nina-dobrev-vs-sarah-michelle-gellar-and-more-for-best-actor-playing-two-characters.html|title=Zap2it Awards: Nina Dobrev proti Sarah Michelle Gellar in drugim za najboljšega igralca, ki je v isti seriji upodobil dva lika|date=28. maj 2012|accessdate=28. maj 2012|archive-date=2014-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140326141219/http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2012/05/zap2it-awards-nina-dobrev-vs-sarah-michelle-gellar-and-more-for-best-actor-playing-two-characters.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> || Najboljši igralec, ki je v isti seriji upodobil dva lika |- | E! Golden Remotes Award<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/news/watch_with_kristin/golden_remotes_2012_winners_are/325796|title=Podelitev nagrad Golden Remotes leta 2012 - in to so zmagovalci|publisher=E! Online|date=27. junij 2012|accessdate=10. julij 2012}} {{ikona en}}</ref> || Zvezda, ki jo bomo pogrešali najbolj || {{won}}a |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (G)]] * [[Seznam judovskih Američanov]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikiquote|Sarah Michelle Gellar}} {{Kategorija v Zbirki}} * {{IMDb Name|id=001264|name=Sarah Michelle Gellar}} {{ikona en}} * [http://movies.yahoo.com/person/sarah-michelle-gellar/ Sarah Michelle Gellar] na Yahoo! Movies {{ikona en}} * [http://www.darkhorizons.com/interviews/458/-sarah-michelle-gellar-for-the-grudge- Intervju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100622045159/http://www.darkhorizons.com/interviews/458/-sarah-michelle-gellar-for-the-grudge- |date=2010-06-22 }} s Sarah Michelle Gellar za revijo ''The Grudge'' na darkhorizon {{ikona en}} <!-- {{Normativna kontrola}} --> {{DEFAULTSORT:GELLAR, Sarah Michelle}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški producenti]] [[Kategorija:Judovski igralci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] 7vobwycqt7p842m1pgtq45fgjwgqalf 0 365559 6718163 6024989 2026-07-26T11:31:45Z Marko3 1829 6718163 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nawaal El Saadawi''' , [[Egipčani|egipčanska]] [[feminizem|feministka]], [[aktivist]]ka, [[zdravnik|zdravnica]] in [[psihiatrija|psihiatrinja]], * [[27. oktober]] [[1931]], [[Kafr Tahla]], [[Egipt]], † [[21. marec]] [[2021]], [[Kairo]], Egipt. Napisala je mnogo knjig na temo žensk in islama. Pri tem je še posebno pozornost namenila praksi [[Obrezovanje žensk|obrezovanja ženskih genitalj]], prisotni v njeni družbi. Kot zdravnica in aktivistka za človekove pravice je tudi nasprotnica [[Obrezovanje moških|obrezovanja moških]]. Saadawi je mnenja, da bi morali biti tako dečki, kot deklice zaščiteni pred nesoglasnim obrezovanjem genitalij.<ref name="Transfor">{{navedi knjigo |author=Čmajčanin, Živanovoć |year=2011 |title=Transfor(M)arT |publisher=Udruženje zakulturu i umjetnost CRVENA |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> »Življenje je zelo težko. Edini ljudje, ki zares živijo, so tisti, ki so močnejši od življenja samega.« Nawal El Saadawi ==Viri in opombe== {{sklici|1}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Saadawi, Nawaal El}} [[Kategorija:Feministke]] [[Kategorija:Aktivisti]] [[Kategorija:Zdravnice]] [[Kategorija:Egipčanski pisatelji]] 3085pmvrsi24nw0k05nvsgs0d8k77ew 0 373229 6718149 6274863 2026-07-26T11:10:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718149 wikitext text/x-wiki [[File:Tempio di Zeus Olimpo apr2005 02.jpg|thumb|300px|Tempelj olimpskega Zevsa v Atenah (174 pr. n. št.–132 n. št.) s Partenonom (447–432 pr. n. št.) v ozadju]] Na tem '''seznamu antičnih grških templjev''' so templji, ki so bili zgrajeni od 6. st. pr. n. št. do 2. st. n. št. v celinski Grčiji in grških mestih na Egejskih otokih, v Mali Aziji, na Siciliji in v Italiji, povsod, kjer so bile grške kolonije in kjer je bila uveljavljena grška kultura. Za starogrško arhitekturo so značilne zelo urejene oblike s "stebri in prekladami". Znani so trije jasno opredeljeni slogi: [[Dorski slog|dorski]], ki ga najdemo po vsej Grčiji, na Siciliji in v Italiji; [[jonski slog|jonski]] v Mali Aziji z nekaj primeri v Grčiji ter bogatejše okrašen [[korintski slog|korintski]], ki se je uporabljal na začetku samo v notranjosti, nato pa postajal vse pogostejši v helenističnem obdobju od 1. stoletja pred našim štetjem dalje in so ga zelo uporabljali rimski arhitekti. Vsi starodavni [[grški tempelj|grški templji]] so bili posvečeni posebnemu bogu [[panteon]]a in so jih uporabljali kot prostore za obrede. V primerjavi s cerkvami notranji prostor ni bil kraj zbiranja, ampak zakladnica in prostor za velik kultni kip božanstva. == Izrazoslovje == Večina starogrških templjev je pravokotne oblike, so približno dvakrat daljši kot široki z nekaterimi izjemami, kot je ogromen [[tempelj olimpskega Zevsa (Atene)|tempelj olimpskega Zevsa]] v Atenah, katerega dolžina je skoraj 2,5-kratnik širine. Številni ohranjeni templji imajo krožno obliko in se imenujejo ''tolos''. <ref name = BF6>Banister Fletcher pp. 107-109</ref> Najmanjši templji so manj kot 25 metrov dolgi, dolžina krožnih ''tolosov'' pa je taka kot premer. Dolžina velike večine templjev je med 30 in 60 metrov, majhne skupine dorskih templjev, tudi [[Partenon]]a, je med 60 in 80 metrov, največjih, predvsem jonskih in korintskih, je med 90 in 120 metrov. [[File:Greek temples.svg|thumb|600px| |<center>Tlorisi starogrških templjev</center>]] '''Tlorisi starogrških templjev''' Zgoraj: 1. tempelj z antama, 2. prostil – tempelj z dvostranskima antama, 3. tolos, 4. prostil tetrastil, 5. amfiprostil tetrastil, spodaj: 6. dipter oktastil, 7. peripter heksastil, 8. psevdoperipter heksastil, 9. psevdodipter oktastil Tempelj se dviga s stopničaste baze ali [[stilobat]]a, ki dvigne strukturo nad tlemi, na katerih stoji. Zgodnji primeri, kot je Zevsov tempelj v Olimpiji, ima dve stopnici, vendar ima večina, kot npr. Partenon, tri, razen Apolonovega templja v Didimi, ki jih ima šest. <ref name = BF>Banister Fletcher</ref> V jedru stavbe je zidan ''naos'', v katerem je [[cela]], prostor, v katerem je stal kip [[bog]]a. Cela ima običajno verando ali ''pronaos'' in včasih še drugo sobo ali ''antenaos'', ki je bil zakladnica ali prostor za skladiščenje trofej in daril. Prostori so bili osvetljeni skozi ena sama velika vrata z vgrajenim okovjem iz kovanega železa, nekatere sobe pa tudi skozi strešna okna. Na stilobatu, pogosto povsem obdanim z naosom, so stale vrste stebrov. Za določitev tipa templja je pomembno število stebrov pri vhodu spredaj in njihova porazdelitev. Zgledi: * ''distil z antama'' je majhen tempelj z dvema stebroma na sprednji strani, ki stojita med izstopajočimi stenami pronaosa ali verande, npr. Nemezin tempelj v Ramnuntu (slika 1); * ''amfiprostil tetrastil'' je majhen tempelj s stebri na obeh koncih, ki stojijo čisto ob naosu. Ima štiri stebre, npr. tempelj na Ilisu v Atenah (slika 4); * ''peripter heksastil'' je tempelj z eno samo vrsto obrobnih stebrov okoli naosa s šestimi stebri spredaj, kot je Hefajstejon v Atenah (slika 7); * ''peripter oktastil'' je tempelj z eno vrsto stebrov okoli naosa (slika 7), ima osem stebrov spredaj, npr. Partenon v Atenah (slika 6 in 9); * ''dipter dekastil'' je ogromen Apolonov tempelj v Didimi z naosom, obdan z dvojno vrsto stebrov (slika 6), z desetimi stebri na vhodu spredaj; * tempelj olimpskega Zevsa, Agrigento, je ''psevdoperipter heptastil'', ima obkrožajoče stebrišče, tudi navidezne stebre ([[pilaster|pilastre]]), ki so pritrjeni na steno naosa (slika 8). Heptastil pomeni, da ima tempelj sedem stebrov na vhodu spredaj. Opomba: Za vse stavbe niso na voljo natančne meritve. Nekateri temelji se dotikajo in so dobro razčlenjeni, velikosti so natančne. Za druge se lahko velikost oceni po pičlih ostankih. V teh primerih so navedena najbližja cela števila. Sprva so jih merili v čevljih, kar je bilo pretvorjeno v metre z manjšimi odmiki. == Grčija, Mala Azija, Sicilija in Italija == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%;border:0px;text-align:left;line-height:150%;" |- ! class="unsortable" style="width:200px" |Slika ! style="width:150px" | Ime ! style="width:120px" | Kraj ! style="width:100px" | Datum ! style="width:140px" | Mere ! Opis <br> (razvrstitev po slogu) |- | [[File:Full Medusa pediment at the Archaelogical museum of Corfu.jpg|200px]] |{{sort|AretmisC|[[Artemida|Artemidin tempelj, Krf]]}} |{{sort|ACorf|Grčija:<br> [[Krf]] }}<br>{{small|{{coord|37.63877|21.62969}}}} |{{ntsh|-580}}okoli 580 pr. n. št. |{{ntsh|23,46|x|49,00|m |{{ntsh|1}} Dorski tempelj ''peripter psevdodipter'', ki je bil znan po vključitvi vseh glavnih prvin dorskega sloga. To je prvi znani dorski tempelj, ki je bil v celoti zgrajen iz kamna.<ref name=Darling>{{navedi knjigo|last=Darling|first=Janina K.|title=Architecture of Greece|year=2004|location=Westport, Connecticut|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=0-313-32152-3|url=http://books.google.com/books?id=4F-v35--l_gC}}</ref> |- | [[File:20090725 olympia15.jpg|200px]] |{{sort|HeraO|[[Herin tempelj, Olimpija|Herin tempelj]]}} |{{sort|AO|Grčija:<br> [[Olimpija]]}}<br>{{small|{{coord|37.63877|21.62969}}}} |{{ntsh|-590}}okoli 590 pr. n. št. |{{ntsh|18,75|x|50,01|m |{{ntsh|1}}Dorski ''peripter heksastil'', zgrajen s 16 stebri na vsaki strani, dolg toliko, kot je širok, v arhaičnem slogu.<ref name = B33>Boardman, ''The Art and Architecture of Ancient Grčija'', p.33.</ref> Stavba je bila prvotno lesena in opečna na kamnitem podstavku z lesenimi zunanjimi stebri in notranjimi [[hipostil]]nimi stebri, postopoma nadomeščenimi s kamnom, zato so stebri zelo različni.<ref name = F12>Banister Fletcher, p. 112, List of Doric temples, with dates</ref> |- | [[File:Korinth BW 2017-10-10 10-55-28.jpg|200px]] |{{sort|ApolloC|[[Antični Korint|Apolonov tempelj]]}} |{{sort|ACo|Grčija:<br>[[Korint]]}}<br>{{small|{{coord|37.90604|22.87916}}}} |{{ntsh|-540}}okoli 540 pr. n. št. |{{ntsh|21,36|x|53,30|m |{{ntsh|1}}Dorski ''peripter heksastil'' s 15 stebri na vsaki strani z dvema notranjima sobama na [[krepidoma|krepidomu]] iz treh stopenj. Podoben je Herinemu templju v Olimpiji, vendar v celoti zgrajen iz kamna.<ref name = B31>Boardman, ''Art and Architecture....'', pp. 31-32.</ref> Stebri so monolitni, ohranjenih je sedem od 38. Široki kapiteli so bili izrezljani kot ločeni kosi in obloženi z marmorjem.<ref>Copplestone, p.45</ref> |- | [[File:A Delphi detail.JPG|200px]] |{{sort|ApolloDelp|[[Delfi#Apolonov tempelj|Apolonov tempelj]]}} |{{sort|ADelp|Grčija:<br> [[Delfi]]}}<br>{{small|{{coord|38.48241|22.50145}}}} |{{ntsh|-510}}okoli 510 pr. n. št. |{{ntsh|23,82|x|60,32|m<ref>Perseus Digital Library, ''[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/artifact;jsessionid=AEA7B105431206BD019914CFF192EFBB?name=Delphi%2C+Temple+of+Apollo&object=Building Temple of Apollo]'', (accessed: 30-06-2011)</ref> |{{ntsh|1}}Dorski tempelj na gori Parnas ima legendarni izvor z mitološkima Trofonijem in Agamedom. To je tretji tempelj na tem mestu (330 pr. n. št.). Je delo Spintarja, Ksenodorja in Agatona. S skulpturo Prajasa in Androstena ima ''heksastilno'' obliko s 15 stebri, ob straneh so ostali od zgodnejše stavbe, zgrajen je iz poroznega apnenca. Zunaj temeljev je ostalo malo templja. <ref>Ancient Grčija. org, ''[http://www.ancient-Grčija.org/architecture/delphi-temple-of-apollo.html Temple of Apollo at Delphi]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', accessed; 27-06-2011</ref> |- | [[File:Aegina, The Temple of Aphaia.jpg|200px]] |{{sort|Aphaia|[[Afajin tempelj, Ajgina|Afajin tempelj]]}} |{{sort|AAe|Grčija:<br> [[Ajgina]]}}<br>{{small|{{coord|37.75448|23.53306}}}} |{{ntsh|-490}}okoli 490 pr. n. št. |{{ntsh|15,5|x|30,5|m <ref name = Wiki>Transferred from Wikipedia article page, unreferenced</ref> |{{ntsh|1}}Dorski tempelj stoji visoko na vzhodni strani otoka Ajgina, 40 km iz Aten. Ima ''peripter heksastil'' z 12 stebri vzdolž vsake strani. Viden je razvoj templjev, ki so bili krajši od svoje širine. Notranjost je hipostil v dveh ravneh.<ref>Banister Fletcher, pp. 115-119</ref> Dorski slog kaže veliko prefinjenost.<ref>Copplestone, p. 48</ref> Keramični strešni ornamenti in skulpture v [[timpanon (arhitektura)|pediment]]u kažejo boje pred [[Troja|Trojo]].<ref>Strong, p. 59</ref> Niso našli metop in predvidevajo, da je bil lesen.<ref>Copplestone, P. 44</ref> |- | [[File:Tempio di Zeus Olimpia April 2006.jpg|200px]] |{{sort|ZeusO|[[Zevsov tempelj, Olimpija|Zevsov tempelj]]}} |{{sort|AO|Grčija:<br> Olimpija}}<br>{{small|{{coord|37.63786|21.63010}}}} |{{ntsh|-460}}okoli 460 pr. n. št. |{{ntsh|27,43|x|64|m}} <ref name = Strong61/> |{{ntsh|1}}Dorska arhitektura: [[Libon (arhitekt)|Libon]] iz Elise.<ref name = F6/> Rafiniran ''peripter heksastil'' s 13 stebri ob vsaki strani, klasičen način. Na pedimentu je imel veličastno skulpturo.<ref name =Strong61>Strong, p. 61</ref> Lokalni apnenec je bil prekrit s štukaturo, skulpture, ploščice in žlebovi so bili iz marmorja<ref>Boardman, ''Art and Architecture...'' p. 34.</ref> z bronastim [[akroterij|akroterijem]] na vrhu. Leta 448 pr. n. št. je tempelj varoval velik [[krizelefantinska tehnika|krizelefantinski]] kip Zevsa, 12 m visok, kiparja [[Fidija|Fidije]].<ref name = F6/> |- |[[File:Ilissos leftovers.JPG|200px]] |{{sort|Tempelj na Ilisu <br>{{small|(fotografija ostankov templja)}} |{{sort|AAth|Grčija:<br> [[Atene]]}}<br>{{small|{{coord|37.96835|23.73305}}}} |{{ntsh|-449}}449 pr. n. št.<ref name = F29>Banister Fletcher, p. 129, List of Ionic temples with dates</ref> |{{ntsh|približno 6|x|12,8|m |{{ntsh|3 }}Majhen jonski tempelj, arhitekt [[Kalikrat]], blizu reke Ilis, ki teče skozi Atene. Je ''amfiprostil tetrastil''. Razlikuje se od majhnih templjev in zakladnic, ki so jih gradili v Mali Aziji, saj ima okoli ogredja friz. |- | [[File:View of Hephaisteion of Athens in 2008 2.jpg|Temple of Hephaestos|200px]] |{{sort|HephaestosA|[[Hefajst|Hefajstov tempelj]]}} |{{sort|AAth|Grčija:<br> [[Atene]]}}<br>{{small|{{coord|37.97556|23.72145}}}} |{{ntsh|-449}}449–444 pr. n. št. |{{ntsh|13,72|x|31,77|m |{{ntsh|1}}Dorski ''peripter heksastil'', zgrajen s 13 stebri na vsaki strani.<ref name = B38>Boardman, ''Art and Architecture...'', p. 38</ref> Je dobro ohranjen od zunaj; spremenjen je bil na vzhodnem koncu, da bi postal pravoslavna cerkev. Ima notranji friz čez verando na obeh koncih in je ohranil veliko izvirnega marmorja in izvirne poslikave. <ref name = F6>Banister Fletcher, p.119</ref> |- | [[File:Bassai Temple Of Apollo Detail straight.JPG|200px]] |{{sort|ApolloEpic|[[Basa#Tempelj Apolona Epikurijskega|Tempelj<br> Apolona Epikurijskega]]}} |{{sort|ABas|Grčija:<br> [[Basa]]}}<br>{{small|{{coord|37.42972|21.90028}}}} |{{ntsh|-450}}okoli 450–425 pr. n. št. |{{ntsh|14,6|x|38,3|m <ref name = BF123/> |{{ntsh|2}}Arhitekt [[Iktin]] je uporabil vse tri sloge znotraj posamezne stavbe, ki je stala v smeri sever–jug ​​namesto vzhod–zahod. Medtem ko so konci v obliki ''heksastila'', je tempelj zelo dolg glede na širino, približno 2,3 : 1. Notranjost je bila precej nenavadna, jonski kapiteli so imeli unikatno zasnovo, v njej so bili tudi osrednji korintski stebri in asimetrično postavljen kip Apolona, osvetljen od stranskih vrat, obrnjen proti jutranjemu soncu.<ref name = BF123>Banister Fletcher. pp. 123 - 125</ref> |- | [[File:O Partenon de Atenas.jpg|The Parthenon|200px]] |{{sort|Parthenon|[[Partenon]]}} |{{sort|AAth|Grčija:<br> [[Atene]]}}<br>{{small|{{coord|37.97146|23.72667}}}} |{{ntsh|-447}}447 - 432 pr. n. št.<ref name = F12/> |{{ntsh|30,86|x|69,5|m <ref name = BF119/> |{{ntsh|1}}Tempelj dorskega sloga prevladuje na [[Atenska akropola|Atenski akropoli]], ki je najbolj znan grški tempelj in med najbolj vplivnimi stavbami v svetu arhitekture. Zgrajen je bil za [[Periklej|Perikleja]] in je delo Iktina in Kalikrata, okrašen je s kipi, izdelanimi pod vodstvom Fidija. ''Peripetral oktastil'' v tlorisu je v razmerju približno 4 : 9. V hipostilu je [[naos]], v katerem je bil ogromen kip boginje [[Atena|Atene]]. Druga soba, ''partenon'' ali ''devica'', je bil podprt s štirimi visokimi jonskimi stebri. Medtem ko je visoka klasična skulptura zunanjosti vsebovala [[pediment]] in [[metopa|metope]] v dorskem slogu, [[friz]] obdaja zunanjo steno naosa v jonskem načinu. Tempelj je ostal razmeroma nedotaknjen vse do 18. stoletja, od takrat je bil večkrat ogrožen. Veliko okrasja je v Britanskem muzeju.<ref name = BF119>Banister Fletcher, pp. 119-123</ref> |- | [[File:Greece Cape Sounion BW 2017-10-09 10-12-43.jpg|200px]] |{{sort|PoseidonSou|[[Sounion#Pozejdonov tempelj|Pozejdonov tempelj]]}} |{{sort|ASou|Grčija:<br> rt [[Sounion]]}}<br>{{small|{{coord|37.65023|24.02445}}}} |{{ntsh|-444}}444 - 440 pr. n. št. |{{ntsh|13,47|x|31,12|m|<ref>Perseus Digital Library, ''[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/artifact;jsessionid=75189113B855252B20D53ED3B4A85672?name=Sounion%2C+Temple+of+Poseidon&object=Building Sounion, Temple of Poseidon]'', (accessed: 30-06-2011)</ref> |{{ntsh|1}}Dorski ''peripter hekastil'' z oslabljenimi stebri (6,12 m) in izpopolnjenimi klasičnimi proporci, le nekoliko daljšimi od dvakratne širine je skupaj s Partenonom dokončno izpopolnjen dorski slog. Ostanki friza, ki prikazujejo zgodbo o [[Tezej]]u ter ''Boj med Lapiti in Kentavri'', so ohranjeni. <ref>Copplestone, p. 47 - 48</ref> |- | [[File:Ramnous001.JPG|200px]] |{{sort|Nemes|[[Nemeza|Nemezin tempelj]]}} |{{sort|ARh|Grčija:<br> [[Ramnunt]]}}<br>{{small|{{coord|38.21760|24.02689}}}} |{{ntsh|-436}}436–432 pr. n. št. |{{ntsh|10,05|x|21,4|m| |{{ntsh|1}}Dorski ''hekastil'' z 12 stebri na obeh straneh, stebri levo in [[stilobat]] so nedokončani. |- | [[File:Temple of athena nike 2010.jpg|200px]] |{{sort|Nikea|[[Atena|Tempelj Atene Nike]]}} |{{sort|AAt|Grčija:<br> Atene}}<br>{{small|{{Coord|37.97152|23.72514}}}} |{{ntsh|-427}}427 pr. n. št. |{{ntsh|okoli 5,5|x|8|m| |{{ntsh|3}}Jonski tempelj, imenovan tudi ''Nike Apteros'', arhitekt Kalikrat. Majhen ''amfiprostil tetrastil'', ki je bil zgrajen v bližini [[Propileje|Propilej]] na Atenski akropoli. Tempelj je bil porušen leta 1687, kamen pa so ponovno uporabili za gradnjo turške utrdbe. Leta 1836 je bil obnovljen in tempelj ponovno sestavljen.<ref name = F29>Banister Fletcher, p. 129, List of Ionic temples with dates</ref><ref name = BF133>Banister Fletcher, p. 133</ref> |- | [[File:Erechtheum- Acropolis of Athens.jpg|200px]] |{{sort|Erechtheion|[[Erehtejon]]}} |{{sort|AAt|Grčija:<br> Atene}}<br>{{small|{{coord|37.97206|23.72652}}}} |{{ntsh|-421}}421–405 pr. n. št. |{{ntsh|približno 11,5|x|22,85|m|<ref name = BF133>Banister Fletcher, p. 133</ref> |{{ntsh|3}}Jonski tempelj na Akropoli v Atenah<ref name = F29/>, posvečen Ateni Polias, pokroviteljici mesta; Erektus in Pozejdon. Arhitekt [[Mnezikles]]. Stavba je zelo nesorazmerna, saj so posegali v svetišče na obeh straneh; teren strmo pada. Glavni del je ''amfiprostil hekastil'' s [[portik]]om na vzhodu, obkrožena s frizom iz temnega [[apnenec|apnenca]], okrašena s figurami iz marmorja. Ima tri sobe, večja je posvečena Ateni in je dostopna z vzhoda. Severna veranda je tetrastil, globok dve stopnji, z velikimi dobro ohranjenimi vrati. Južna veranda ima šest [[Kariatide|kariatid]] (2,13 m visoke), ki podpirajo ogredje. <ref>Banister Fletcher, p. 133 - 137</ref> |- | [[File:Tholos Athena Pronaia.JPG|200px]] |{{sort|Tholosdelp|[[Delfi|Atenin tolos]]}} |{{sort|ADelp|Grčija:<br> [[Delfi]]}}<br>{{small|{{coord|38.48016|22.50803}}}} |{{ntsh|-400}}okoli 400 pr. n. št. |{{ntsh|premer 14,76|m <ref name = Wiki/> : |{{ntsh|2}}Okrogel tempelj ali zakladnica, zgradil ga je Teodor iz Fokide, ki je uveljavil okrogle templje.<ref>Copplestone, p. 46</ref> Zgodnji primer dorske zunanjosti s korintsko notranjostjo.<ref>Boardman, ''Greek Art'', pp. 138 - 139</ref> Zunanjost in notranjost imata 20 oziroma 10 stebrov.<ref>Ancient Grčija.org, ''[http://www.ancient-Grčija.org/map/delphi-tholos-plan.html Delphi Tholos plan]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'' accessed 27-06-2011</ref> |- | [[File:Epidauros Abaton 2008-09-11.jpg|200px]] |{{sort|AsclepiusEpi|[[Asklepijev tempelj, Epidaver|Asklepijev tempelj]]<br>{{small|(ospredje)}}}} |{{sort|AEpid|Grčija:<br> [[Epidaver]]}}<br>{{small|{{coord|37.59850|23.07433}}}} |{{ntsh|-380}}okoli 380 pr. n. št. |{{ntsh|približno 80|x|43|m |{{ntsh|1}}Dorski ''heksastil'' z 11 stebri na obeh straneh,<ref name = D18/> arhitekt [[Teodot (arhitekt)|Teodot]]. Ima pedimentalni kip [[Timotej]]a, akroterij v obliki majhnih kipov.<ref name = Dorig>Jose Dorig in Boardman, ''Art and Architecture....'' p. 435</ref> Znani so stroški za gradnjo tega templja.<ref name = D18>Dinsmoor, p. 218</ref><br>{{small|(Slika: Ostanki temeljev templja so v ospredju. Stebri so del ''stoe bolnih'' in označujejo območje, posvečeno Asklepiju)}}<ref>Banister Fletcher, p.106</ref> |- | [[File:20100408 epidaure21.JPG|200px]] |{{sort|TholosPoly|[[Poliklejtov tolos, Epidaver|Poliklejtov tolos]]}} |{{sort|AEpid|Grčija:<br> [[Epidaver]]}}<br>{{small|{{coord|37.59835|23.07398}}}} |{{ntsh|-350}}okoli 350 pr. n. št. |{{ntsh|premer 21,95|m |{{ntsh|2}}Okrogel tempelj ali zakladnica, obkrožen z 26 stebri dorskega sloga, ima 14 notranjih korintskih stebrov.<ref name = BF9>Banister Fletcher, p. 109</ref> |- | [[File:Olympia Philippeion 2010 4.jpg|200px]] |{{sort|Philippeion|[[Filipejon]]}} |{{sort|AOlymp|Grčija:<br>Olimpija }}<br>{{small|{{coord|37.63863|21.62916}}}} |{{ntsh|-339}}339 pr. n. št. |{{ntsh|premer 16|m |{{ntsh|3}}Jonski [[tolos]] z 18 zunanjimi jonskimi stebri in 9 notranjimi korintskimi stebri, arhitekt [[Leohar]]<ref name = BF9/>. Zgrajen je bil v spomin na Filipa II. Makedonskega in njegovo družino. |- | [[File:Delos 3023.jpg|200px]] |{{sort|ApolloDelos|[[Delos#Apolonov tempelj|Apolonov tempelj]]}} |{{sort|ADelos|Grčija:<br> [[Delos]]}}<br>{{small|{{coord|37.40058|25.26708}}}} |{{ntsh|-470}}470–okoli 300 pr. n. št. |{{ntsh|približno 13|x|30|m <ref name = PDL/> |{{ntsh|1}}Dorski ''peripter heksastil'' ima 13 stebrov na obeh straneh. Skupaj z drugimi templji je znotraj svetišča na Delosu. Ni bil dokončan. Cela stran je v pogubnem stanju, ohranjen je le zunanji del.<ref name =PDL>Perseus Digital Library, ''[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/artifact;jsessionid=29036634442AD27CEFCB8B4A45187B99?name=Delos%2C+Delian+Temple+of+Apollo&object=Building The Delian Temple of Apollo]'', accessed 2011-07-27</ref> |- | [[File:0417 - Siracusa - Tempio di Apollo - Foto Giovanni Dall'Orto - 21-May-2008.jpg|200px]] <!---NOTE: Don't change the format of this date. It's part of a file name.---> |{{sort|ApolloSyrac|[[Sirakuze|Apolonov tempelj]]}} |{{sort|DSyracu|Sicilija:<br>[[Sirakuze]]}}<br>{{small|{{coord|37.06394|15.29297}}}} |{{ntsh|-565}}565 pr. n. št. |{{ntsh|21,57|x|55,33|m| |{{ntsh|1 }}Dorski ''peripter heksastil'' ima 17 stebrov na vsaki strani in dodatno vrsto stebrov na vzhodnem koncu. Stebri na straneh so zelo blizu skupaj.<ref name=B38/> |- | [[File:Temple Of Olympian Zeus - Olympieion (retouched).jpg|200px]] |{{sort|ZeusAthens|[[tempelj olimpskega Zevsa (Atene)|Tempelj <br> olimpskega Zevsa]]}} |{{sort|AAthens|Grčija:<br> [[Atene]]}}<br>{{small|{{coord|37.96934|23.73310}}}} |{{ntsh|-174}}174 pr. n. št. - 132 n. št. |{{ntsh|44,35|x|110,5|m| |{{ntsh|4 }}Velik korintski tempelj, arhitekt Kosutij. Zgrajen je bil kot darilo Atenam Antioha Epifana in konstruiran v treh stopnjah. Je ''dipter oktastil'' in je bil daljši za širino v slogu zgodnje arhaične dobe. Ima 20 stebrov na vsaki strani in tri vrste v portiku, 104 stebre (premer: 1,9 m, višina: 17 m). Nekaj stebrov je bilo odnesenih v Rim, preden je bil tempelj končan in so bili uporabljeni za tempelj Jupitra Kapitolina, ki je imel velik vpliv na rimsko arhitekturo. Bil je končan in posvečen [[Hadrijan]]u več kot 300 let po začetku gradnje. Samo 15 stebrov je ohranjenih.<ref name = F39>Banister Fletcher, p. 139, List of Corinthian temples, with dates</ref><ref name = B48>Boardman, ''Art and Architecture...'', p. 48</ref><ref>Banister Fletcher, pp. 109, 140</ref> |- |[[File:Selinunte, View of the Acropolis from the Eastern Temple Group.jpg|200px]] |{{sort|SelinunteC|[[Selinunt|Selinunt, tempelj C]]}} |{{sort|DSelinus|Sicilija:<br> [[Selinunt]]}}<br>{{small|{{coord|37.58316|12.82528}}}} |{{ntsh|-550}}okoli 550 pr. n. št. |{{ntsh|23,93|x|63,76|m |{{ntsh|1 }}Eden od skupine dorskih templjev na akropoli ali "zahodna skupina", Selinunt.<ref name = F12/> {{small|(distant view)}} Podoben je templju Apolona v Sirakuzah. To je ''peripter heksastil'' s 17 stebri ob straneh in dodatno vrsto stebrov na vzhodnem koncu brez baze z blazinastimi kapiteli. Kot pri drugih templjih na tem mestu je drugi prostor dostopen samo iz naosa, ki je bil ozek in ni imel notranjih stebrov. Na prehodih so temu primerno večji. Metope iz tega templja kažejo arhaične kipe ''Herkulovih del'', ki so v Narodnem muzeju v [[Palermo|Palermu]]. <ref>Strong, p. 159 -160</ref> |- | [[File:Paestum BW 2013-05-17 15-08-53.jpg|200px]] |{{sort|HeraPaestum1|[[Hera|Herin tempelj I]]}} |{{sort|CPaestum|Italija:<br> [[Pestum]]}}<br>{{small|{{coord|40.41932|15.00536}}}} |{{ntsh|-530}}okoli 530 pr. n. št. |{{ntsh|24,26|x|59,98|m|<ref>Perseus Project, ''[http://pixelle.pagesperso-orange.fr/paestum-eng.htm Rebuilding the Temple of Hera]'', (accessed: 30-06-2011)</ref> |{{ntsh|1 }}Eden zgodnejših dorskih templjev je ohranjen precej dobro.<ref>Moffett, Fazio, Wodehouse, p.48</ref> Znan je kot ''bazilika'', je precej nenavadna zgradba z 9 stebri spredaj, 18 na vsaki strani, 3 stebri pred [[anta (arhitektura)|anto]] in vrsto stebrov vzdolž osi cele (naos); ''peripter eneastil'' v tlorisu.<ref name= F5>Banister Fletcher, p. 114-115</ref> Njegovi stebri imajo izrazito cigarasto obliko in sploščene izstopajoče kapitele. Je iz apnenca, nekoč obdelan s štukom.<ref>Boardman, ''Greek Art'', p. 61</ref> |- | [[File:Selinunte - Templi Orientali (Temple E) 18.JPG|200px]] |{{sort|HeraSelinunte|[[Selinunt|Herin tempelj E]]}} |{{sort|DSelinus|Sicilija:<br> Selinunt}}<br>{{small|{{coord|37.58662|12.83480}}}} |{{ntsh|-450}}5. st. pr. n. št. |{{ntsh|25,32|x|67,74|m |{{ntsh|1 }}Najbolje ohranjen dorski tempelj v Selinuntu, spada v vzhodno skupino s templjem F in G. Je ''peripter heksastil'' s 15 stebri na vsaki strani, širokimi hodniki ter širokim predelom od stopnic k stilobatu. Ima dolgo ozko [[cela|celo]] in notranjo komoro tako kot drugi templji v Selinuntu, notranje verande na obeh koncih so v grškem slogu. |- | [[File:Selinunte-Temple F 01.JPG|200px]] |{{sort|SelinunteF|[[Selinunt|Tempelj F]]}} |{{sort|DSelinus|Sicilija:<br> Selinunt}}<br>{{small|{{coord|37.58727|12.83492 }}}} |{{ntsh|-450}}5 st. pr. n. št. |{{ntsh|24,23|x|61,83|m |{{ntsh|1 }}Dorski ''heksastil'' s 14 stebri na vsaki strani. Med stebri je bil nizek zaslonski zid. Sicer močno spominja na Tempelj C, ki ima široke prehode, globoko stebriščno verando in dolgo ozko celo z drugo komoro. Leži na vzhodnem tempeljskem zemljišču v Selinuntu, med Templjem E in G. Je ruševina. |- | [[File:Selinunte AF3.JPG|200px]] |{{sort|ApolloSelinunte|[[Selinunt|Veliki Apolonov tempelj]] (Tempelj G)}} |{{sort|DSelinus|Sicilija:<br> Selinunt}}<br>{{small|{{coord|37.58819|12.83491}}}} |{{ntsh|-520}}okoli 520–450 pr. n. št. |{{ntsh|50,10|x|110,36|m |{{ntsh|1 }}Dorski ''peripterl oktastil'' s 18 stebri na obeh straneh je v vzhodni skupini v Selinuntu s templjem E in F. Je največji na tej strani in ni bil nikoli končan. Je popolnoma uničen. Mogočna stavba, ki ima stilobat v dveh ravneh in prehode zadostne širine, ki kažejo, da je predvidena druga vrsta stebrov ali pa da so graditelji na Siciliji v nasprotju s svojimi grškimi kolegi uporabljali za stabilizacijo strehe. Stebriščni notranji trem ima stranske in tudi sprednje stebre, tako da se lahko tempelj imenuje psevdodipter. V celi so bili dvoredni stebri, ki so se dvigali v dveh stopnjah, v zelo občutljivih proporcih glede na zunanje stebrišče. |- | [[File:Paestum BW 2013-05-17 13-58-28.jpg|200px]] |{{sort|AthenaPaestum|[[Atenin tempelj, Pestum|Atenin tempelj]]}} |{{sort|CPaestum|Italija:<br> Pestum}}<br>{{small|{{coord|40.42451|15.00545}}}} |{{ntsh|-510}}okoli 510 pr. n. št. |{{ntsh|14,54 x 32,88 m |{{ntsh| 1}}Imenovan tudi Demetrin tempelj, dorski ''peripter heksastil'' s 13 stebri na obeh straneh s proporci, ki naj bi bili dorski ideal v takih stavbah, kot je Pozejdonov tempelj na Sounionu. Stebri so rahlo ukrivljeni ([[entaza]]) in imajo velike in široke kapitele. Ta tempelj je imel številne jonske elemente, vključno stebre v notranjem portiku in oblike, ki so potekale med arhitravom in tipičnim dorskim frizom, imenovanim triglif in metopa. |- | [[File:Agrigento-Tempio di Zeus Olimpico Atlas01.JPG|200px]] |{{sort|ZeusAgrigento|[[Tempelj olimpskega Zevsa (Agrigento)|Tempelj <br> olimpskega Zevsa]]}} |{{sort|DAgrigen|Sicilija:<br> [[Agrigento]]}}<br>{{small|{{coord|37.29082|13.58441}}}} |{{ntsh|-510}}okoli 510 - 409 pr. n. št. |{{ntsh|52,75|x|110|m |{{ntsh|1 }}Dorski ''psevdoperipter'' s 7 priloženimi stebri (višine približno 17 m) čez sprednji [[atlant]] (višine 6 m) med njimi. Groba zunanjost kamnite palače je bila prekrita z marmornim štukom. |- | [[File:Lateral duomo.jpg|200px]] |{{sort|AthenaSyrac|[[Sirakuze|Atenin tempelj]]}} |{{sort|DSyracuse|Sicilija:<br> Sirakuze}}<br>{{small|{{coord|37.05965|15.29354}}}} |{{ntsh|-480}}480 pr. n. št. |{{ntsh|22|x|55|m |{{ntsh| 1}} Dorski ''heksastil'' v tlorisu s 14 stebri na obeh straneh. Del strukture je vključen v stolnico v Sirakuzah. |- | [[File:Agrigento5 (js).jpg|200px]] |{{sort|HeraLacinia|[[Dolina templjev]], Tempelj Here Lacinije}} |{{sort|DAgrigen|Sicilija:<br> Agrigento}}<br>{{small|{{coord|37.28860|13.60013}}}} |{{ntsh|-460}}okoli 460 pr. n. št. |{{ntsh|16,89|x|38,13|m |{{ntsh|1 }}Dorski tempelj, zgrajen jugovzhodno od velikega starodavnega mesta Agrigento s Konkordijinim templjem, templjem olimpskega Zevsa in več drugimi na območju, znanem kot Dolina templjev. |- | [[File:Paestum Poseindontempel2.JPG|200px]] |{{sort|Poseidonpaestum|[[Pestum|Pozejdonov tempelj]]}} |{{sort|CPaestum|Italija:<br> Pestum}}<br>{{small|{{coord|40.41997|15.00530}}}} |{{ntsh|-460}}okoli 460 pr. n. št. |{{ntsh|18,25|x|60,35|m |{{ntsh|1 }}Dorski, eden bolje ohranjenih templjev, prikazuje utrditev idej oblikovanja, ki so se razvijale v smeri "idealnega tipa" že v Grčiji. Je ''heksastil.'' |- | [[File:Temple of Concordia, Agrigento.jpg|200px]] |{{sort|ConcordAgrigento|[[Dolina templjev#Konkordijin tempelj|Konkordijin tempelj]]}} |{{sort|DAgrigen|Sicilija:<br> [[Agrigento]] }}<br>{{small|{{coord|37.28963|13.59202}}}} |{{ntsh|-430}}okoli 430 pr. n. št. |{{ntsh|16,92|x|39,42|m |{{ntsh|1}}Dorski tempelj (Agrigento F) je zelo lep primer ''peripterskega heksastila'' s 13 stebri na vsaki strani v slogu grških templjev. |- | [[File:Segesta BW 2012-10-10 17-18-06.jpg|200px]] |{{sort|Segesta|[[Tempelj v Segesti]]}} |{{sort|DSegesta|Sicilija:<br> [[Segesta]]}}<br>{{small|{{coord|37.94147|12.83239}}}} |{{ntsh|-424}}okoli 424 pr. n. št. |{{ntsh|21|x|56|m |{{ntsh|1 }}Dorski ''peripter heksastil'', tloris, ima neobičajne stebre, ki stojijo na kvadratnih podstavkih v dveh stopnjah. Tudi nima stene cele. Ta detajl najverjetneje kaže, da je bila stavba levo nepopolna ali ni bila namenjena celi. |- |[[File:Miniaturk 009.jpg|200px]] |{{sort|ArtemisEphesusB|[[Artemidin tempelj v Efezu|Artemidin tempelj]]}} |{{sort|BEphesus|Mala Azija:<br> [[Efez]]}}<br>{{small|{{coord|37.94968|27.36381}}}} |{{ntsh|-560}}okoli 560 pr. n. št.<br> izgubljen 356 pr. n. št. |{{ntsh|čez 50m x 110m |{{ntsh|3 }} Eno od ''[[Sedem čudes starega sveta|sedmih čudes sveta]]'' je bil četrti tempelj na tem mestu. Verjetno je bil načrt za ''dipter oktastil'' s stebri, ki imajo do 48 volut in raznovrstno obliko na kapitelih jonskega sloga, ki so bili po tri metre veliki. Spodnji del vsakega stebra je obdajal friz figur in je stal na globoko oblikovanem torusu, ki je bil tukaj uporabljen prvič, kvadratni podstavek, ki naj bi postal značilnost klasične arhitekture. Tempelj je bil požgan leta 356 pr. n. št. in ponovno zgrajen v 4. st. pr. n. š., 263 n. š. in ponovno porušen. |- | [[File:Heraion antika fötter, Samos, Grekland.JPG|200px]] <!---copyright User:Babbsan47---> |{{sort|HeraSamos|[[Samos|Herin tempelj]]}} |{{sort|ASamos|Grčija:<br> [[Samos]]}}<br>{{small|{{coord|37.67190|26.88556}}}} |{{ntsh|-540}}okoli 540 pr. n. št. <ref name = F28>Banister Fletcher, p. 128, List of Ionic temples, with dates</ref> |{{ntsh|52,45|x|108,6|m |{{ntsh|3 }}Jonski tempelj, arhitekta Rojkos in Teodor s Samosa, v dipterskem tlorisu, ima dve vrsti po 8 stebrov na vzhodnem koncu, dve vrsti po 9 na zahodni strani in 24 stebrov na obeh straneh. Zgrajen je bil na mestu prej zelo velikega jonskega templja, uničenega v požaru. Ima podoben načrt in ohranjene temelje stebrov starejšega templja.<ref name = B42>Boardman, ''Art and Architecture....'', p. 42</ref> |- | [[File:Ac artemisephesus.jpg|200px]] |{{sort|ArtemisEphesusB|[[Artemidin tempelj v Efezu|Drugi Artemidin tempelj]]}} |{{sort|BEphesus|Mala Azija<br> [[Efez]]}}<br>{{small|{{coord|37.94968|27.36381}}}} |{{ntsh|-356}}okoli 356 pr. n. št. |{{ntsh|64,3|x|119,175|m |{{ntsh|3 }}Jonski tempelj, arhitekta Demetrij iz Alopeke in Peonij iz Efeza; kipar [[Skopas]]. Center panjonijskega festivala. Je peti tempelj na tem mestu, ''dipter oktastil'' na prednjem delu s prostorom med stebri, večjimi proti osrednjemu prostoru, kjer je kamnita preklada (višine 1,2 m), razpona nad 8,5 m. Na zadnji strani je imel tempelj 9 stebrov. Stilobat je bil postavljen na visok krepidom (višine 2,75 m). Jonski kapiteli so bili precej ožji od tistih iz starejših templjev in stebri so imeli 24 volut. V tem templju se zdi, da je bil uveden kubični podstavek med stebrom in njegovim kvadratnim podstavkom. Ogredje ni imelo friza. |- | [[File:Templeofathenaprienemay2007.jpg|200px]] |{{sort|AthenaPolias|[[Priena|Tempelj Atene Palade]]}} |{{sort|BPriene|Mala Azija:<br> [[Priena]]}}<br>{{small|{{coord|37.65932|27.29646}}}} |{{ntsh|-334}}okoli 334 pr. n. št. |{{ntsh|19,5m x 37, 2m |{{ntsh|3 }}Jonski tempelj, arhitekt Pitij iz Priene, ''peripter heksastil'' z razmerjem približno 1:2. Stebri (višina 11,45 m) stojijo na podstavku. Kot mnogo jonskih templjev v Mali Aziji tudi ta nima friza.<ref name = F10>Banister Fletcher, p. 131</ref> |- | [[File:Artemistempel Sardes.jpg|200px]] |{{sort|ArtemisCybele|[[Sarde|Tempelj Artemide Kibele]]}} |{{sort|BSardis|Mala Azija:<br> [[Sarde]]}}<br>{{small|{{coord|38.47921|28.03128}}}} |{{ntsh|-325}}okoli 325 pr. n. št. |{{ntsh|48,78|x|91,44|m |{{ntsh|3 }}Eden večjih jonskih templjev. Je ''dipter oktastil'' z vhodom zahodni strani. Na levi je nedokončan s konstrukcijo iz okoli 275 pr. n. št., končali so ga Rimljani. Malo ga še stoji, razen temeljev dva stebra in nekaj štrcljev.<ref name = SD1>Sacred destinations,'' [http://www.sacred-destinations.com/turkey/sardis-temple-of-artemis.htm Temple of Artems, Sardis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130407053545/http://www.sacred-destinations.com/turkey/sardis-temple-of-artemis.htm |date=2013-04-07 }}'', accessed: 2011-07-27</ref> |- | [[File:Milète sanctuaire d'Apollon.jpg|200px]] |{{sort|ApolloDidy|[[Milet|Tempelj Apolona Didimeja]]}} |{{sort|BMiletus|Mala Azija:<br> [[Milet]]}}<br>{{small|{{coord|37.38486|27.25639}}}} |{{ntsh|-313}}313 pr. n. št. – 41 n. št. |{{ntsh|45,75|x|109,45|m |{{ntsh|3 }}Jonski tempelj z zgodnjimi korintskimi značilnostmi, arhitekta Peonij iz Efeza in Dafnis iz Mileta. Ta ''dipter dekastil'' z 21 stebri na obeh straneh ni bil dosti manjši kot velik Artemidin tempelj v Efezu. Gradili so ga okoli 250 let, vendar nikoli končali. Cela ni bila nikoli pokrita, ostalo pa je poglobljeno dvorišče, v katerem je bil kip Apolona. Tempelj je imel vrata, ki so imela bočno pritrjene stebre z zgodnjimi primeri korintskih kapitelov.<ref name = F10/><ref>Boardman, ''Art and Architecture....'', pp. 46 - 47.</ref> |- |[[File:Teos.jpg|200px]] |{{sort|DionysusTeos|[[Teos|Dionizov tempelj]]}} |{{sort|BTeos|Mala Azija:<br> [[Teos]]}}<br>{{small|{{coord|38.17723|26.78502}}}} |{{ntsh|-193}}193 pr. n. št. |{{ntsh|18,5|x|35|m<ref>Transferred from Wikipedia article, [[Hermogenes of Priene]], unreferenced</ref> |{{ntsh|3 }}Jonski tempelj, arhitekt Hermogen iz Priene, ''peripter heksastil'' z 11 stebri na obeh straneh. Stebri so stali na podstavkih, kjer je bil tudi friz Dionizovih prizorov. |- |} == Viri == {{sklici|2}} == Literatura == * [[John Boardman]], ''Greek Art'', Thames and Hudson, (1964), ISBN 0-500-18036-9 * John Boardman, Jose Dorig, Werner Fuchs and Max Hirmer, ‘’The Art and Architecture of Ancient Greece’’, Thames and Hudson, London, (1967) * Trewin Copplestone (editor), Lloyd, Rice, Lynton, Boyd, Carden, Rawson, Jacobus, ''World Architecture: an Illustrated History'', Paul Hamlyn, (1968); Seton Lloyd, Chapter 1: ''Ancient & Classical Architecture'' * William Bell Dinsmoor, William James Anderson, ''The Architecture of Ancient Greece: an account of its historic development'', Biblo and Tannen, (1973) ISBN 0-8196-0283-3 * [[Banister Fletcher]], ''A History of Architecture on the Comparative method'' (2001). Elsevier Science & Technology. ISBN 0-7506-2267-9. * [[Helen Gardner (art historian)|Helen Gardner]]; Fred S. Kleiner, Christin J. Mamiya, ''Gardner's Art through the Ages''. Thomson Wadsworth, (2004) ISBN 0-15-505090-7. * Marian Moffett, Michael Fazio, Lawrence Wodehouse, ‘’A World History of Architecture’’, Lawrence King Publishing, (2003), ISBN 1-85669-353-8. * Donald E. Strong, ‘’The Classical World’’, Paul Hamlyn, London (1965) ISBN 978-0-600-02302-9 * Henri Stierlin, ''Greece: From Mycenae to the Parthenon'', [[Taschen]], (2004), ISBN 978-3-8228-1226-6 [[Kategorija:Zgradbe in objekti Antične Grčije]] gyvht0mp0s73572lqfhsfcnv9r1fuyq 0 384082 6718038 6434967 2026-07-25T23:59:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718038 wikitext text/x-wiki {{Chembox | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477513893 | ImageFileL1 = Propylene skeletal.svg | ImageNameL1 = Skeletna formula propena | ImageFileR1 = Propene-2D-flat.png | ImageFileL2 = Propylene-3D-vdW.png | ImageFileR2 = Propylene-3D-balls.png | ImageNameR2 = Propen | IUPACName = propen | Section1 = {{Chembox Identifiers | SMILES = C=CC | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 117213 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | CASNo = 115-07-1 | UNNumber = 1077 (v utekočinjenem naftnem plinu) | RTECS = UC6740000 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = C11505 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 16052 | PubChem = 8252 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 7954 | SMILES2 = CC=C | InChI = 1/C3H6/c1-3-2/h3H,1H2,2H3 | InChIKey = QQONPFPTGQHPMA-UHFFFAOYAA | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C3H6/c1-3-2/h3H,1H2,2H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = QQONPFPTGQHPMA-UHFFFAOYSA-N }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=3| H=6 | Appearance = brezbarven plin | Density = 1,81 kg/m³, plinast (1,013 bar, 15 °C)<br>613,9 kg/m³, tekoč | Solubility = 0,61 g/m³ | BoilingPtC = −47,6 | MeltingPtC = −185,2 | Viscosity = 8,34 µPa·s pri 16,7 °C }} | Section3 = {{Chembox Structure | Dipole = 0,366 [[Debye|D]] (plin) }} | Section7 = {{Chembox Hazards | ExternalMSDS = [http://www.praxair.com/~/media/North%20America/US/Documents/SDS/Propylene%20C3H6%20Safety%20Data%20Sheet%20SDS%20P4648.ashx Splošni varnostni list] | EUClass = [[Slika:Hazard F.svg|40px]] zelo lahko vnetljivo ('''F+''') | MainHazards = | NFPA-H = 1 | NFPA-F = 4 | NFPA-R = 1 | FlashPtC = −108 | RPhrases = [[R-stavki|R12]] | SPhrases = [[S-stavki|S9]], [[S-stavki|S16]], [[S-stavki|S33]] }} | Section8 = {{Chembox Related | Function = [[alken]]i;<br>sorodne spojine | OtherFunctn = [[eten]], izomeri butena, alil, propenil | OtherCpds = [[propan]], [[propin]]<br />[[propadien]], [[1-propanol]]<br />[[izopropil alkohol|2-propanol]] }} }} '''Propen''', znan tudi kot propilen in metiletilen, je [[Nenasičeni aciklični ogljikovodiki|nenasičen]] [[Ogljikovodik|ogljikovodik]] s [[Kemijska formula|kemijsko formulo]] {{chem2|C3H6}}. V molekuli ima eno [[Dvojna vez|dvojno vez]], zato spada v razred [[Alken|alkenov]]. ==Lastnosti== Pri sobni temperaturi in atmosferskem tlaku je brezbarven [[plin]] s šibkim, vendar neprijetnim vonjem.<ref>''Collins Discovery Encyclopedia''. 1. izdaja. © HarperCollins Publishers. 2005.</ref> Je bolj hlapen kot [[propan]] in ima zato nižje [[vrelišče]]. Ker molekula ne vsebuje nobene zelo [[Polarnost|polarne]] vezi in ima zmanjšano simetrijo ([[točkovna skupina]] {{chem2|C5}}), ima majhen dipolni moment. Propen ima enako empirično formulo kot [[ciklopropan]], vendar se od njega razlikuje po strukturi vezi. Spojini sta torej strukturna [[Izomer|izomera]]. ==Nahajališča== Propen se v naravi pojavlja kot stranski proizvod vegetacije in [[Fermentacija|fermentacijskih]] procesov. [[Vesoljsko plovilo]] [[Cassini-Huygens|Cassini]] je s [[Spektroskopija|spektroskopijo]]<ref> [http://www.upi.com/Science_News/2013/09/30/Cassini-finds-ingredient-of-household-plastic-on-Saturn-moon/UPI-42881380571911/ ''Spacecraft finds propylene on Saturn moon, Titan'']. UPI.com. Pridobljano 30. septembra 2013.</ref> odkrilo sledove propena tudi v nižjih plasteh ozračja [[Saturn]]ove lune [[Titan (luna)|Titan]]. <ref>[http://www.spacedaily.com/reports/Cassini_finds_ingredient_of_household_plastic_on_Saturn_moon_999.html ''Cassini finds ingredient of household plastic on Saturn moon'']. Spacedaily.com. Pridobljeno 12. novembra 2013.</ref> ==Proizvodnja== Propen se proizvaja iz fosilnih goriv: [[Nafta|nafte]], [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] in mnogo manj iz [[premog]]a. Je tudi stranski proizvod rafinerij nafte in obdelave zemeljskega plina. V rafinerijah nafte nastajajo eten, propen in druge nizkomolekularne spojine s krekiranjem višjih ogljikovodikov, ki so tržno manj zanimivi. Glavni vir propena je ravno krekiranje nafte.<ref name=PSA>[http://www.dow.com/productsafety/finder/pro.htm ''Product Safety Assessment (PSA): Propylene'']. Dow Chemical Co.</ref> Od drugih pruduktov krekiranja se loči s [[Frakcionirna destilacija|frakcionirno destilacijo]]. Rafinerijski propen vsebuje od 50 do 70 % propena.<ref name=PSA/> Prehod na lažji način krekiranja z vodno paro z relativno nižjimi donosi propena in zmanjšanje potrebe po bencinu v nekaterih področjih so ustvarili neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po propenu, zato so postajajo vedno bolj pomembni namenski proizvodni postopki.<ref name="PP"> [http://www.slideshare.net/intratec/propylene-production-via-metathesis Propylene ''Production via Metathesis, Technology Economics Program'']. Intratec. ISBN 978-0-615-61145-7, Q2 2012.</ref> Med namenske proizvodne postopke propena spadajo: '''Metateza olefinov''', znana tudi kot [[disproporcionacija]], je reverzibilna reakcija med etenom in buteni, v kateri se prekinejo dvojne vezi in se nato preuredijo v propen:<ref name=PP/> :{{chem2|CH2\dCH2 + CH2\dCH\sCH2\sCH3 -> 2 CH2\dCH\sCH3}} Izkoristek je približno 90 masnih %. Postopek lahko poteka tudi brez butena. V tem primeru se pred tem del etena v posebnem reaktorju dimerizira v buten: :{{chem2|2 CH2\dCH2 -> CH2\dCH\s\CH2\sCH3}} ;Dehidrogeniranje propana :{{chem2|CH3\sCH2\sCH3 -> CH2\dCH\sCH3 + H2}} v katerem nastaja kot stranski produkt [[vodik]]. Izkoristek je približno 85 masnih %. Stranski produkti, v katerih prevladuje vodik, se porabijo kot gorivo za nadaljevanje procesa, razen v primerih, ko je tržno zanimiv tudi vodik. Postopek je priljubljen predvsem na Srednjem vzhodu, kjer je na razpolago veliko propana, ki nastaja kot stranski produkt pridobivanja nafte in naftnega plina.<ref>''Ashford’s Dictionary of Industrial Chemicals''. 3. izdaja. 2011. Str. 7766-69. ISBN 978-0-9522674-3-0.</ref> V zadnjem času so razvili pet novih tehnologij za sintezo propena,<ref>G. Maggini (2012). [http://www.slideshare.net/intratec/propylene-production-via-propane-dehydrogenation ''Technology Economics: Propylene via Propane Dehydrogenation'']. Slideshare.net. Pridobljeno 12. novembra 2013.</ref> ki se razlikujejo po [[katalizator]]jih, zasnovah reaktorjev in strategijah, ki dajejo večje izkoristke.<ref>G. Maggini (2013). [http://www.slideshare.net/intratec/technology-economics-propylene-via-propane-dehydrogenation-part-3 ''Technology Economics: Propylene via Propane Dehydrogenation'']. 3. del. Slideshare.net. Pridobljeno 12. novembra 2013.</ref> '''Iz sinteznega plina''', ki je zmes [[vodik]]a, [[Ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]] in pogosto nekaj [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]], se lahko sintetizira [[metanol]], iz njega pa eten in/ali propen. Stranski produkt procesa je voda. Sintezni plin se proizvaja z reformiranjem [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] ali s parnim reformiranjem naftnih derivatov, na primer [[Nafta|nafte]], ali z [[suha destilacija premoga |uplinjenjem premoga]].<ref>G. Maggini (2012). [http://www.slideshare.net/intratec/propylene-production-from-methanol ''Technology Economics: Propylene from Methanol'']. Slideshare.net. Pridobljeno 12. novembra 2013.</ref> S '''katalitskim krekiranjem pri zaostrenih pogojih''', se pravi pri večjem razmerju katalizator:olje, večjimi hitrostmi vpihavanja pare, višjih temperaturah itd.) se poveča vsebnost propena in drugih lahkih produktov. Kot surovina se običajno uporabljajo težji ogljikovodiki, se pravi olja in rafinerijski ostanki. Produkt vsebuje 20-25 masnih % propena, veliko motornega bencina in drugih stranskih produktov. Za krekiranje olefinov obstaja široka paleta tehnologij, ki katalitsko pretvorijo olefine s {{chem2|C4}} do {{chem2|C8}} v produkt, v katerem prevladuje propen in majhne količine etena. Proizvodnja propena v Evropi in Severni Ameriki se je v letih 2000-2008 ustalila pri približno 35 milijovov ton, v Aziji, predvsem v Singapuru in na Kitajskem, pa e vedno raste.<ref>[http://www.petrochemistry.net ''PetroChemicals Europe''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120103162038/http://www.petrochemistry.net/ |date=2012-01-03 }}. Pridobljeno avgusta 2008.</ref><ref> McMurry (2005). ''Organic Chemistry''. 6. izdaja. Brooks/Cole Publishing. Pacific Grove USA.</ref> V svetovnem merilu je trenutno razmerje med propenom in etenom približno 1:2. ==Uporaba== Propen je za etenom druga najpomembnejša surovina v petrokemijski industriji, iz katerega se proizvajajo številni proizvodi. Skoraj dve tretjini se ga predela v [[polipropilen]], ki je surovina za proizvodnjo folij, embalaže, pokrovčkov in druge proizvode. Leta 2008 je svetovna trgovina s propenom dosegla vrednost preko 90 milijard dolarjev.<ref>[http://www.ceresana.com/en/market-studies/chemicals/propylene/ ''Market Study: Propylene, Ceresana Research, February 2011''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201202214709/https://www.ceresana.com/en/market-studies/chemicals/propylene/ |date=2020-12-02 }}. ceresana.com. Pridobljeno 13. decembra 2011.</ref> Propen in [[benzen]] se po [[Kumenski postopek|kumenskem postopku]] pretvorita v [[aceton]] in [[fenol]]. Uporablja se tudi za proizvodnjo [[izopropanol]]a (propan-2-ol), [[akrilonitril]]a, propilen oksida (epoksipropan) in epiklorohidrina.<ref>S. Budavari, urednica (1996). ''8034. Propylene''. The Merck Index, Twelfth Edition. New Jersey: Merck & Co. Str. 1348–1349.</ref> ==Reakcije== Propen se obnaša podobno kot drugi alkeni. Adicijske reakcije potekajo že pri sobni temperaturi. Vzrok za to je relativno šibka [[dvojna vez]], ki je šibkejša od dveh [[enojna vez|enojnih vezi]]. Za propen značilne reakcije so [[polimerizacija]], [[oksidacija]], [[halogeniranje]] in [[hidrohalogeniranje]], [[alkilacija]], [[hidratacija]], [[oligomerizacija]] in [[hidroformiliranje]]. V reakciji z N-bromosukcinimidom (NBS) tvori 2-bromopropen ({{chem2|CH2\dCBr\sCH3}}). Uporaba NBS namesto [[Bromovodikova kislina|bromovodikove kisline]] omogoča substitucijo vodikovega atoma na ogljiku ob dvojni vezi namesto adicije vodika in broma na dvojno vez, ki poteka pri hidrohalogeniranju. ==Vpliv na okolje== Propen nastaja v naravi z vegetacijo, predvsem nekaterih drevesnih vrst. Pojavlja se tudi v gozdnih požarih, cigaretnem dimu, izpušnih plinih motorjev z notranjim zgorevanjem in letalskih motorjev in kot nečistoča v nekaterih plinih za ogrevanje. Koncentracije propena v podeželskem zraku so v območju 0,1-4,8 ppb (delov na milijardo), v mestnem 4-10,5 ppb in v vzorcih industrijskega zraka 7-260 ppb.<ref name=PSA/> [[Maksimalna dovoljena koncentracija]] (MDK) propena v zraku, za katero se domneva, da pri osem urni izpostavljenosti dnevno nima vpliva na zdravje delavca, je 500 ppm. Propen se uvršča med hlapne organske spojine in nevarne onesnaževalce zraka. Zaradi kratkega [[Razpolovni čas|razpolovnega časa]] je njegovo kopičenje malo verjetno.<ref name=PSA/> Pri vdihavanju ima majhno akutno toksičnost. Vdihavanje ima lahko [[Anestetik|anestetske]] učinke in pri visokih koncentracijah povzroči nezavest. Meja zadušitve za človeka je približno desetkrat višja (23 %) od spodnje meje vnetljivosti.<ref name=PSA/> ==Ravnanje== Propan se običajno shranjuje v tekočem stanju pod tlakom ali v plinastem stanju pri sobni temperaturi v preskušenih in odobrenih tlačnih posodah.<ref>''Encyclopedia of Chemical Technology''. 4. izdaja (1996), str. 261. ISBN 0471-52689-4.</ref> Ker je hlapen in vnetljiv, se mora z njim temu primerno ravnati. Med nalaganjem, razlaganjem, priklapljanjem in odklapljanjem morajo biti izklopljene vse naprave, ki bi lahko povzročile vžig. ==Vpliv na zdravje== Propen deluje na [[osrednji živčni sistem]] kot depresant, zato lahko prekomerna izpostavljenost povzroči sprostitev in izgubo spomina, ki se nadaljuje z nezavestjo in celo smrtjo. Mehanizem je enak kot pri prevelikem odmerku [[benzodiazepin]]a. Namerno vdihavanje lahko povzroči smrt zaradi zadušitve. ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Alkeni]] [[Kategorija:Monomeri]] {{normativna kontrola}} d0eds2s9scvgsoswj4cx6i0giubf7kr 0 412095 6717988 6296033 2026-07-25T18:53:42Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Urocyon littoralis full figure.jpg]] → [[File:Urocyon littoralis (Island fox) FWS 001.jpg]] → File replacement: changing the name of a duplicate file ([[c:c:GR]]) 6717988 wikitext text/x-wiki {{stanje ohranitve|status=EN}} '''Prizadeta''' (EN) '''vrsta''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]], ki jo je [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) uvrstila na svoj [[Rdeči seznam IUCN|Rdeči seznam]] zaradi možnosti [[izumrtje|izumrtja]]. »Prizadeto« je v IUCN kategorizaciji drugo najresnejše [[ohranitveno stanje]] za populacije v naravi, takoj za [[Skrajno ogrožena vrsta|{{allow wrap|Skrajno ogroženo}}]]&nbsp;(CR). V to kategorijo spadajo tisti primerki [[rastline|flore]] in [[živali|favne]] na [[Zemlja|Zemlji]], ki jim grozi [[izumrtje]] zaradi človeškega vpliva ali naravnih dejavnikov. Izraz se največkrat nanaša na [[vrsta (biologija)|biološke vrste]], lahko pa tudi na druge [[takson|taksonomske kategorije]], npr. [[podvrsta (biologija)|podvrste]]. == Seznam prizadetih vrst == : ''Glavni članek: [[Rdeči seznam IUCN prizadetih vrst]]'' Živali in rastline na spodnjem seznamu so primeri prizadetih vrst. Ta seznam ni popoln. Stanje ogroženosti vrste je po [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]]<ref>{{navedi splet | title = Rdeči seznam IUCN | date = 2006 | url = http://www.redlist.org}}</ref> iz leta 2006 in se lahko vsako leto spremeni. * [[:en:List of Chromista by conservation status|Seznam taksonov kraljestva Chromista po kategoriji ogroženosti]] * [[:en:List of endangered amphibians|Seznam prizadetih dvoživk]] * [[:en:List of endangered arthropods|Seznam prizadetih členonožcev]] * [[:en:List of endangered birds|Seznam prizadetih ptic]] * [[:en:List of endangered fishes|Seznam prizadetih rib]] * [[:en:List of endangered insects|Seznam prizadetih žuželk]] * [[:en:List of endangered invertebrates|Seznam prizadetih nevretenčarjev]] * [[:en:List of endangered mammals|Seznam prizadetih sesalcev]] * [[:en:List of endangered molluscs|Seznam prizadetih mehkužcev]] * [[:en:List of endangered reptiles|Seznam prizadetih plazilcev]] * [[:en:List_of_fungi_by_conservation_status|Seznam prizadetih gliv po kategoriji ogroženosti]] * [[:en:Lists_of_IUCN_Red_List_endangered_species|Rdeči seznami IUCN prizadetih vrst]] === Prizadete živali === [[Slika:NSRW Turtles.png|thumb|150px|Ulov [[Orjaška črepaha|orjaških črepah]] v pristanišču Key West, Florida]] <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> * ''Ailuropoda melanoleuca'' - [[Orjaški panda]] - EN * ''Ailurus fulgens'' - [[Mačji panda]] ali mačji medved ali mali panda - EN * ''Apteryx mantelli'' - [[Kivi (žival)|Kiviji]] - EN * ''Balaenoptera borealis'' - [[Zajval]] ali borealni kit - EN * ''Balaenoptera musculus'' - [[Sinji kit]] - EN * ''Balaenoptera physalus'' - [[Hrbtopluti kit]] ali brazdasti kit - EN * ''Bos javanicus'' - [[Banteng]] - EN * ''Caretta caretta'' - [[Glavata kareta]] - EN * ''Chelonia mydas'' - [[Orjaška črepaha]] - EN * ''Crocodylus rhombifer'' - [[Kubanski krokodil]] - EN * ''Daubentonia madagascariensis'' - Aje aje ali [[dolgoprstež]] - EN * ''Enhydra lutris'' - [[Morska vidra]] - EN * ''Equus grevyi'' - [[Grevyjeva zebra]] ali kraljeva zebra - EN * ''Elephas maximus'' - [[Azijski slon|Indijski slon]] - EN * ''Gorilla beringei'' - [[Gorila|Gorska gorila]] - EN * ''Gorilla gorilla'' - [[Gorila|Zahodna nižinska gorila]] - EN * ''Leontopithecus chrysomelas'' - [[Zlatoglavi levič]] - EN * ''Lepidochelys olivacea'' - [[Zelenkasta želva]] – EN * ''Monachus schauinslandi'' - [[Havajska medvedjica]] - EN * ''Panthera tigris'' - [[Tiger]] - EN * ''Pantholops hodgsonii'' - [[Tibetanska antilopa]] ali čiru ali orongo - EN * ''Pan paniscus'' - [[Pritlikavi šimpanz]] ali bonobo - EN * ''Pan troglodytes'' - [[Navadni šimpanz]] - EN * ''Sebastes fasciatus'' – [[Akadijski rdeči okun]] - EN * ''Uncia uncia'' - [[Snežni leopard]] - EN === Prizadete rastline === <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> Decembra 2015 je bilo na seznamu uvrščenih 3716 vrst rastlin in gliv s statusom prizadeta (EN).<ref>{{navedi splet |url=http://www.iucnredlist.org/search/link/56780fac-bfaa37a5 |title= Rdeči seznam IUCN (EN), rastline, glive|accessdate=21. december 2015 |date= |format= |work=Verzija IUCN 2015-4. <www.iucnredlist.org>}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Rdeči seznam IUCN]] == Galerija == <gallery widths="145px" style="line-height:1.3em"> File:Urocyon littoralis (Island fox) FWS 001.jpg|Ogrožena islandska lisica. File:Sea otter cropped.jpg|Čeprav je ogrožena, je [[morska vidra]] relativno številna. File:Bison skull pile edit.jpg|Slika lobanj ameriškega bizona iz časov po 1870. Leta 1890 se je število bizonov skrčilo na 750. File:California-condor.jpg|Nedorasel kalifornijski [[kondor]]. File:Caretta caretta01.jpg|Morska želva File:Arowana.jpg|Azijska [[arowana]] File:Hawksbill Sea Turtle (Critically Endangered Species).jpg | kritično ogrožena morska želva </gallery> == Zunanje povezave == * [http://www.ptice.org/?level_one=vse_o_pticah&level_two=enciklopedija&level_three=evropske Evropske ogrožene vrste ptic] DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Okoljevarstvo]] [[Kategorija:Prizadete vrste na Rdečem seznamu IUCN|*]] [[Kategorija:Rdeči seznam IUCN]] [[Kategorija:Habitat]] [[Kategorija:Biota glede na ohranitveno stanje]] [[Kategorija:Ogrožene vrste]] m9keebn9qikah2xazliz1bv69h87bzw 2 414611 6717928 6650049 2026-07-25T14:40:34Z Pinky sl 2932 6717928 wikitext text/x-wiki {{databox|item=Q52743839}} rgk1ncojf37s3qdyondwmenpi44icqg 0 424595 6717904 6717853 2026-07-25T12:45:52Z Alber Musketar 260139 6717904 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |_noautocat=yes |native_name = Второ българско царство |conventional_long_name = Drugo bolgarsko cesarstvo |common_name = Bolgarija | |image_flag = Flag of the Second Bulgarian Empire.svg |flag_border = |flag_type = |image_coat = Coat of arms of the Second Bulgarian Empire.svg |symbol = Grb Bolgarije |symbol_type = Grb |image_map = Bulgaria-Iván Asen2-es.svg |image_map_caption = Bolgarija pod Ivanom Asenom II. | |continent = Evropa |region = Balkan |era = Srednji vek |status = Cesarstvo |government_type = Monarhija | |year_start = 1185 |year_end = 1396/1422 | |event_start = Vstaja Asena in Petra |event_end = Osmanska zasedba | |p1 = Prvo bolgarsko cesarstvo |image_p1 = [[Slika:Monogram on the silver eagle from the Voznesenka treasure.png|28px|link=Prvo bolgarsko cesarstvo]] |p2 = Bizantinsko cesarstvo |image_p2 = [[Slika:Byzantine imperial flag, 14th century, square.svg|28px|link=Bizantinsko cesarstvo]] |s1 = Osmansko cesarstvo |image_s1 = [[Slika:Ottoman flag.svg|28px|link=Osmansko cesarstvo]] | |capital = [[Veliko Trnovo]]<br><small>(1185&nbsp;–1393)</small><br> [[Vidin]] in [[Nikopol, Bolgarija|Nikopol]]<br><small>(1393–1396)</small> |common_languages = [[Bolgarščina|srednja bolgarščina]] |religion = [[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]], [[bogumili|bogumilstvo]] (prepovedano) |currency = | |leader1 = [[Peter IV. Bolgarski|Peter IV.]] (prvi) |leader2 = [[Konstantin II. Bolgarski|Konstantin II.]] (zadnji) |year_leader1 = 1185–1190 |year_leader2 = 1396–1422 |title_leader = Car (''Cesar'') |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | |stat_year1 = 1205<ref name="kamburova">{{navedi knjigo|last=Kamburova |first=Violeta|title=Atlas "History of Bulgaria" |publisher=Bulgarian Academy of Sciences |location=Sofia |year=1992 |pages=18, 20, 23 }}</ref> |stat_area1 = 280000 |stat_year2 = 1241<ref name="kamburova"/> |stat_area2 = 340000 |stat_year3 = 1350<ref name="kamburova"/> |stat_area3 = 137000 |stat_pop1 = |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Naslednice|{{zastava|Bolgarija}}|{{zastava|Albanija}}|{{zastava|Grčija}}|{{zastava|Kosovo}}|{{zastava|Makedonija}}|{{zastava|Moldova}}|{{zastava|Črna gora}}|{{zastava|Romunija}}|{{zastava|Srbija}}|{{zastava|Turčija}}|{{zastava|Ukrajina}}| }} }} '''Drugo bolgarsko cesarstvo''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška [[Bolgari|bolgarska]] država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.<ref>Тютюнджиев, Иван; Пламен Павлов (1992). ''Българската държава и османската експанзия 1369–1422'' (bolgarščina). Велико Търново.</ref> Bilo je naslednik [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]] in doseglo vrh svoje moči pod carjema [[Kalojan]]om in [[Ivan Asen II.|Ivanom Asenom II.]], potem pa so ga od poznega 14. stoletja do zgodnjega 15. stoletja osvojili [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turki]].<ref>Steven Runciman. [http://promacedonia.org/en/sr/ ''A history of the First Bulgarian Empire''].</ref><ref>Васил Н. Златарски. [http://promacedonia.org/vz1a/index.html ''История на българската държава през средните векове'']. Том I. История на Първото българско царство. Част I. Епоха на хуно-българското надмощие (679—852).</ref> Do leta 1256 je bilo dominantna sila na [[Balkan]]u, ki je v več velikih bitkah porazila [[Bizantinsko cesarstvo]]. Leta 1205 je car Kalojan v [[Bitka pri Odrinu (razločitev)|bitki pri Odrinu]] porazil vojsko [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]], ki je bilo ustanovljeno leto pred tem po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]]. Kalojanov nečak Ivan Asen II. je porazil tudi [[Epirski despotat]]. Med njegovim vladanjem se je Bolgarija raztezala od [[Jadransko morje|Jadranskega]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in doživela gospodarski razcvet. V poznem 13. stoletju je začelo cesarstvo zaradi stalnih vpadov [[Mongoli|Mongolov]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]], [[Ogri|Ogrov]] in [[Srbi|Srbov]] ter notranjih sporov in vstaj propadati. V 14. stoletju si je za nekaj časa opomoglo in se stabiliziralo, vendar je osrednja oblast v več regijah izgubila svojo moč. Na predvečer osmanske invazije je bilo cesarstvo razdeljeno na tri dele. Bolgarski umetniki in arhitekti so kljub močnemu bizantinskemu vplivu razvili svoj prepoznaven slog. V 14. stoletju sta v obdobju, znanem kot druga zlata doba bolgarske kulture, cvetela bolgarska književnost in umetnost.<ref>Kǎnev, Petǎr (2002). ''Religion in Bulgaria after 1989''. South-East Europe Review '''1''': 81.</ref> Prestolnica [[Veliko Trnovo]], katero so imeli za Novi [[Konstantinopel]], je postala glavno kulturno središče in središče [[Pravoslavje|pravoslavnega]] sveta.<ref>Obolensky, str. 246.</ref> Po zmagi Osmanskega cesarstva se je velik del bolgarskih učenjakov in duhovščine odselil v [[Srbija|Srbijo]], [[Vlaška|Vlaško]], [[Moldavija|Moldavijo]] in ruske kneževine, kamor so prenesli bolgarsko kulturo, knjige in hezihastične ideje.<ref>Kazhdan 1991, str. 334, 337.</ref> ==Ime== Za cesarstvo so njegovi sodobniki najpogosteje uporabljali ime ''Bolgarija'', kot so ga imenovali njegovi prebivalci.<ref name=ref8>Fine 1987, str. 13.</ref> Med vladavino carja Kalojana je bilo cesarstvo včasih znano kot bolgarsko in vlaško. [[Papež Inocenc III.]] in drugi tujci, med njimi tudi [[Latinsko cesarstvo|latinski]] cesar [[Henrik Flandrijski]], so ga v uradnih dokumentih naslavljali z ''Bolgarija'' ali ''Bolgarsko cesarstvo''.<ref>''Letters by the Latin Emperor Henry''. LIBI, vol. IV, Bulgarska akademija znanosti, Sofija, str. 15, 16.</ref> V sodobnem zgodovinopisju se država imenuje ''Drugo bolgarsko cesarstvo'', ''Drugo bolgarsko carstvo'' ali ''Drugo bolgarsko kraljestvo'', da bi se razlikovala od Prvega bolgarskega cesarstva.<ref>Kenrick, Donald (2004). ''Gypsies, from the Ganges to the Thames''. University of Hertfordshire Press. str. 45. ISBN 1902806239.</ref> Za obdobje pred sredino 13. stoletja se je uporabljaj tudi naslov ''Cesarstvo Vlahov in Bolgarov''<ref>Encyclopædia Britannica: ''Vlach''. Pridobljeno 20. septembra 2011.</ref> ter njegove različice ''Vlaško-bolgarsko cesarstvo'', ''Bolgarsko-vlaško cesarstvo''<ref>Kolarz, Walter (1972). ''Myths and Realities in Eastern Europe''. Kennikat Press. str. 217. ISBN 0804616000.</ref> ali ''Romunsko-bolgarsko cesarstvo''. Slednja se uporablja samo v romunskem zgodovinopisju.<ref>Boia, Lucian (1972). Romania: Borderland of Europe. str. 62.</ref> [[Arabci|Arabski]] letopisci so od 13. stoletja uporabljali izključno ime ''Vlaška'' in ne ''Bolgarija''. Vlaško so imenovali ''al-Avalak'', njene prebivalce pa ''ulakut'' ali ''ulag''.<ref>Dimitri Korobeinikov. ''A broken mirror: the Kipchak world in the thirteenth century''. V Florin Curta, urednik. ''The other Europe from the Middle Ages''. Brill, 2008, str. 394.</ref> ==Ozadje== Ko je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] (vladal 976–1025) leta 1018 podjarmil Prvo bolgarsko cesarstvo, je vladal previdno. Obstoječ davčni sistem, zakonodaja in oblast nižjega plemstva so ostali nespremenjeni do njegove smrti leta 1025. Avtokefalni bolgarski [[patriarhat]] je bil podrejen ekumenskemu patriarhu v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] in priključen k nadškofijskemu središču v [[Ohrid]]u, sicer pa so tako patriarhat kot škofije ostali avtonomni. Bazilij je za prvega bolgarskega nadškofa imenoval Ivana I. Debrskega, njegovi nasledniki pa so bili Bizantinci, se pravi Grki. Bolgarski aristokrati in člani carjeve družine so dobili različne [[Bizantinska aristokracija in birokracija|bizantinske naslove]] in bili preseljeni v azijski del Bizantinskega cesarstva.<ref name=ref16>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 342–343.</ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 365.</ref> Bolgarski jezik, književnost in kultura so kljub težavam preživeli.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 391–392.</ref> Večina osvojenega bolgarskega ozemlja je bila vključena v Bolgarsko, Sirmijsko in Paristrionsko témo. Pod Bazilijevimi nasledniki je moč Bizantinskega cesarstva oslabela. Vdori [[Pečenegi|Pečenegov]] in povišanje davkov so povečali nezadovoljstvo, ki je imelo za posledico več velikih uporov leta 1040–1041 ter v 1070. in 1080. letih. Središče prvih uporov je bila Bolgarska téma na ozemlju sedanje [[Makedonija|Makedonije]], kjer sta se zgodila množična upora Petra Deljana (1040–1041) in Georgija Vojteha (1072). Oba so bizantinske oblasti s težavo zatrle.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 140, 143.</ref> Uporoma so sledili upori v Paristrionu in Trakiji.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 406.</ref> Po prihodu [[Komneni|Komnenov]] se je stanje v Bizantinskem cesarstvu v prvi polovici 12. stoletja stabiliziralo. Bolgare so pacificirali in do poznega 12. stoletja ni bilo nobenega upora. ==Zgodovina== ===Začetki=== [[Slika:St Demetrius Tarnovo Klearchos 2.jpg|thumb|250px|Cerkev sv. Dimitrija Solunskega v [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]], ki sta jo na začetku upora zgradila Asen in Peter]] Katastrofalno vladanje zadnjega komnenskega cesarja [[Andronik I. Komnen|Andronika I. Komnena]] (vladal 1183–1185) je poslabšalo stanje med bolgarskim kmetstvom in plemstvom. Prvo dejanje njegovega naslednika [[Izak II. Angel|Izaka II. Angela]] (vladal 1185–1195 in 1203–1204) je bilo dodatno obdavčenje za financiranje vojne z [[Normani]] in njegove poroke.<ref>Fine 1987, str. 11.</ref> Leta 1185 sta aristokrata, brata Teodor (Todor) in Asen iz Tǎrnovega, zaprosila cesarja, naj ju sprejme v vojaško službo in jima podeli zemljo. Izak II. je njuno prošnjo zavrnil in udaril Asena po obrazu.<ref>Fine 1987, str. 10.</ref> Brata sta po vrnitvi v Tǎrnovo začela graditi cerkev, posvečeno svetemu Dimitriju Solunskemu. Ljudem sta kazala [[Ikona|ikono]] slavnega svetnika, za katerega sta trdila, da je zapustil [[Solun]], da bi podprl bolgarsko stvar, in začela ščuvati k uporu. Verno prebivalstvo se je takoj pridružilo uporu proti Bizantincem. Starejši brat Teodor je bil kot [[Peter IV. Bolgarski|Peter IV.]] kronan za bolgarskega cesarja.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 144, 149.</ref> Uporu se je takoj pridružila skoraj vsa Bolgarija severno od [[Stara planina|Stare planine]] (Balkana), se pravi Mezija, in pridobila podporo [[Kumani|Kumanov]], turškega plemena, ki je živelo severno od Donave. Kumani so kmalu postali pomemben del bolgarske vojske in igrali ključno vlogo v vojaških uspehih, ki so sledili.<ref>Fine 1987, str. 11–12.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 17.</ref> Peter IV. je takoj po izbruhu upora poskušal osvojiti staro bolgarsko prestolnico [[Preslav]], vendar mu to ni uspelo. Za prestolnico Bolgarije je namesto tega razglasil Veliko Trnovo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 144–145.</ref> Ko se je bizantinska armada vojskovala z Normani, ki so napadli bizantinske posesti na zahodnem Balkanu in oplenili Solun, drugo največje mesto v cesarstvu, so začeli Bolgari napadati severno Trakijo. Bizantinci so se na njihove napade odzvali sredi leta 1186, ko je Izak II. organiziral vojni pohod, da bi zatrl upor, še preden bi se ta še bolj razširil. Bolgari so zavarovali gorske prelaze, vendar je Bizantincem preko drugih prelazov uspelo priti preko Stare planine.<ref name=ref8/><ref name=ref27>Andreev & Lalkov 1996, str. 150.</ref> Ko so se prebili do ravnine, se šibka uporniška vojska ni upala zoperstaviti mnogo močnejši in bolje organizirani bizantinski armadi. Peter IV. se je pretvarjal, da se namerava vdati, Asen pa se je medtem odpravil na sever preko Donave zbirat novo vojsko. Bizantinski cesar je požgal bolgarske poljščine in se vrnil v Konstantinopel. Asen se je kmalu zatem vrnil z okrepitvami Kumanov in sklenil, da se bo vojskoval, dokler ne bo Bolgarija svobodna.<ref name=ref27/> Bizantinci so zbrali novo vojsko pod poveljstvom cesarjevega nečaka Ivana Dukasa Angela. Ker se je cesar ustrašil državnega udara, je Dukasa zamenjal s slepim Ivanom Kantakuzenom, ki po zakonu ni mogel postati cesar. Bolgari so ponoči napadli njegov tabor in ubili veliko vojakov.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 150–151.</ref><ref>Fine 1987, str. 14.</ref> Sredi leta 1186 je proti Bolgarom krenila naslednja vojska pod poveljstvom generala Alekseja Branasa. Branas se je namesto proti Bolgarom obrnil proti Konstantinoplu in zase zahteval bizantinski prestol. Kmalu zatem so ga umorili.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 431.</ref> Bolgari so izkoristili nastali kaos in vdrli v severno Trakijo ter oplenili podeželje, še preden se je bizantinska vojska odzvala s protinapadom. Vojski sta se spopadli samo enkrat blizu trdnjave Lardea, spopad pa se je končal brez zmagovalca. Bolgari so še naprej plenili Trakijo in se brez težav umikali na sever v gore Balkana.<ref name=ref31>Andreev & Lalkov 1996, str. 151.</ref> Proti koncu leta 1186 je Izak II. odšel na svoj drugi pohod proti Bolgarom. Vojska je bila prisiljena prezimiti v Sofiji in s tem dala Bolgarom čas za pripravo na obrambo. Na začetku naslednjega leta so Bizantinci oblegali Loveč, vendar ga niso uspeli osvojiti. Z Bolgari so sklenili premirje, s katerim so ''[[de facto]]'' priznali bolgarsko neodvisnost.<ref name=ref31/><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 431–432.</ref><ref>Fine 1987, str. 15.</ref> Ko je bil vodja [[Tretja križarska vojna|tretjega križarskega pohoda ]][[Friderik I. Barbarossa]] na robu vojne z Bizantinci, sta mu Asen in Peter IV. ponudila vojsko 40.000 mož v zameno za uradno priznanje bolgarske države. Odnosi med križarji in Bizantinci so se nazadnje izboljšali in ponudba je propadla. Naslednje leto se je Izak II. odpravil na še en pohod proti Bolgarom, ki se je končal s katastrofalnim porazom na prelazu Trjavna. Cesar se je komaj rešil, cesarsko zakladnico, vključno s krono in križem, pa so zasegli zmagovalci.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 153–155.</ref> Asen se je po zmagi kronal za cesarja kot [[Ivan Asen I.]]<ref>Fine 1987, str. 16.</ref> Peter IV. je obdržal cesarski naslov, oblast pa je prepustil svojemu bolj energičnemu bratu.<ref name=ref36>Andreev & Lalkov 1996, str. 145.</ref> V naslednjih štirih letih se je težišče vojne prestavilo na ozemlje južno od gora Balkana. Asenova strategija hitrih napadov na različnih mestih se je izplačala in kmalu je osvojil pomembni mesti [[Sofija|Sofijo]] in [[Niš]] na jugozahodu ter si odprl pot v [[Makedonija|Makedonijo]].<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 434.</ref> Leta 1194 so Bizantinci zbrali ogromno vojsko, sestavljeno iz vzhodnih in zahodnih enot, vendar so bili v bitki pri Arkadiopolu poraženi. Izak II., ki se ni več mogel upirati Bolgarom, je poskušal skleniti zavezništvo z ogrskim kraljem [[Béla III.|Bélo III.]], vendar ga je pred tem odstavil in oslepil brat [[Aleksej III. Angel]].<ref>Fine 1987, str. 27.</ref> Bizantinci so se poskušali pogajati za mir, a ker je Asen v zameno zahteval vrnitev vsega bolgarskega ozemlja, se je vojna nadaljevala. Leta 1196 je bila bizantinska vojska ponovno poražena daleč na jugu pri Seresu. Ivana Asena je po vrnitvi v Tǎrnovo ubil njegov bratranec [[Ivanko]] v zaroti, ki jo je spodbudil Konstantinopel.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 156–157.</ref> Peter IV. je začel oblegati Tǎrnovo, zato je Ivanko pobegnil v Konstantinopel in kasneje postal guverner [[Plovdiv]]a (Filipopolis). Manj kot leto za Asenom so umorili tudi Petra IV.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 146–147.</ref> ===Vzpon=== [[Slika:Second Bulgarian Empire (1185-1196).png|250px|thumb|alt=A map of the Bulgarian Empire in the late 12th century|Karta Bolgarskega cesarstva z ozemeljskimi razširitvami v vojnih pohodih leta 1185 in 1197]] [[Slika:SS.Forty Martyrs Church (Veliko Tarnovo) E3.jpg|right|250px|thumb|Cerkev Štiridesetih mučencev v Velikem Trnovem, v kateri je pokopan car [[Kalojan]]]] Prestol je nasledil Asenov in Petrov najmlajši brat [[Kalojan]]. Bil je ambiciozen in brezobziren vladar, ki je želel doseči mednarodno priznanje in dokončati osvobajanje Bolgarije. Razen tega se je želel maščevati Bizantincem za oslepitev 14.000 ujetih vojakov carja [[Samuel Bolgarski|Samuela]] po [[Bitka na Belasici|bitki na Belasici]]. Kalojan se je naslavljal z ''Romanoktonos'' (ubijalec Rimljanov, se pravi Bizantincev), kot se je cesar Bazilij II. naslavljal z ''Bulgaroktonos'' (ubijalec Bolgarov).<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 160.</ref> Hitro se je povezal z bratovim morilcem Ivankom, katerega so Bizantinci kmalu zatem ubili, vendar mu je kljub temu uspelo osvojiti Konstancijo (Simeonovgrad). Leta 1201 je Kalojan osvojil [[Varna, Bolgarija|Varno]], zadnjo bizantinsko trdnjavo v Meziji, ki jo je branila velika garnizija. Kalojan je kljub temu, da se je to zgodilo na Veliko noč, ukazal vse Bizantince zmetati v obrambni jarek.<ref>Fine 1987, str. 31.</ref> Po zmagi se je začel pogajati za mir in ga na začetku leta 1202 tudi dosegel.<ref name=ref43>Andreev & Lalkov 1996, str. 162.</ref> Medtem ko so se Bolgari vojskovali na jugu, sta ogrski kralj [[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]] in njegov srbski vazal [[Vukan Nemanjić]] priključila [[Beograd]], [[Braničevo]] in Niš. Po sklenitvi miru z Bizantinci se je Kalojan obrnil proti severozahodu. Leta 1203 je izrinil Srbe iz Niša, v več bitkah v dolini [[Velika Morava|Morave]] porazil ogrsko armado in osvojil vso izgubljeno ozemlje.<ref name=ref43/> Kalojan je vedel, da Bizantinci nikoli ne bodo priznali njegovega cesarskega naslova, zato se je začel pogajati s [[Papež Inocenc III.|papežem Inocencem III.]] Njegove zahteve so temeljile na dediščini [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]] - [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]], [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]] in [[Samuel Bolgarski|Samuela]].<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 445.</ref> Papež je bil pripravljen priznati Kalojana za bolgarskega kralja pod pogojem, da se Bolgarska cerkev podredi Rimu. Po dolgih diplomatskih pogajanjih, v katerih nobena stran ni spremenila svojih stališč, je bil Kalojan proti koncu leta 1204 kronan za bolgarskega kralja. Nadškof Bazilij je bil imenovan za primasa. Kalojan, ki ni nameraval izpolniti papeževih zahtev, se mu je pisno zahvalil za svoj vladarski naslov in povišanje Bolgarske cerkve v patriarhat. Papeštvo je nazadnje taktično sprejelo Kalojanov cesarski položaj.<ref name=ref45>Andreev & Lalkov 1996, str. 165.</ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 445–446.</ref><ref name=ref47>Fine 1987, str. 56.</ref> Zveza med Bolgarijo in Rimom je ostala strogo uradna, Bolgari pa svojega pravoslavnega obredja in običajev niso spremenili.<ref name=ref47/> [[Slika:Bulgaria-Iván Asen2-es.svg|left|thumb|250px |alt=A map of the Bulgarian Empire in the mid 13th century| Karta Bolgarskega cesarstva med vladavino [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] (vladal 1218–1241), ko je cesarstvo doseglo svoj največji obseg]] Nekaj mesecev pred Kalojanovim kronanjem so vodje [[Četrta križarska vojna|četrtega križarskega pohoda]] napadli Bizantinsko cesarstvo, osvojili Konstantinopel in ustanovili [[Latinsko cesarstvo]]. Bolgari so poskušali z njimi navezati prijateljske odnose, vendar so jih Latinci zavrnili in kljub temu, da je papež priznal njihovo državo, zahtevali njihovo ozemlje. Bolgari in bizantinska aristokracija v Trakiji so dobili skupnega sovražnika in sklenili zavezništvo pod pogojem, da Kalojana sprejmejo za svojega cesarja.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 167.</ref><ref>Kazhdan 1991, str. 1095.</ref> Odločilna bitka med Bolgari in križarji se je dogajala 14. aprila 1205 pri Odrinu. Latinci so bili poraženi, njihov cesar Balduin I. pa ujet. Porazu, ki je pomenil hud udarec za mlado Latinsko cesarstvo, je sledil kaos.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 168–171.</ref><ref>Fine 1987, str. 81–82.</ref> Bolgari so osvojili večino Trakije, vključno s Filipopolisom (Plovdiv). Bizantinsko plemstvo se je zaradi nepričakovanih bolgarskih uspehov zbalo za svoj položaj, se povezalo z Latinci in skupaj z njimi organiziralo zaroto proti Kalojanu.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 171–172.</ref> V Tǎrnovem so zaroto hitro odkrili. Sledilo je Kalojanovo kruto maščevanje Bizantincem v Trakiji, ki se je nadaljevalo s pohodom proti Latincem. Bolgari so jih leta 1206 premagali v bitki pri Rusionu in osvojili nekaj mest v vzhodni Trakiji. Naslednje leto je solunski kralj [[Bonifacij I. Montferraški|Bonifacij I.]] v bitki padel, Kalojana pa so pred začetkom napada na Solun umorili.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 457.</ref> Kalojana je nasledil bratranec [[Boril]], ki je poskušal nadaljevati politiko svojega predhodnika, vendar ni imel njegovih sposobnosti. Latinci so ga v bitki pri Plovdivu porazili in nato osvojili večino Kalojanovih osvojitev. Borilu ni uspelo obdržati celovitosti cesarstva. Brat Strez si je prilastil večino Makedonije, Aleksej Slav pa je odcepil ozemlje v [[Rodopi]]h. Boril je moral v zameno za pomoč v zatiranju velikega upora leta 1211 Ogrom odstopiti Beograd in Braničevo. S porazom se je končal tudi pohod proti Srbiji leta 1214.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 180–183.</ref><ref>Kazhdan 1991, str. 309.</ref> Borila je zaradi vedno večjega nestrinjanja z njegovo politiko leta 1218 strmoglavil [[Ivan Asen II.]], sin [[Ivan Asen I.|Ivana Asena I.]], ki je od Kalojanove smrti živel v izgnanstvu.<ref name=ref57>Andreev & Lalkov 1996, str. 185.</ref> Ivan Asen II. se je po kronanju poročil z Ano Marijo, hčerko ogrskega kralja [[Andrej II. Ogrski|Andreja II.]] in za doto dobil okupirani mesti Beograd in Braničevo. Zatem je sklenil zavezništvo z vladarjem Epirskega despotata Teodorjem Komnenom. Teodor Komnen je s tem zavaroval severno mejo svoje države, kar mu je omogočilo osvojiti [[Solun]] in znatno zmanjšati Latinsko cesarstvo. Leta 1225 se je razglasil za bizantinskega cesarja.<ref>Fine 1987, str. 120.</ref> Po letu 1228 je stanje v Latinskem cesarstvu postalo neznosno. Latinci so se začeli pogajati z Bolgari in obljubljali poroko mladoletnega cesarja Balduina II. s Heleno, hčerko Ivana Asena II. S poroko naj bi bolgarski cesar postal regent v Konstantinoplu, medtem pa so Latinci regentstvo ponudili frankovskemu plemiču Ivanu Brienskemu.<ref name=ref57/> Zaskrbljen zaradi akcij Bolgarov med pohodom na Konstantinopel leta 1230 je Teodor Komnen z ogromno armado napadel Bolgare. Presenečeni Ivan Asen II. je zbral majhno vojsko in se odpravil na jug, da bi jih ustavil. V [[bitka pri Klokotnici|bitki pri Klokotnici]] je premagal epirsko vojsko in ujel Teodorja Komnena, cel njegov dvor in večino preživelih vojakov.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 188–189.</ref><ref>Fine 1987, str. 124.</ref><ref>Kazhdan 1991, str. 1134.</ref> Vse navadne vojake je izpustil in nato vkorakal na ozemlje pod epirsko oblastjo. Vsa mesta od Odrina do Drača na jadranski obali so se mu vdala in priznala njegovo oblast. Teodorjevemu bratu Mihaelu II. Komnenu Dukasu je dovolil, da kot bolgarski vazal vlada v Solunu in vseh južnih pokrajinah despotata.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 189.</ref><ref>Fine 1987, str. 126.</ref> Domneva se, da je zaradi groženj iz katoliške Ogrske bolgarsko suverenost priznala tudi Srbija.<ref>Fine 1987, str. 137.</ref> :''Spustil sem se v vojno v Romaniji, porazil grško armado in ujel gospoda cesarja Teodorja Komnena samega in vse njegove bojarje. In osvojil sem vse ozemlje od Odrina do Drača, Grčijo, Srbijo in Albanijo. Franki so obdržali samo mesta v okolici Konstantinopla, vendar so bila tudi [ta mesta] pod oblastjo mojega cesarstva, ker niso imela nobenega drugega cesarja, razen mene. In samo meni gre zahvala, da so preživela, ker je bila takšna božja volja.'' : — Napis Ivana Asena II. v cerkvi štiridesetih mučencev v Velikem Trnovem, napisan po bitki pri Klokotnici.<ref>Fine 1987, str. 125.</ref> Ko je leta 1231 v Konstantinopel prišel Ivan Brien, se je Ivan Asen II. proti Latincem povezal z [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskim cesarstvom]]. Ko so Nikejci leta 1235 priznali Bolgarski patriarhat, je Ivan Asen II. prekinil zvezo s papežem. Skupen pohod proti Latincem je bil uspešen, četudi jim Konstantinopla ni uspelo osvojiti. Po Brienovi smrti dve leti kasneje bi lahko Ivan Asen II. ponovno postal regent Balduina II., zato se je odločil, da prekine zvezo z Nikejo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 190–191.</ref> Njegova odločitev je temeljila na predpostavki, da bi z uspešno zvezo Konstantinopel lahko ponovno postal središče obnovljenega Bizantinskega cesarstva z nikejsko dinastijo kot vladajočo hišo, s čimer bi Bolgari dobili močnega sovražnika.<ref>Fine 1987, str. 130.</ref> Bolgarsko-bizantinsko sodelovanje je bilo kratkoživo. Ivan Asen II. je imel na južni meji mir do konca svojega vladanja. Malo pred smrtjo je porazil del mongolske vojske, ki se je vračala na vzhod po uničujočem pohodu na Poljsko in Ogrsko.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 192–193.</ref> ===Upadanje=== [[Slika:Konstantin i Irina.jpg|thumb|250px|right|Cesar [[Konstantin Tih]] s prvo ženo Ireno; freska v [[Bojanska cerkev|Bojanski cerkvi]]]] Ivana Asena II. je nasledil njegov mladoletni sin [[Kaliman I.]] Na začetku vladanja je imel nekaj uspehov proti Mongolom, potem pa so se njegovi regenti odločili, da se bodo nadaljnjim pohodom raje izognili s plačevanjem davka.<ref>Vásáry 2005, str. 70.</ref> Pomanjkanje močnega monarha in naraščajoče rivalstvo med plemstvom je povzročilo naglo propadanje Bolgarije. Njena glavna tekmica Nikeja se je izognila napadom Mongolov in pridobivala moč na Balkanu.<ref>Fine 1987, str. 156.</ref> Po smrti dvanajstletnega Kalimana I. leta 1246 je prestol nasledilo več kratko vladajočih vladarjev. Šibkost nove vlade se je pokazala zlasti takrat, ko je nikejska vojska osvojila velik del južna Trakije, Rodope in Makedonijo, vključno z mesti Odrin, Cepina, Stanimaka, Melnik, Seres, Skopje in Ohrid. Šibkost so izkoristili tudi Ogri in okupirali Beograd ter Braničevo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 200–201.</ref><ref>Fine 1987, str. 156–157.</ref> Bolgari so se odzvali šele leta 1253, napadli Srbijo in naslednje leto ponovno osvojili Rodope. Neodločnost [[Mihael II. Asen|Mihaela II.]] je omogočila Nikejcem ponovno osvojitev vsega izgubljenega ozemlja, razen Cepine. Leta 1255 so Bolgari hitro osvojili izgubljeno Makedonijo, katere prebivalci so raje imeli bolgarsko kot nikejsko oblast.<ref name=ref72>Fine 1987, str. 159.</ref> Zaradi izdaje bolgarskega predstavnika Rostislava Mihajloviča, ki je priznal nikejsko oblast na spornih ozemljih, so Bolgari ponovno izgubili vsa osvojena ozemlja.<ref name=ref72/><ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 204–205.</ref> Umiku, katerega je cesar plačal z življenjem, je sledilo obdobje nestabilnosti in državljanske vojne med več kandidati za prestol, ki se je končala leta 1257 z zmago skopskega bojarja [[Konstantin Tih|Konstantina Tiha]].<ref>Fine 1987, str. 172.</ref> Novi cesar se je moral soočiti z več nasprotniki. Leta 1257 so Latinci napadli in osvojili [[Nesebar|Mesembrio]], vendar je niso uspeli obdržati. Še resnejše je bilo stanje na severozahodu, kjer so Ogri v [[Vidin]]u podprli samozvanega bolgarskega cesarja Rostislava. Leta 1260 je Konstantin Tih osvojil Vidin in zasedel Severin Banat. Naslednje leto so Ogri s protinapadom prisilili Bolgare na umik v Tǎrnovo in Vidin prepustili Rostislavu.<ref>Fine 1987, str. 172, 174.</ref> Oblast v mestu je kmalu zatem prevzel [[Jakob Svetoslav]], ki se je leta 1266 oklical za cesarja.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 216.</ref> Restavracija Bizantinskega cesarstva pod ambicioznim [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaelom VIII. Paleologom]] je še poslabšala stanje v Bolgariji. Med veliko bizantinsko invazijo leta 1263 so Bolgari izgubili obalni mesti Mesembria in [[Pomorie|Anhialo]] ter več mest v Trakiji, vključno s Filipopolisom.<ref>Fine 1987, str. 176–177.</ref> Nezmožen učinkovitega odpora je Konstantin Tih organiziral skupen bolgarsko-mongolski pohod, po opustošenju Trakije pa so se Mongoli vrnili na sever preko Donave.<ref>Vásáry 2005, str. 74–76.</ref> Cesar je po poškodbi na lovu na začetku 1260. let postal invalid in prišel pod vpliv svoje žene Marije Paleologine, katere stalne spletke so še poglabljale razdore med plemstvom.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 218.</ref> Stalni vpadi Mongolov, gospodarske težave in cesarjeva bolezen so leta 1277 privedle do velike ljudske vstaje na severovzhodu. Vojska upornikov pod vodstvom svinjskega pastirja [[Ivajlo|Ivajla]] je dvakrat porazila Mongole, kar je močno okrepilo njihovo priljubljenost. Ivajlo je nato porazil še redno bolgarsko vojsko pod poveljstvom Konstantina Tiha in ga osebno ubil.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 222–223.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 80.</ref> V Konstantinoplu so se ustrašili upora in hkrati želeli izkoristili stanje v Bolgariji, zato je cesar Mihael VIII. poslal v Bolgarijo vojsko pod poveljstvom [[Ivan Asen III.|Ivana Asena III.]], pretendenta na bolgarski prestol. Na njegovo žalost so uporniki medtem že zasedli Tǎrnovo. Marija, vdova Konstantina Tiha, se je poročila z Ivajlom, ki se je razglasil za cesarja. Mihael VIII. se je po spodletelem pohodu obrnil na Mongole, ki so napadli Dobrudžo, porazili Ivajlovo vojsko in ga prisilili, da se je umaknil v Drastar, kjer se je tri mesece upiral mongolskemu obleganju.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 224–226.</ref><ref>Fine 1987, str. 196–197.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 81.</ref> Po porazu je bolgarsko plemstvo Ivajla izdalo in Ivanu Asenu III. odprlo tǎrnovska mestna vrata. Leta 1279 je Ivajlo prebil blokado in začel oblegati prestolnico. Bizantinci so obleganemu Ivanu Asenu III. poslali na pomoč vojsko 10.000 mož, katero je Ivajlo v bitki pri Devini premagal. Enako usodo je doživela tudi naslednja vojska, ki je štela 5.000 mož. Ivan Asen III. je moral pobegniti.<ref name=ref85>Andreev & Lalkov 1996, str. 227.</ref> Ivajlov položaj se s tem ni izboljšal. Po dveh letih stalnega vojskovanja je podpora prebivalstva usahnila, saj ni odločilno premagal Mongolov, plemstvo pa je ostalo sovražno. Proti koncu leta 1280 je Ivajlo iskal zaščito pri svojih nekdanjih sovražnikih Mongolih, ti pa so ga na bizantinsko pobudo ubili.<ref>Vásáry 2005, str. 83.</ref> Bolgarsko plemstvo je za novega cesarja izbralo vplivnega plemiča in vladarja Červena [[Jurij I. Terter|Jurija I. Terterja]], ki je vladal dvanajst let. V tem času se je vpliv Mongolov še okrepil, na jugu pa so Bizantinci osvojili še preostali del Trakije. Nestabilno stanje se je nadaljevalo do leta 1300, ko je v Tǎrnovem nekaj mesecev vladal Mongol [[Čaka Nogaj|Čaka]].<ref>Vásáry 2005, str. 87–89.</ref> ===Začasna stabilizacija=== [[Slika:Bulgaria Theodore Svetoslav.png|thumb|right|250px| Bolgarija na začetku 14. stoletja]] Leta 1300 je [[Teodor Svetoslav]], najstarejši sin [[Jurij I. Terter|Jurija I.]], izkoristil državljansko vojno v [[Zlata horda|Zlati hordi]], strmoglavil Čako in poslal njegovo glavo mongolskemu kanu Toktu. Njegovo dejanje je končalo mongolska vmešavanja v bolgarske notranje zadeve in zavarovalo južno Besarabijo vse do Bolgrada.<ref>Fine 1987, str. 228.</ref> Novi cesar je začel obnavljati gospodarstvo, podjarmil mnogo na pol neodvisnih plemičev in kot izdajalce usmrtil vse pomagače Mongolov, vključno s patriarhom Joahimom III.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 247.</ref><ref>Fine 1987, str. 229.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 110.</ref> Bizantinci, zainteresirani za stalno nestabilnost v Bolgariji, so s svojo vojsko podprli pretendenta za bolgarski prestol Mihaela in Radoslava. Aldimir, stric Teodorja Svetoslava in despot Krana, je bizantinsko vojsko prestregel in porazil. Leta 1303 in 1304 so Bolgari večkrat napadli Bizantince in osvojili mnogo mest v severovzhodni Trakiji. Bizantinci so jih poskušali ustaviti, vendar so bili v bitki pri Skafidi ponovno težko poraženi. Po porazu so bili leta 1307 prisiljeni k podpisu mirovne pogodbe, s katero so priznali bolgarske osvojitve.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 248–250.</ref><ref>Fine 1987, str. 229–230.</ref> Teodor Svetoslav je ostanek svoje vladavine preživel v miru. S Srbijo je vzdrževal prisrčne odnose. Leta 1318 je Tǎrnovo obiskal celo srbski kralj [[Štefan Milutin|Štefan Uroš II. Milutin]]. Leta miru so prinesla gospodarski razcvet in okrepila trgovanje. Bolgarija je postala velik izvoznik poljščin, predvsem pšenice.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 250.</ref><ref>Fine 1987, str. 230.</ref> V zgodnjih 1320. letih so se potem, ko je novi bolgarski cesar [[Jurij II. Terter]] zasedel Filipopolis, odnosi z Bizantinci ponovno zaostrili. Zmedo, ki je nastala po Terterjevi nenadni smrti leta 1322, in obdobje brez naslednika, so Bizantinci izkoristili za zasedbo Tǎrnovega in drugih mest v severni Trakiji.<ref>Fine 1987, str. 269.</ref> Naslednje leto je bil za cesarja izvoljen energični vidinski despot [[Mihael III. Šišman Asen]], ki se je takoj obrnil na bizantinskega cesarja [[Andronik III. Paleolog|Andronika III. Paleologa]] z zahtevo po vrnitvi bolgarskega ozemlja.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 563.</ref> Proti koncu leta 1324 sta vladarja podpisala mirovno pogodbo, ki sta jo podkrepila s poroko bolgarskega vladarja s Teodoro Paleologino. Mihael Šišman se je ločil od svoje srbske žene Ane Nede, kar je povzročilo poslabšanje odnosov s Srbijo. Spremembo bolgarske politične usmeritve je mogoče razložiti s hitro rastjo srbske moči in prodiranjem Srbije v Makedonijo.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 566.</ref><ref>Fine 1987, str. 270.</ref> Bolgari in Bizantinci so soglašali, da bi skupaj napadli Srbijo, vendar je trajalo pet let, preden so napetosti med njimi popustile.<ref>Kazhdan 1991, str. 1365.</ref> Mihael Šišman je zbral vojsko 15.000 mož in sam napadel Srbijo. Pri obmejnem mestu Velbažd je naletel na približno enako močno vojsko srbskega kralja Stjepana Dečanskega. Oba kralja sta pričakovala okrepitve, zato sta se dogovorila za enodnevno premirje. Ko se je srbski vojski pridružil oddelek Katalanov pod poveljstvom kraljevega sina Stjepana Dušana, so Srbi prelomili dogovor, napadli bolgarsko vojsko in jo premagali. Mihael Šišman je v bitki padel.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 262.</ref> Srbi po zmagi niso tvegali napada na Bolgarijo in sprti strani sta se dogovorili za mir. Bolgarski prestol sta po dogovoru zasedla najstarejši sin ubitega cesarja [[Ivan Štefan]] in njegova srbska žena. Novega cesarja so kmalu zatem odstavili.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 266.</ref> Bolgarija v vojni s Srbijo ni izgubila nobenega ozemlja, srbskega prodiranja v Makedonijo pa ni mogla zaustaviti.<ref name=ref103>Fine 1987, str. 272.</ref> Po bolgarskem porazu v Velbaždu so Bolgarijo napadli Bizantinci in osvojili veliko ozemlja ter mest in gradov v severni Trakiji. Njihovi uspehi so se končali leta 1332, ko jih je bolgarski cesar [[Ivan Aleksander]] v bitki pri Rusokastru porazil in osvojil večino izgubljenega ozemlja.<ref name=ref103/><ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 269–271.</ref> Leta 1344 so se Bolgari na strani [[Ivan V. Paleolog|Ivana V. Paleologa]] vključili v njegovo državljansko vojno z [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivanom VI. Kantakuzenom]]. Osvojili so pet mest ob reki Marici, vključno s Filipopolisom, in Rodope. Osvojitve so bile zadnja velika širitev srednjeveške Bolgarije, ki so hkrati povzročile prve vpade Kantakuzenovih zaveznikov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskih Turkov]].<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 272.</ref> ===Propad=== [[Slika:Baba Vida Klearchos 1.jpg|thumb|250px|alt=A medieval fortress|Vidinska trdnjava [[Baba Vida]]]] Poskusi Ivana Aleksandra, da bi pregnal Osmane, so propadli po dveh porazih konec 1340. in na začetku 1350. let, v katerih sta bila verjetno ubita njegov najstarejši sin in naslednik [[Mihael Asen IV.]] ter drugi sin [[Ivan V. Asen]]<ref>Bozhilov 1994, str. 194–195, 212.</ref> Cesarjevi odnosi s sinom [[Ivan Sracimir|Ivanom Sracimirjem]], ki je vladal v [[Vidin]]u, so se po ločitvi Ivana Aleksandra od njegove srbske žene in poroki s pokristjanjeno Judinjo Saro-Teodoro leta 1349 močno poslabšali. Ko je cesar za svojega naslednika imenoval sina [[Ivan Šišman|Ivana Šišmana]], je Ivan Sracimir razglasil svojo neodvisnost.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 273.</ref> Leta 1366 Ivan Aleksander ni dovolil prehoda bizantinskemu cesarju [[Ivan V. Paleolog|Ivanu V. Paleologu]] preko svojega ozemlja, zato so [[savojski križarski pohod |savojski križarji]] namesto Osmanskega cesarstva napadli bolgarsko črnomorsko obalo. Osvojili so [[Sozopol]], Mesembrijo, Anhialo in Emono in med neuspešnim obleganjem Varne utrpeli velike izgube. Bolgari so cesarju nazadnje dovolili prehod, vendar so izgubljena mesta ostala v bizantinskih rokah.<ref>Cox 1987, str. 222–225.</ref> [[Slika:Second Bulgarian Empire under the rule of Ivan Alexander (1331-1371).png|thumb| Drugo bolgarsko cesarstvo leta 1331 do 1371 med vladavino Ivana Aleksandra]] [[Slika:Nicopol final battle 1398.jpg|thumb|alt=A depiction from a medieval manuscript| Poraz protiosmanske koalicijske vojske v biti pri Nikopolju leta 1396 je bil udarec, ki je pripeljal do propada Drugega bolgarskega cesarstva.]] Na severozahodu so Ogri leta 1365 napadli in osvojili Vidin. Ivan Aleksander je štiri leta kasneje s pomočjo svojih ''[[de iure]]'' vazalov Vladislava I. Vlaškega in Dobrotice osvobodil svojo provinco.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 275.</ref><ref>Koledarov 1989, str. 13–25, 102.</ref> Njegova smrt leta 1371 je povzročila nepreklicno delitev Bolgarije med Ivanom Šišmanom iz Tǎrnovega, Ivanom Sracimirjem iz Vidina in Dobrotico iz Karvuna. Nemški svetovni potnik Johann Schiltberger je v 14. stoletju takole opisal Bolgarijo: :''Bil sem v treh deželah in vse tri se imenujejo Bolgarija. Prva Bolgarija se je raztezala od tam, kjer prideš skozi Železna vrata iz Ogrske. Njena prestolnica je Vidin. Druga Bolgarija leži nasproti Vlaške. Njena prestolnica se imenuje Tǎrnovo. Tretja Bolgarija je tam, kjer se Donava izliva v morje. Njena prestolnica se imenuje Kalikara.''<ref>Делев, Петър; Валери Кацунов; Пламен Митев; Евгения Калинова; Искра Баева; Боян Добрев (2006). ''19. България при цар Иван Александър. История и цивилизация за 11-ти клас''. Труд, Сирма.</ref> 26. septembra 1371 so Osmani v [[Bitka na Marici|bitki na Marici]] porazili veliko krščansko vojsko, kateri sta poveljevala srbska brata [[Vukašin Mrnjavčević]] in [[Jovan Uglješa]]. Osmani so po zmagi takoj začeli prodirati v Bolgarijo in osvojili severno Trakijo, Rodope, Kostenec, Ihtiman in Samokov, s čimer so zelo omejili oblast Ivana Šišmana na severnem Balkanu in okolici Sofije.<ref name=ref112>Andreev & Lalkov 1996, str. 282.</ref> Bolgarski monarh se Osmanom ni mogel upirati in je postal njihov vazal. V zameno je dobil nekaj izgubljenih mest in deset let nestabilnega miru. <ref name=ref112/><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 655–656.</ref> Osmanski pohodi so se na začetku 1380. let ponovili in dosegli višek s padcem Sofije leta 1382 ali 1385.<ref>Fine 1987, str. 407.</ref> Ivan Šišman se je medtem do leta 1384 vojskoval z Vlaško. Po pisanju ''[[Anonimna bolgarska kronika|Anonimne bolgarske kronike]]'' je septembra 1386 ubil vlaškega vojvodo Dana I. Vlaškega.<ref>Fine 1987, str. 266.</ref> Vzdrževal je tudi težavne stike z Ivanom Sracimirjem, ki je leta 1371 prekinil vse stike s Tǎrnovim in ločil vidinsko škofijo od tǎrnovskega patriarhata.<ref>Fine 1987, str. 367.</ref> Brata v obrambi pred Osmani nista sodelovala. Po pisanju zgodovinarja Konstantina Jirečeka sta se namesto tega trdo vojskovala za Sofijo.<ref>Jireček 1978, str. 387.</ref> Ivan Šišman je s svojimi pohodi kršil svoje vazalske obveznosti o sodelovanju njegovih vojakov v osmanskih vojnih pohodih in je namesto tega izkoristil vsako priložnost za sodelovanje s Srbi in Ogri. Vse to je povzročilo velika osmanska pohoda leta 1388 in 1393. Osmani so kljub žilavemu odporu leta 1388 osvojili številna pomembna mesta in trdnjave in pet let kasneje po treh mesecih obleganja osvojili Tǎrnovo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 283–284, 286.</ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 662–663.</ref> Ivan Šišman je umrl leta 1395, ko so Osmani pod poveljstvom Bajazida I. osvojili zadnjo bolgarsko trdnjavo Nikopolj.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 666.</ref> Ivan Sracimir se je naslednje leto pridružil križarskemu pohodu ogrskega kralja Sigismunda. Po porazu krščanske vojske v [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolju]] so Osmani takoj napadli in osvojili Vidin, s čimer je srednjeveška bolgarska država dokončno propadla.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 297.</ref><ref>Fine 1987, str. 424–425.</ref> Odpor se je pod [[Konstantin II. Bolgarski|Konstantinom II. Bolgarskim]] in plemičem Fružinom nadaljeval do leta 1422. ==Uprava, ozemeljska delitev in družba== Drugo bolgarsko cesarstvo je bilo dedna [[monarhija]], v kateri je vladal [[Car|car]]. Naslov car je obstajal že v 10. stoletju v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]]. Naslov so podkrepili s ''»Kristusu Gospodu zvest cesar in avtokrat vseh Bolgarov«'' in včasih dodali ''»in Rimljanov, Grkov ali Vlahov«''. Izraz ''»vseh Bolgarov«'' so dodali v 14. stoletju, ko je cesarstvo izgubilo veliko z Bolgari naseljenega ozemlja, in je pomenil, da so vladarji tudi tistih Bolgarov, ki živijo izven bolgarskih političnih meja. <ref name=ref125>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 608.</ref> [[Slika:Rilla charter of Ivan Shishman.png|thumb|200px|left|alt=A medieval charter| Srednjeveški bolgarski kraljevi dekreti, med njimi tudi ''Rilski dekret'' [[Ivan Šišman|Ivana Šišmana]] iz leta 1378, so pomemben vir podatkov o srednjeveški bolgarski družbi in državnih položajih]] Cesar je imel vrhovno oblast nad posvetnimi in verskimi zadevami, zato je bilo stanje v državi v veliki meri odvisno od njegovih osebnih sposobnosti.<ref>Bakalov & co 2003, str. 402.</ref> Namesto mladoletnih vladarjev je državo vodilo [[Regent|regent]]stvo, v katerem so bili mati-cesarica, [[patriarh]] in starejši člani vladajoče dinastije.<ref name=ref127> Bakalov & co 2003, str. 403.</ref> Z vedno hitrejšimi procesi fevdalne fragmentacije v 14. stpletju je prišlo v navado, da so monarhovi sinovi dobili vladarske naslove že med vladavino svojih očetov. Imenovali so jih sovladar ali mlajši cesar.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 611–612.</ref> V nasprotju s Prvim bolgarskim cesarstvom je bila državna uprava v Drugem bolgarskem cesarstvu pod močnim vplivom bizantinskega sistema državne uprave. Večina plemiških, dvornih in uradniških naslovov je bila prevzeta neposredno od bizantinskih dvojnikov v bizantinski grščini ali pa so jih prevedli v bolgarščino. V sistemu rangiranja je bilo nekaj razlik, natančni opisi njihovih pristojnosti, insignije, in protokoli v srednjeveški bolgarski upravi pa so se ohranili v nekaj primarnih virih.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 618.</ref> Svet bojarjev, v katerem so bili najvišji bojarji in patriarh, je obravnaval zunanjo in notranjo politiko, vključno z vojnimi napovedmi, sklepanjem zavezništev in podpisovanjem mirovnih pogodb.<ref name=ref130>Bakalov & co 2003, str. 404.</ref> Najvišja državna uradnika sta bila [[logotet|veliki logotet]], ki je imel vlogo [[Ministrski predsednik|ministrskega predsednika]], in [[Protovestiarij|protovestiarij]], ki je bil odgovoren za državno zakladnico in finance.<ref name=ref130/> Visoki dvorni naslovi, na primer [[despot |despot]] in [[Sebastokrator|sebastokrator]], so se podeljevali predvsem vladarjevim sorodnikom in niso bili dosledno povezani z upravnimi funkcijami. <ref>Bakalov & co 2003, str. 404–405.</ref> [[Slika:Carevec fortress Veliko Tarnovo 1359.jpg|thumb|250px|Trdnjava [[Carevec]] v [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]], prestolnici Drugega bolgarskega cesarstva]] Prestolnica Drugega bolgarskega cesarstva je bilo Tǎrnovo (ali Tǎrnovec), ki je bilo hkrati središče posebne upravne enote pod neposredno oblastjo cesarja.<ref>Koledarov 1989, str. 12.</ref> Država je bila razdeljena na [[Provinca|province]], katerih število se je spreminjalo z velikostjo njenega ozemlja. V ohranjenih primarnih virih so se province po bizantinsko (grško) imenovale ''hora'', po bolgarsko pa ''zemja'' (земя), ''strana'' (страна) in ''oblast'' (област). K naslovu so dodali ime njenega glavnega mesta.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 615.</ref><ref>Koledarov 1989, str. 9–10.</ref> Guvernerji provinc so se imenovali vojvoda ali ''kefalia''. Naziva izhajata iz bizantinskega ''dux'' in ''kefale''. Guvernerje je imenoval cesar. Province so bile razdeljene na ''katepanika'' (edn. ''katepanikon'', iz bizantinskega ''katepanikion''), v katerih so vladali [[katepan |katepan]]i, podrejeni vojvodom.<ref name=ref135>Koledarov 1989, str. 10.</ref> Med vladanjem Ivana Asena II. (1218-1241) je bilo cesarstvo razdeljeno na province Beograd, Braničevo, Boruj, Odrin, Dimotika, Skopje, Prilep, Devol in Albanija.<ref name=ref135/> Bolgarska družba je bila razdeljena na tri družbene razrede: duhovščino, plemstvo in kmete. V plemstvo je spadala tudi aristokracija: bojarji, ki so se kot ''bojlas'' pojavili že v Prvem bolgarskem cesarstvu, sodniki in celotna vojska.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 615–616.</ref> Bojarji so bili razdeljeni v višje in nižje bojarje. Prvi so bili lastniki velikih zemljiških posesti, ki so včasih imele več deset ali celo več sto vasi, in so imeli visoke upravne ali vojaške položaje.<ref>Angelov & co 1982, str. 193.</ref> Večino tretjega družbenega razreda so tvorili kmetje, ki so bili podrejeni bodisi osrednji oblasti, bodisi lokalnim fevdalnim gospodom. Število slednjih se je med procesom fevdalizacije Bolgarije znatno povečalo.<ref>Angelov & co 1982, str. 203.</ref> Glavni skupini kmetov sta bili ''parici'' in ''otroci''. Oboji so lahko posedovali zemljo, dedovali pa so jo lahko samo ''parici''. ''Otroci'' zemlje niso mogli zapustiti svojim dedičem, ker so jo dobili od svojih zemljiških gospodov.<ref>Angelov & co 1982, str. 203–205.</ref> ==Vojska== [[Slika:The fortress of Shumen.jpg|thumb|alt=A medieval fortress | Pogled z zraka na šumensko trdnjavo, pomembno utrdbo v vzhodni Bolgariji]] Cesar Drugega bolgarskega cesarstva je bil tudi vrhovni poveljnik svoje armade. Drugi najvišji poveljujoči častnik je bil veliki vojvoda. Vojaškim oddelkom so poveljevali vojvode. Za obrambo določenih pokrajin in novačenje vojakov so bili odgovorni stratorji. V poznem 12. stoletju je vojska štela 40.000 oboroženih mož,<ref name=ref36/> v prvem desetletju 13. stoletja pa je država lahko mobilizirala okrog 100.000 mož. Kalojan je vodji [[Četrta križarska vojna|četrtega križarskega pohoda]] Balduinu I. za napad na Konstantinopel leta 1204 ponudil 100.000 mož.<ref name=ref140>Andreev & Lalkov 1996, str. 166.</ref> Do konca 13. stoletja se je število vojakov zmanjšalo na manj kot 10.000. Iz zapisov je razvidno, da sta bili poraženi bizantinski vojski s 5.000 in 10.000 vojaki številčnejši od Ivajlove vojske.<ref name=ref85/> Vojaška moč se je s politično stabilizacijo države v prvi polovici 14. stoletja v 1330. letih povečala na 11.000-15.000 mož.<ref name=ref142>Andreev & Lalkov 1996, str. 269.</ref> Vojska je bila dobro opremljena z oblegovalnimi napravami, vključno z ovni, oblegovalnimi stolpi in katapulti. Bolgarska vojska je uporabljala različne vojaške taktike, odvisne od izkušenosti vojakov in značilnosti terena. Pomembno vlogo v vojaški strategiji in obrambi države pred močno bizantinsko vojsko so imeli gorski prelazi preko [[Stara planina|Stare planine]] (Balkan). V vojnem času so lahko Bolgari z lahko konjenico na široki fronti pustošili po sovražnikovem ozemlju, plenili po vaseh in manjših mestih, požigali poljščine in jemali ljudi in živino. Vojska je bila zelo mobilna. V štirih dneh pred [[bitka pri Klokotnici|bitko pri Klokotnici]] je na primer bolgarska vojska prehodila trikrat večjo razdaljo kot [[Epirski despotat|epirska]] v enem tednu. Leta 1332 je v petih dneh prepotovala 230 km.<ref name=ref142/> Osmanski general Lala Šahin je o sofijski garniziji zapisal: <ref> Citirano v Халенбаков, О. Детска енциклопедия България: Залезът на царете, str. 18.</ref> : ''V trdnjavi [Sofiji] je velika elitna vojska, katere vojaki so močno grajeni, brkati in prekaljeni v vojnah, vendar uživajo vino in rakijo (žganje) – skratka, vesela bratovščina.'' Bolgarija je vzdrževala dolgo verigo trdnjav za obrambo cesarstva s prestolnico Tǎrnovo v središču. Na severu so bile trdnjave na obeh bregovih Donave. Na jugu so bile tri verige trdnjav: prva vzdolž Stare planine, druga vzdolž [[Vitoša|Vitoše]], [[Rodopi|Rodopov]] in pogorja Sakar, in tretja po dolini reke Arde. Na zahodu je bila vrsta trdnjav v dolini [[Južna Morava|Južne Morave]].<ref>Koledarov 1989, str. 13, 26–27.</ref> V bolgarski vojski in njeni taktiki so sčasoma dobili pomembno vlogo tuji vojaki in najemniki. Od začetka upora Asena in Petra proti Bizantincem in kasneje proti križarjem se je učinkovito uporabljati lahka in mobilna [[Kumani|kumanska]] konjenica. Kalojan je imel v bitki pri Odrinu kar 14.000 kumanskih konjenikov.<ref name=ref140/> Njihovi poveljniki so postali del bolgarskega plemstva. Nekateri so dosegli visoke upravne ali vojaške položaje.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 167–169.</ref> V 14. stoletju se je Bolgarija vedno bolj zanašala na tuje najemnike, med katerimi so bili vitezi iz zahodne Evrope, [[Mongoli]], [[Oseti]] in [[Vlahi]]. Mihael III. Šišman in Ivan Aleksander sta imela v svojih vojskah oddelek 3.000 mongolskih konjenikov.<ref name=ref140/> V 1350. letih je cesar Ivan Aleksander najemal tudi osmanske bande, tako kot bizantinski cesar, in [[Rusi|Ruse]].<ref>Nicolle, David; Angus McBride (1988). Hungary and the Fall of Eastern Europe 1000-1568. Osprey Publishing. str. 24.</ref> ==Gospodarstvo== [[Slika:NHMB-Nikopol-treasure-14centuryAD-vessel.jpg|right|thumb| Srebrna posoda iz nikopolskega zaklada, 14. stoletje]] Gospodarstvo Drugega bolgarskega cesarstva je temeljilo na kmetijstvu, rudarstvu, tradicionalnih obrteh in trgovini. Od 12. do 14. stoletja sta bila najpomembnejša poljedelstvo in živinoreja. V Meziji, Zagorah in Dobrudži so pridelovali predvsem [[žito]], med drugim tudi zelo kakovostno pšenico.<ref>Honorius Augustodunensis. ''Imago Mundi''. LIBI, vol. III, Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, str. 66.</ref> Pridelava [[Pšenica|pšenice]], [[ječmen]]a in [[Proso|prosa]] je bila razvita tudi v večjem delu Trakije.<ref>Ansbert. ''History of the Crusade of Emperor Frederick I''. LIBI, vol. III, Bulgarian Academy of Sciences, Sofija, str. 267.</ref> V vinorodnih delih Trakije, ob [[Črno morje|Črnem morju]] ter v dolinah [[Struma|Strume]] in [[Vardar]]ja v Makedoniji se je proizvajalo vino.<ref>Angelov 1950, str. 428.</ref> Od začetka 13. stoletja je postajala vedno bolj pomembna pridelava zelenjave, sadja in grozdja.<ref>Angelov 1950, str. 429.</ref> Obširni gozdovi in pašniki, zlasti v goratih predelih in predgorju, so omogočali rejo živine.<ref>Ansbert. ''History of the Crusade of Emperor Frederick I''. LIBI, vol. III, Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, str. 283.</ref> Razvito je bilo tudi [[Svila|svilarstvo]] in zlasti [[Čebelarstvo|čebelarstvo]]. [[Med]] in [[Čebelji vosek|čebelji vosek]] iz Zagor sta spadala med najbolj kakovostne in cenjene čebelje proizvode na bizantinskem trgu.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 238.</ref> Les se je sekal samo v delu gozdov (бранища, braništa). Del gozdov je bil ograjen (забели, zabeli). Sečnja v ograjenih gozdovih je bila prepovedana.<ref>Angelov 1950, str. 431.</ref> Vedno večje število mest je spodbudilo razvoj [[obrt]]i, [[Metalurgija|metalurgije]] in [[Rudarstvo|rudarstva]]. Kmetijski pridelki so se predelovali predvsem v kruh, sir, maslo in vino. Sol se je pridobivala predvsem v črnomorskih lagunah severno od [[Burgas]]a.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 266, 293–294.</ref> Med najpomembnejše obrti so spadali usnjarstvo, čevljarstvo, tesarstvo in tkalstvo. Varna je bila znana po obdelavi lisičjega krzna, namenjenega predvsem za luksuzna oblačila in pokrivala aristokratov.<ref>Lishev 1970, str. 84.</ref> Po podatkih v zahodnih virih je bilo v Bolgariji veliko svile. [[Pikardija|Pikardski]] vitez Robert de Clari jo je omenil v doti bolgarske princese Marije: :''S svilenim pregrinjalom, tako dolgim, da se je vleklo sedem ali osem korakov za njim, ni bil pokrit samo en konj. Nobena svilena tkanina se kljub temu, da so se pregrinjala vlekla po blatu in slabih cestah, ni raztrgala, ampak je ohranila svojo privlačnost in plemenitost.''<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 293.</ref> Kovači, trgovci z železom in inženirji so razvili katapulte, [[Oblegovalni oven|ovne]] in druge oblegovalne naprave, ki so se uporabljale predvsem na začetku 13. stoletja.<ref> Nicetas Choniates. Historia. GIBI, vol. XI, Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, str. 88.</ref> Obdelava kovin je bila razvita predvsem v zahodni Bolgariji v Čipovici, Velbaždu in Sofiji, na vzhodu pa v Tǎrnovem in Mesembriji.<ref>Lishev 1970, str. 91.</ref> [[Slika:Coin Ivan Alexander with Michael Asen IV.jpg|right|thumb| Kovanec s podobo Ivana Aleksandra in njegovega sina Mihaela Asena IV. (desno)]] V Drugem bolgarskem cesarstvu je kovanje denarja stalno naraščalo in doseglo višek med vladanjem cesarja [[Ivan Aleksander |Ivana Aleksandra]] (vladal 1331–1371). Pravico do kovanja lastnega denarja je skupaj s papeževim priznanjem dobil cesar [[Kalojan]] (vladal 1197–1207). Sredi 13. stoletja so se razvile dobro organizirane graverske delavnice in kovnice, v katerih so kovali bakren, bilionski in srebrn denar.<ref>Dochev 1992, str. 312.</ref><ref>Radushev 1990, str. 10, 13.</ref> Denarna reforma, ki jo je uvedel cesar [[Konstantin Tih]] (vladal 1257–1277), je postopoma stabilizirala monetarni sistem v Bolgariji. [[Ivajlo]]va vstaja in roparski pohodi Mongolov v poznem 13. stoletju so kovništvo tako destabilizirali, da se je zmanjšalo na desetino prejšnjega obsega.<ref>Dochev 1992, str. 181–183.</ref> S ponovno stabilizacijo cesarstva po letu 1300 so bolgarski monarhi povečali količino denarja v obtoku, tudi srebrnikov, plačevanje v izključno domačem denarju pa je steklo šele v 1330. letih.<ref>Dochev 1992, str. 183–184.</ref> Razpadanje osrednje oblasti na predvečer osmanske invazije je omogočilo kovanje primitivnega, brezimnega in slabo ponarejenega denarja.<ref>Radushev 1990, str. 21.</ref> V obtok so poleg bolgarskih prišli tudi bizantinski, latinski, beneški, srbski in mongolski kovanci. V drugi polovici 14. stoletja se je količina domačega denarja začela povečevati, zato so oblasti težile k omejevanju količine tujega denarja v obtoku.<ref>Dochev 1992, str. 313.</ref> Denar so kovali tudi nekateri neodvisni in delno neodvisni bolgarski mogotci, med njimi Svetoslav in Dobrotica.<ref>Radushev 1990, str. 15, 21.</ref> ==Vera== ===Verska politika=== Po ustanovitvi države sta bili prvi prioriteti njene zunanje politike priznanje cesarskega naslova monarha in obnovitev Bolgarskega patriarhata. Neprekinjena vojna z Bizantinskim cesarstvom je bolgarske vladarje prisilila, da so se obrnili na papeštvo. [[Kalojan]] (vladal 1197–1207) je v svojem dopisivanju s [[Papež Inocenc III.|papežem Inocencem III.]] od njega zahteval cesarski naslov in patriarhat. Njegovi zahtevi sta temeljili na dediščini [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]]. Kalojan je papežu v zameno obljubil priznanje papeževe suverenosti nad Bolgarsko cerkvijo.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 444–445.</ref><ref>Fine 1987, str. 55.</ref> Zveza med Bolgarijo in Rimom je bila formalizirana 7. oktobra 1205, ko je papežev legat kronal Kalojana za kralja, tǎrnovski nadškof Bazilij pa je bil razglašen za primasa. Bazilij se je v dopisih papežu naslavljal s patriarh, čemur papež ni ugovarjal.<ref name=ref45/><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 446.</ref> Kalojan se je, tako kot [[Boris II. Bolgarski|Boris I.]] (vladal 852–889) tristo let pred njim, s papežem pogajal samo o političnih zadevah in brez resnega namena, da bi se spreobrnil v [[Katolištvo|rimsko katolištvo]]. Zveza z Rimom je trajala do leta 1235 in ni imela vpliva na Bolgarsko cerkev, ki je še naprej prakticirala pravoslavne kanone in obredje.<ref name=ref47/> Ambicije Bolgarije, da bi postala versko središče pravoslavnega sveta, so imele pomembno mesto v državni doktrini. Po padcu Konstantinopla v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204 je Tǎrnovo za nekaj časa postalo glavno središče pravoslavja.<ref>Duychev 1972, str. 426.</ref> Bolgarski cesarji so vneto zbirali relikvije krščanskih svetnikov, da bi okrepili prestiž svoje prestolnice.<ref>Duychev 1972, str. 426–427.</ref> Uradno priznanje obnovljenega Bolgarskega patriarhata na koncilu v Lampsaku leta 1235 je bilo najpomembnejši korak k uresničitvi ideje, da bi Tǎrnovo postalo Drugi Konstantinopel.<ref name=ref170>Duychev 1972, str. 430.</ref> Patriarhat se je energično upiral papeževi pobudi po ponovni združitvi pravoslavne cerkve z Rimom. Očitno pripravljenost konstantinopelskega patriarhata in bizantinskega cesarja za sklepanje kompromisov na [[Drugi lyonski koncil|drugem lyonskem koncilu]] leta 1272–1274 je bolgarski patriarh Ignacij, katerega so imenovali ''»steber pravoslavja«'',<ref>Zlatarski 1972, str. 535.</ref> ostro kritiziral. K jeruzalemskemu patriarhu je poslal delegacijo z nalogo skleniti protibizantinsko zvezo, v kateri bi bila še dva druga vzhodna patriarha. Delegacija zastavljenega cilja ni dosegla.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 514.</ref><ref>Zlatarski 1972, str. 536–537.</ref> Spori s Konstantinopelskim patrirarhatom glede legitimnosti Bolgarskega patriarhata so se v 14. stoletju še zaostrili. Leta 1355 je ekumenski patriarh Kalist I. poskušal vsiliti svojo vrhovno oblast nad Bolgarsko cerkvijo s trditvijo, da je skladno z določili koncila v Lampsaku ostala podrejena Konstantinoplu in mu mora zato plačevati letni davek. Zahteve niso bile podprte z verodostojnimi dokumenti, zato se bolgarske cerkvene oblasti zanje niso menile.<ref>Zlatarski 1972, str. 596–602.</ref> Ustroj Bolgarskega patriarhata se je zgledoval po izročilu iz Prvega bolgarskega cesarstva. Na čelu Cerkve je bil bolgarski patriarh, ki je bil član Državnega zbora (Sinklit) in po potrebi regent.<ref name=ref175>''History of the Bulgarian Orthodox Church''. Uradna spletna stran Bolgarskega patriarhata. Pridobljeno 2. februarja 2014.</ref> Patriarhu je pomagal zbor izbranih škofov, visokih duhovnikov in včasih predstavnikov posvetne oblasti. Bolgarska cerkev je strogo sledila uradni državni politiki – patriarh Joahim, na primer, je bil zaradi domnevnih zvez z Mongoli obtožen izdaje in usmrčen.<ref name=ref175/> Ozemlje Bolgarskega patriarhata se je spreminjalo s spreminjanjem ozemlja bolgarske države. Največje je bilo med vladavino [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] (vladal 1218–1241), ko je imelo 14 škofij: Preslav, Červen, Loveč, Sofija, Oveč, Drastar, Vidin, Seres, Filipi, Mesembrija, Braničevo, Boeograd, Niš in Velbažd in sedeža v Tǎrnovem in Ohridu.<ref name=ref175/><ref>Bakalov & co 2003, str. 445.</ref> ===Heziazem=== [[Slika:Tetraevangelia of Ivan Alexander 05.png|right|250px|thumb| Cesar Ivan Aleksander, pokrovitelj heziazma]] Heziazem (iz grškega ἡσυχασμός, umirjenost, spokojnost) je bilo puščavniško gibanje v Vzhodni pravoslavni cerkvi, ki je na Balkanu cvetelo zlasti v 14. stoletju. Mistično gibanje je poučevalo tehniko duhovne molitve, ki bi s ponavljanjem in pravilnim dihanjem morda omogočila videnje božanske luči.<ref>Fine 1987, str. 437.</ref> Heziazem je na cesarja [[Ivan Aleksander |Ivana Aleksandra]] (vladal 1331–1371) naredil tako globok vtis, da je postal pokrovitelj heziastičnih menihov. Leta 1335 je dal zatočišče Gregorju Sinajskemu in denar za gradnjo samostana v Paroriji v pogorju Strandža na jugovzhodu države, ki je privlačil duhovščino iz Bolgarije, Bizantinskega cesarstva in Srbije.<ref name=ref178>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 619.</ref> Heziazem se je z deli učencev Gregorja Sinajskega utrdil kot prevladujoča ideologija v Bolgarski pravoslavni cerkvi. Gregorjev učenec Teodozij Tǎrnovski je njegova dela prevedel v bolgarščino. Ideologija je dosegla svoj višek med službovanjem zadnjega srednjeveškega bolgarskega patriarha Evtimija Tǎrnovskega (1375–1394). Teodozij je pri Tǎrnovem ustanovil samostan Kalifarevo, ki je postal novo heziastično in književno središče države.<ref name=ref178/><ref name=ref179>Fine 1987, str. 439–440.</ref> Intelektualci so vzdrževali stalne medsebojne zveze ne glede na njihovo narodnost, kar je pomembno vplivalo na kulturne in verske izmenjave na Balkanu. ===Bogomilstvo in druga heretična gibanja=== [[Bogumili|Bogomistvo]] se je pojavilo že v 10. stoletju v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]].<ref name=ref180>Kazhdan 1991, str. 301.</ref> Kasneje se je razširilo na ves Balkan in po propadu Prvega bolgarskega cesarstva cvetelo tudi pod bizantinsko oblastjo. Vzhodna pravoslavna cerkev je bogomile zaradi njihovega pozivanja k državljanski neposlušnosti razglasila za [[Herezija|heretike]].<ref name=ref180/> V Bolgariji je bogomilstvo ponovno oživelo kot posledica vojaškega in političnega nazadovanja med vladavino cesarja [[Boril]]a (vladal 1207–1218). Cesar je proti bogomilom takoj odločno ukrepal. 11. februarja 1211 je v Tǎrnovem predsedoval prvi bolgarski protibogomilski sinodi<ref>Bozhilov 1994, str. 71. </ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 470–471. </ref><ref>Fine 1987, str. 100. </ref> na kateri so sklenili, da se morajo bogomili takoj spreobrniti v pravoslavje, sicer bodo izgnani. Pravoslavna cerkev se je kljub tesnemu sodelovanju z rimskokatoliško cerkvijo dosledno držala kanonov svoje cerkve. V ''[[Borilov sinodik|Borilovem sinodiku]]'', ki je posvečen prav njemu, je Boril opisan kot ''»pravoslavni car«'', tǎrnovska sinoda pa je bila vpisana na seznam pravoslavnih sinod.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 471. </ref> Borilovi ukrepi so vpliv bogomilov zelo zmanjšli, vendar jih niso izkoreninili. Izgnanci iz Bizantinskega cesarstva so v 14. stoletju v Bolgarsko cesarstvo prinesli več heretičnih gibanj, vključno z adamizmom in barlamizmom.<ref>Fine 1987, str. 441. </ref> Na cerkvenem zboru v Tǎrnovem leta 1360, katerega se je udeležila tudi cesarska družina, patriarh, plemstvo in duhovščina, so vsa ta gibanja, vključno z bogomilstvom in [[Judovstvo|judovstvom]], ostro obsodili. Po letu 1360 niso bogomili v Bolgariji omenjeni v nobenem viru, kar bi lahko pomenilo, da je sekta zelo oslabela in imela samo še nekaj pristašev.<ref>Fine 1987, str. 442. </ref> Preganjanje preostalih adamitov in barlamitov se je pod vodstvom Teodozija Tǎrnovskega in patriarha Evtimija v manjšem obsegu nadaljevalo.<ref name=ref187>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 620. </ref> ==Kultura== Drugo bolgarsko cesarstvo je bilo središče cvetoče kulture, ki je dosegla vrhunec v srednjem in poznem 14. stoletju med vladavino [[Ivan Aleksander |Ivana Aleksandra]] (vladal 1331–1371).<ref name=ref187/><ref>Fine 1987, str. 435. </ref> Bolgarska arhitektura, umetnost in književnost so se razširile tudi preko meja v Srbijo, Vlaško, Moldavijo in ruske kneževine in vplivale na slovanske kulture.<ref name=ref189>Fine 1987, str. 436. </ref><ref name=ref190>Kazhdan 1991, str. 337. </ref> Bolgarija je vplivala tudi na sočasne kulturne trende v Bizantinskem cesarstvu.<ref name=ref190/> Glavno kulturno in duhovno središče je bilo Veliko Trnovo, ki je zraslo v ''»Drugi Konstantinopel«'' ali ''»Tretji Rim«''.<ref name=ref170/> Sodobniki so ga po zgledu na Konstantinopel-Carigrad imenovali Carevgrad Tǎrnovo.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 620–621. </ref> Druga pomembna kulturna središča so bila [[Vidin]], [[Sofija]], [[Nesebăr|Mesembrija]] in številni samostani po celi državi. ===Arhitektura=== [[Slika:Pantokrator church in Nessebar (Bulgaria).jpg|250px|thumb| Cerkev Kristusa Pantokratorja v Nesebarju]] [[Slika: Asens Fortress TB 10.jpg|250px|thumb|Cerkev svete matere Božje v Asenovi trdnjavi]] V 13. in 14. stoletju je v Drugem bolgarskem cesarstvu zrasla mreža mest, med njmi tudi nekaj pomembnih. Mesta so se gradila večinoma na težko dostopnih mestih in so bila običajno sestavljena iz zunanjega in notranjega mesta. Plemstvo je prebivalo v notranjih mestih s [[Citadela|citadelo]], večina meščanov pa v zunanjih mestih. Soseske plemstva, obrtnikov, trgovcev in tujcev so bile ločene.<ref>Angelov & co 1982, str. 379. </ref><ref>Bakalov & co 2003, str. 426–427. </ref> Prestolnica Tǎrnovo je stala na gričih [[Carevec]], [[Trapezica]] in Momina krepost (trdnjava) nad [[Menander|meandri]] reke Jantre. V predmestjih ob reki so bile tudi ločene četrti zahodnih Evropejcev (Frankovska četrt jugovzhodno od Carevca) in [[Judje|Judov]] (južno od Trapezice).<ref>Bakalov & co 2003, str. 427–428. </ref> Trdnjave so se gradile na hribih in visokih planotah. Bizantinski zgodovinar [[Niketas Honiates]] je zapisal, da so bolgarski gradovi v gorah Balkana na ''»vzpetinah nad oblaki«''.<ref name=ref195>Angelov & co 1982, str. 381. </ref> Zgrajeni so bili iz lomljenega kamna, povezanega z mavcem, in so se po tem razlikovali od monumentalnih zgradb na severovzhodu države iz obdobja Prvega bolgarskega cesarstva.<ref name=ref195/> Vhodi in izpostavljeni deli obzidja so bili zavarovani z nazobčanimi [[Obrambni stolp|stolpi]]. Stolpi so bili običajno pravokotni, včasih tudi nepravilni, ovalni, okrogli trikotni ali podkvasti.<ref name=ref195/> Cerkvena arhitektura je bila zelo prestižna. Cerkve so spadale med najlepše okrašene in najbolj trdno grajene stavbe. V 13. in 14. stoletju so [[Bazilika|bazilike]] zamenjale eno- ali troladijske križne cerkve s kupolami.<ref name=ref196>Angelov & co 1982, str. 382. </ref> Zunanjost cerkva je bila okrašena z izmeničnimi pasovi kamna in opeke in zelenimi, rumenimi in rjavimi keramičnimi elementi.<ref name=ref196/> Tako okrašenih je nekaj cerkva v Nesebărju, med njimi cerkvi sv. Janeza Aliturgeta in [[Kristus Pantokrator|Kristusa Pantokratorja]] iz 14. stoletja. Slednja ima vrsto slepih lokov, štiriperesne rastlinske motive, trikotne ornamente, okrogle tirkizne keramične elemente in opečnate frize vzdolž zunanjih zidov.<ref>Nikolova 2002, str. 147–148. </ref> Podobno so bile okrašene tudi vse cerkve v Carevcu, bilo jih je več kot dvajset, in več cerkva od sedemnajskih na Trapezici.<ref name=ref196/> Za tǎrnovsko arhitekturno šolo je značilen pravokoten zvonik nad preddverjem cerkve. Nekaj cerkvam iz bizantinskega obdobja, na primer cerkvi matere Božje v [[Asenova trdnjava|Asenovi trdnjavi]], so pri obnovi dozidali zvonike.<ref name=ref198>Angelov & co 1982, str. 384. </ref> [[Slika:Dolna Kamenitsa Church medka 7.jpg|thumb|200px|left|alt=A medieval church|Cerkev svete matere Božje v Donji Kamenici]] Cerkev matere Božje v Donji Kamenici v zahodnem delu Bolgarskega cesarstva, v sedanji Srbiji, je zgrajena v nenavadnem arhitekturnem slogu. Ima dva zvonika s koničasto piramidasto streho in dodatnimi koničastimi elementi na vseh štirih vogalih zvonikov. Cerkev, ki je brez primere med srednjeveškimi bolgarskimi cerkvami, je bila zasnovana pod vplivi z Ogrske in iz Transilvanije.<ref>Nikolova 2002, str. 116. </ref> Cesarski palačni kompleks na Carevcu v Tǎrnovem je bila sprva bojarski grad, ki je pod Ivanom Asenom II. (vladal 1218–1241) in Ivanom Aleksandrom (vladal 1331–1371) doživel dve obširni rekonstrukciji. Imel je obliko nepravilne elipse s ploščino 5.000 m².<ref name=ref198/> Obzidje z okroglimi in pravokotnimi stolpi je bilo debelo 2 m. Glavni vhod je bil v okroglem stolpu na severni fasadi. Okrog notranjega dvorišča so bila zgrajena bogato okrašena poslopja, sredi dvorišča pa je stala cerkev.<ref>Angelov & co 1982, str. 384–385.</ref> Patriarhova palača je stala na najvišji točki Carevca. Zasnovana je bila podobno kot cesarjeva in je merila 3.000 m². K patriarhalni stolnici Kristusovega vnebovzetja je bil prizidan pravokoten zvonik. Bivalni prostori in uradi so bili na južni strani palače.<ref>''Патриаршеската катедрала "Свето Възнесение Господне'' [Patriarhalna stolnica Kristusovega vnebovzetja). Православие. Arhivirano iz izvirnika 8. novembra 2014. Pridobljeno 8. novembra 2014. </ref> Ohranilo se je tudi nekaj plemiških hiš. Severno od cesarske palača so izkopali temelje bojarske hiše z začetka 13. stoletja, ki je imela obliko črke L in je bila sestavljena iz bivalnega dela in majhne enoladijske cerkve.<ref name=ref202>Angelov & co 1982, str. 385. </ref> Večina običajnih hiš je bila delno vkopana ali zgrajena nad tlemi. Kasneje so se v mestih običajno gradile enonadstropne hiše. Pritličja so bila zgrajena iz lomljenega kamna, povezanega z blatom ali mavcem, nadstropja pa iz brun.<ref name=ref202/> ===Umetnost=== Prevladujoča struja bolgarskega slikarstva 13. in 14. stoletja je znana kot tǎrnovska slikarska šola. Bolgarsko slikarstvo je sicer privzelo nekaj trendov bizantinske renesanse iz obdobja Paleologov, vendar ima nekaj izključno bolgarskih značilnosti. Slikarsko šolo je kot samostojno prvi prepoznal francoski umetnostni zgodovinar André Grabar.<ref name=ref203>Angelov & co 1982, str. 389. </ref><ref>Grabar, André (1928). ''La peinture religiouse en Bulgarie''. Pariz. str. 95. </ref><ref>Tsoncheva 1974, str. 343. </ref> Dela tǎrnovske šole vsebujejo nekaj realizma, individualizirane portrete in psihološko globino.<ref name=ref203/><ref>Tsoncheva 1974, str. 343.</ref> Od posvetne umetnosti se je ohranilo zelo malo. V prestolni dvorani cesarske palače v Tǎrnovem so med izkopavanji odkrili nekaj fragmentov stenskih slik. Na zidovih so bile verjetno podobe bolgarskih cesarjev in cesaric.<ref name=ref203/> [[Slika:Kalojan desislava.jpg|thumb|200px|Kalojan in Desislava, upodobljena v Bojanski cerkvi]] Primer zgodnjega slikarstva tǎrnovske slikarske šole so freske iz leta 1259 v [[Bojanska cerkev|Bojanski cerkvi]] v predmestju [[Sofija|Sofije]], ki spadajo med najbolj popolne in najbolje ohranjene spomenike vzhodnoevropske srednjeveške umetnosti.<ref name=ref206>''Boyana Church''. Uradna spletna stran Unesca. Pridobljeno 4. novembra 2014.</ref> V nasprotju s takratno bizantinsko umetnostjo in cerkvenim kanonom večina od 240 podob izraža individualnost, duhovnost in vitalnost. Zlasti realistični so portreti cerkvenih donatorjev [[Kalojan]]a in Desislave in vladajočega monarha [[Konstantin Tih|Konstantina Tiha]] ter njegove žene Irene v slavnostnih oblačilih.<ref name=ref207>Angelov & co 1982, str. 390. </ref> V Ivanovu v severovzhodni Bolgariji je več cerkva in kapel, vklesanih v skalo, v katerih je opazen razvoj bolgarske umetnosti v 13. in 14. stoletju. Na slikah iz prvega obdobja, naslikanih med vladavino [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] (vladal 1218–1241), so človeške podobe prikazane realistično, z ovalnimi obrazi in polnimi ustnicami. Barve oblačil so svetle, medtem ko so freske iz obdobja Paleologov naslikane v klasičnem slogu.<ref name=ref207/><ref name=ref208>''Rock-Hewn Churches of Ivanovo''. Official Site of UNESCO. Pridobljeno 4. novembra 2014.</ref> Bojanska cerkev in [[Ivanovske skalne cerkve]] so na [[Unescova svetovna dediščina|Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine]].<ref name=ref206/><ref name=ref208/> V Tǎrnovem ni ohranjen noben celoten sklop slik. V cerkvi Štiridesetih mučencev je ohranjenih 35 prizorov, naslikanih v mehkih tonih in z občutkom za realizem, značilnim za tǎrnovsko slikarsko šolo.<ref name=ref203/> Na drugem tǎrnovskem utrjenem griču, [[Trapezica|Trapezici]], so odkrili freske v ruševinah sedemnajstih cerkva. Na njih so tudi podobe vojaških osebnosti v bogatih opravah.<ref name=ref203/> Palačna kapela je bila okrašena z mozaiki.<ref>Angelov & co 1982, str. 389–390. </ref> V zahodni Bolgariji, na primer v zemenskem samostanu, cerkvi Matere Božje v Donji Kamenici in cerkvi sv. Petra v Berendah, so opazne značilnosti lokalnega slikarstva, med katere spadajo arhaična kompozicija in nesenčeni toni.<ref>Angelov & co 1982, str. 391. </ref> [[Slika:Ivanovski skalni tsarkvi 20110714-28.JPG|thumb|left|250px|Freske v eni od ivanovskih cerkva]] Številne knjige iz obdobja Drugega bolgarskega cesarstva vsebujejo čudovite [[Miniatura (umetnost)|miniature]]. Najlepši primerki so v bolgarskem prevodu ''Manasijeve kronike'', ''[[Tetraevangelij carja Ivana Aleksandra|Tetraevangeliju carja Ivana Aleksandra]]'' in ''[[Tomićev psalter|Tomićevem psalterju]]'', skupaj 554 miniatur.<ref name=ref211>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 622. </ref> Na miniature, na katerih so upodobljeni tako teološki kot posvetni dogodki, so vplivala takratna bizantinska dela in imajo veliko estetsko vrednost.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 622–624. </ref> Tǎrnovska šola je nadaljevala in obogatila tradicijo slikanja ikon iz Prvega bolgarskega cesarstva. Med najbolj znane ikone spadate ikoni Marije z Jezusom iz Mesembrije (1342), ki je trenutno v galeriji ikon v [[cerkev sv. Aleksandra Nevskega, Sofija|cerkvi sv. Aleksandra Nevskega]] v Sofiji, in sv. Ivana Rilskega v [[Rilski samostan|Rilskem samostanu]]. Freske v Bojanski cerkvi in ikona sv. Ivana Rilskega so naslikane realistično in ne v skladu s cerkvenim kanonom.<ref name=ref213>Angelov & co 1982, str. 392. </ref> Na nekatere ikone so vstavljene srebrne ploščice z reliefnimi podobami svetnikov.<ref name=ref213/> ===Književnost=== [[Slika:TetraevangeliaOfIvanAlexanderFol263.jpg|200px|thumb| Stran iz ''Tetraevangelija Ivana Aleksandra'' iz 14. stoletja]] Glavna središča književega ustvarjanja so bile cerkve in samostani, ki so po vsej državi omogočali osnovno izobrazbo in pismenost. Nekaterih samostani so omogočali tudi višjo stopnjo šolanja, v katero je spadalo učenje slovnice, svetopisemskih, teoloških in antičnih besedil ter grškega jezika. Izobraževanje ni bilo omejeno samo na duhovščino, ampak je bilo dostopno tudi laikom. Slušatelji, ki so opravili višje šolanje, so dobili naziv ''gramatik'' (граматик).<ref name=ref189/> Knjige so se sprva pisale na [[pergament]]u, od začetka 14. stoletja tudi na papirju, ki se je uvažal preko [[Varna, Bolgarija|Varne]]. Na začetku je bil papir dražji od pergamenta, proti koncu stoletja pa je njegova cena padla. Število knjig se je zato znatno povečalo.<ref>Fine 1987, str. 436–437. </ref> Nekaj besedil iz 12. in 13. stoletja se je ohranilo.<ref name=ref190/> Med najbolj znamenita dela iz tega obdobja spadata ''[[Borilov sinodik]]'', ki je pomemben vir podatkov za zgodovino Bolgarskega cesarstva, in ''Draganov menaion'', v katerem so najstarejše znane hvalnice in njihove melodije ter liturgije za bolgarske svetnike Ivana Rilskega, [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]].<ref>Иванов, Йордан (1970). ''Български старини из Македония''. Sofija: Българска академия на науките. str. 296–305, 359–367, 387–390. </ref> Ohranili sta se tudi dve pesnitvi neznanega bizantinskega pesnika s tǎrnovskega dvora. Posvečeni sta poroki Ivana Asena II. z Ireno Komneno Dukaino. Pesnik cesarja primerja s soncem in ga opisuje kot ''»bolj očarljivega kot dan in najbolj prijetnega po videzu«''.<ref>Angelov & co 1982, str. 429. </ref> V 14. stoletju je začel književnost podpirati tudi dvor, zlasti cesar [[Ivan Aleksander]] (vladal 1331–1371), kar je v sodelovanju s številnimi plodnimi učenjaki in duhovniki privedlo do opazne oživitve književnosti, znane kot tǎrnovska literarna šola.<ref name=ref189/><ref name=ref190/> Književnost je podpiralo tudi nekaj plemičev in bogatih meščanov.<ref>Angelov & co 1982, str. 431. </ref> V književnost so spadali prevodi grških besedil in izvirna dela s posvetno in versko vsebino. Med slednja so spadali molitveniki, pasijonske knjige, življenjepisi svetnikov in hvalnice. Posvetna književnost je vključevala letopise, poezijo, romane in novele, izmišljene zgodbe, pripovedke, med njimi zgodbo o Troji in Aleksandriji, ter pravniška, medicinska in [[Prirodopis|prirodoslovna]] dela.<ref name=ref189/> [[Slika:32-manasses-chronicle.jpg|left|upright|thumb| Stran iz bolgarskega prevoda ''Manasijeve kronike'']] Prvi ugledni bolgarski učenjak iz 14. stoletja je bil Teodozij Tǎrnovski (umrl 1363), ki je bil pod velikim vplivom heziazma in je v Bolgariji širil heziastične ideje.<ref name=ref179/> Njegov najbolj slaven učenec je bil Evtimij Tǎrnovski (okrog 1325 – okrog 1403), ki je bil od leta 1375 do 1393 bolgarski patriarh in ustanovitelj tǎrnovske literarne šole.<ref name=ref211/> Evtimij je razen tega, da je bil ploden pisec, vodil veliko jezikovno reformo, s katero sta se standardizirala črkovanje in slovnica bolgarskega jezika. Do reforme so se v besedilih uporabljala različna črkovanja in slovnice. Predmet reform ni bil takratni jezik, temveč jezik iz prve zlate dobe bolgarske kulture v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju v Prvem bolgarskem cesarstvu,<ref>Fine 1987, str. 442–443. </ref> se pravi [[stara cerkvena slovanščina]]. Osmanska okupacija Bolgarije je mnogo učenjakov in Evtimijevih učencev prisilila, da so odšli iz Bolgarije. S seboj so odnesli knjige, ideje in znanje v druge pravoslavne države, zlasti v Srbijo, Vlaško, Moldavijo in ruske kneževine. V ruske dežele so odnesli toliko knjig, da so učenjaki govorili o drugem južnoslovanskem vplivu na Rusijo.<ref>Fine 1987, str. 444. </ref> Evtimijev dober prijatelj in družabnik Ciprijan, ki je postal metropolit [[Kijev]]a in vseh Rusov, je s seboj prinesel bolgarske književne zglede in tehnike.<ref name=ref190/> Gregor Camblak je najprej deloval v Srbiji in Moldaviji, potem pa je prevzel položaj kijevskega metropolita. Napisal je veliko pridig, liturgij in hvalnic, vključno z Zahvalnim pismom za Evtimija.<ref name=ref190/><ref>Fine 1987, str. 444–445. </ref> Pomemben bolgarski emigrant je bil tudi Konstantin iz Kosteneca, ki je deloval v Srbiji. Njegovo biografijo Stefana Lazarevića je George Ostrogorsky opisal kot ''»najpomembnejše zgodovinsko delo v starosrbski književnosti«''.<ref>Ostrogorsky, George (1969). ''History of the Byzantine State''. New Brunswick: Rutgers University Press. str. 476. </ref> Apokrifna književnost, ki je cvetela v 13. in 14. stoletju, se je pogosto osredotočala na vprašanja, katerim so se v uradnih verskih delih izogibali. Veliko je bilo tudi vedeževalskih knjig, po katerih so napovedovali prihodnost iz sanj in astronomskih dogodkov.<ref>Angelov & co 1982, str. 448–449. </ref> Nekatere so vsebovale tudi politične elemente, na primer prerokbo, da bo potres, ki se bo zgodil ponoči, tako zbegal ljudi, da bodo na cesarja začeli gledati s prezirom.<ref name=ref223>Angelov & co 1982, str. 449. </ref> Oblasti so apokrifno književnost obsojale in jo dajale na seznam prepovedanih knjig.<ref name=ref223/> Apokrifi so se v Rusiji kljub temu širili. Ruski plemič Andrej Kurbski iz 16. stoletja jih je imenoval ''Bolgarske basni''.<ref name=ref223/> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{Refbegin|2}} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Andreev|Lalkov|1996}} | title = Българските ханове и царе (Bolgarski Kani in carji) | last = Андреев | first = Йордан | first2= Милчо |last2= Лалков | chapter = | year = 1996 | language = bg | publisher = Абагар | location = Велико Търново ([[Veliko Tnovo]]) | isbn = 954-427-216-X }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Angelov in drugi|1981}} | title = История на България. Том II. Първа българска държава | trans-title = Zgodovina Bolgarija. Volume II. Prva bolgarska država | last = Ангелов | first = Димитър | first2 = Иван | last2 = Божилов | first3 = Станчо | last3 = Ваклинов | first4 = Васил | last4 = Гюзелев | first5 = Кую | last5 = Куев | first6 = Петър | last6 = Петров | first7 = Борислав | last7 = Примов | first8 = Василка | last8 = Тъпкова | first9 = Геновева | last9 = Цанокова | others = in drugi | chapter = | year = 1981 | language = bg | publisher = Издателство на БАН ([[Bolgarska akademija znanosti]]) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = По въпроса за стопанския облик на българските земи през XI–XII век (Bolgarsko gospodarstvo v 11.-13. stoletju) | last = Ангелов | first = Димитър | chapter = | year = 1950 | language = bg | publisher = ИП (IP) | location = | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Contribuţii la istoriografia bulgară şi sârbă în Scrieri alese (Prispevki k bolgarskemu in srbskemu zgodovinopisju v izbranih spisih) | last = Bogdan | first = Ioan | chapter = | year = 1966 | language = ro | publisher = Anubis | location = [[Bukarešta]] | isbn = }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Bakalov in drugi|2003}} | title = История на българите от древността до края на XVI век (Zgodovina Bolgarov od antike do konca 16. stoletja) | last = Бакалов | first = Георги | first2 = Петър | last2 = Ангелов | first3 = Пламен | last3 = Павлов | first4 = Тотю | last4 = Коев | first5 = Емил | last5 = Александров | others = in drugi | chapter = | year = 2003 | language = bg | publisher = Знание | location = Sofija | isbn = 954-621-186-9 }} * {{navedi knjigo | title = Фамилията на Асеневци (1186–1460). Генеалогия и просопография (Družina Asenov (1186–1460). Rodoslovje in življenjepisi) | last = Божилов | first = Иван | chapter = | year = 1994 | language = bg | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = 954-430-264-6 }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Bozhilov|Gyuzelev|1999}} | title = История на средновековна България VII–XIV век (Zgodovina srednjeveške Bolgarije od 7.-14. stoletja) | last = Божилов | first = Иван | first2 = Васил | last2 = Гюзелев | author2link= | chapter = | year = 1999 | language = bg | publisher = Анубис | location = Sofija | isbn = 954-426-204-0 }} * {{navedi knjigo | title = The Green Count of Savoy: Amadeus VI and Transalpine Savoy in the Fourteenth Century | last = Cox | first = Eugene L. | chapter = | year = 1987 | publisher = Princeton University Press | location = Princeton, New Jersey | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Монети и парично обръщение в Търново (XII–XIV век) (Kovanci in kroženje denarja v Tǎrnovem (12.-14. stoletje)) | last = Дочев | first = Константин | chapter = | year = 1992 | language = bg | publisher = | location = Veliko Trnovo | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Българско средновековие (Bolgarski srednji vek) | last = Дуйчев | first = Иван | chapter = | year = 1972 | language = bg | publisher = Наука и Изкуство (Nauka i Izkustvo) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Fine|1987}} | title = The Late Medieval Balkans, A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest | url=https://archive.org/details/latemedievalbalk00fine | last = Fine | first = J. | chapter = | year = 1987 | publisher = University of Michigan Press | location = | isbn = 0-472-10079-3 }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Georgieva|Genchev|1999}} | title = История на България XV–XIX век (Zgodovina Bolgarije (15.-19. stoletje)) | last = Георгиева | first = Цветана | first2 = Николай | last2 = Генчев | chapter = | year = 1999 | language = bg | publisher = Анубис location = Sofija | isbn = 954-426-205-9 }} * {{navedi knjigo | title = The Oxford Dictionary of Byzantium | url = https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3 | last = Kazhdan | first = A. | authorlink = |author2=več avtorjev | chapter = | year = 1991 | publisher = Oxford University Press | location = New York City, Oxford | isbn = 0-19-504652-8 }} * {{navedi knjigo | title = Политическа география на средновековната Българска държава, част 2 (1185–1396) (Politična geografija srednjeveške bolgarske države. II. del. Od 1185 do 1396) | last = Коледаров | first = Петър | chapter = | year = 1989 | language = bg | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = София (Sofia) | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Латински извори за българската история (ГИБИ), том III (Latinski viri za bolgarsko zgodovino (LIBI), vol. III) | url=http://www.promacedonia.org/libi/3/index.html | last = več avtorjev | first = | chapter = | year = 1965 | language = bg, la | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Латински извори за българската история (ГИБИ), том IV (Latinski viri za bolgarsko zgodovino (LIBI), vol. IV) | url=http://www.promacedonia.org/libi/4/index.html | last = več avtorjev | first = | chapter = | year = 1981 | language = bg, la | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Българският средновековен град (Srednjeveško bolgarsko mesto) | last = Лишев | first = Страшимир | chapter = | year = 1970 | language = bg | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | last = Иречек | first = Константин | authorlink = | editor = Петър Петров | title = История на българите с поправки и добавки от самия автор (Zgodovina Bolgarov z avtorjevimi popravki in dodatki) | chapter = XXIII Завладяване на България от турците (Turška osvajanja Bolgarije) | url = http://www.promacedonia.org/ki/ki_23.htm | publisher = Издателство Наука и изкуство | location = Sofija | year = 1978 | origyear = | language = bg | oclc = }} * {{navedi knjigo | title = Православните църкви през Българското средновековие IX–XIV в. (Pravoslavne cerkve v bolgarskem srednjem veku 9.–14. stoletje) | last = Николова | first = Бистра | chapter = | year = 2002 | language = bg | publisher = Академично издателство "Марин Дринов" (Akademska založba "Marin Drinov") | location = Sofija | isbn = 954-430-762-1 }} * {{navedi knjigo | title = The Byzantine Commonwealth: Eastern Europe, 500–1453 | url = https://archive.org/details/byzantinecommonw0000obol_k9x3 | last = Obolensky | first = D. | chapter = | year = 1971 | publisher = Greenwood Publishing Group | location = New York City, Washington, D.C. | isbn = 0-19-504652-8 }} * {{navedi knjigo | title = Българското средновековие. Познато и непознато (Bolgarski srednji vek. Znan in neznan.) | last = Павлов | first = Пламен | chapter = | year = 2008 | language = bg | publisher = Абагар | location = Veliko Tǎrnovo | isbn = 978-954-427-796-3 }} * {{navedi knjigo | title = Христоматия по история на България. Том 2. Същинско средновековие XII–XIV век (Pregled zgodovine Bolgarije. Vol. 2. Visoki srednji vek 12.-14. stoletje) | last = Петров | first = П. | first2 = Васил | last2 = Гюзелев | chapter = | year = 1978 | language = bg | publisher = Издателство Наука и изкуство | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Каталог на българските средновековни монети IX–XV век (Katalog srtednjeveških bolgarskih kovancev 9.-15. stoletje) | last = Радушев | first = Ангел | first2 = Господин | last2 = Жеков | chapter = | year = 1999 | language = bg | publisher = Агато | location = | isbn = 954-8761-45-9 }} * {{navedi knjigo | title = Търновска книжовна школа. 1371–1971 (Tǎrnovska literarna šola 1371–1971) | last = Цончева | first = М. | chapter = | year = 1974 | language = bg | publisher = | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185–1365 | url = https://archive.org/details/cumanstatarsorie0000vasa | last = Vásáry | first = I. | chapter = | year = 2005 | publisher = Cambridge University Press | location = New York | isbn = 9780521837569 }} * {{navedi knjigo |last=Златарски |first=Васил |authorlink= |title=История на българската държава през Средните векове. Том III. Второ българско царство. България при Асеневци (1185–1280). (Zgodovina bolgarske države v srednjem veku. Vol. III. Drugo bolgarsko cesarstvo. Bolgarija pod Asensko dinastijo (1185–1280)) |url=http://kroraina.com/knigi/vz3/index.html |edition=2 |publisher=Наука и изкуство (Nauka i izkustvo) |location= Sofija |year=1972 |origyear=1940 |language=bg }} {{Refend}} {{Bolgarski vladarji}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] [[Kategorija:Drugo bolgarsko cesarstvo| ]] qfntnrehgmog7yxfw8pcnvjzepmbzbm 6717905 6717904 2026-07-25T12:47:50Z Alber Musketar 260139 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6717904|6717904]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Alber Musketar|Alber Musketar]] ([[User talk:Alber Musketar|pogovor]]) 6717905 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |_noautocat=yes |native_name = Второ българско царство |conventional_long_name = Drugo bolgarsko cesarstvo |common_name = Bolgarija | |image_flag = Flag of the Second Bulgarian Empire.svg |flag_border = |flag_type = |image_coat = Coat of arms of the Second Bulgarian Empire.svg |symbol = Grb Bolgarije |symbol_type = Grb |image_map = Bulgaria-Iván Asen-es.svg |image_map_caption = Bolgarija pod Ivanom Asenom II. | |continent = Evropa |region = Balkan |era = Srednji vek |status = Cesarstvo |government_type = Monarhija | |year_start = 1185 |year_end = 1396/1422 | |event_start = Vstaja Asena in Petra |event_end = Osmanska zasedba | |p1 = Prvo bolgarsko cesarstvo |image_p1 = [[Slika:Monogram on the silver eagle from the Voznesenka treasure.png|28px|link=Prvo bolgarsko cesarstvo]] |p2 = Bizantinsko cesarstvo |image_p2 = [[Slika:Byzantine imperial flag, 14th century, square.svg|28px|link=Bizantinsko cesarstvo]] |s1 = Osmansko cesarstvo |image_s1 = [[Slika:Ottoman flag.svg|28px|link=Osmansko cesarstvo]] | |capital = [[Veliko Trnovo]]<br><small>(1185&nbsp;–1393)</small><br> [[Vidin]] in [[Nikopol, Bolgarija|Nikopol]]<br><small>(1393–1396)</small> |common_languages = [[Bolgarščina|srednja bolgarščina]] |religion = [[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]], [[bogumili|bogumilstvo]] (prepovedano) |currency = | |leader1 = [[Peter IV. Bolgarski|Peter IV.]] (prvi) |leader2 = [[Konstantin II. Bolgarski|Konstantin II.]] (zadnji) |year_leader1 = 1185–1190 |year_leader2 = 1396–1422 |title_leader = Car (''Cesar'') |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | |stat_year1 = 1205<ref name="kamburova">{{navedi knjigo|last=Kamburova |first=Violeta|title=Atlas "History of Bulgaria" |publisher=Bulgarian Academy of Sciences |location=Sofia |year=1992 |pages=18, 20, 23 }}</ref> |stat_area1 = 304000 |stat_year2 = 1230<ref name="kamburova"/> |stat_area2 = 487000 |stat_year3 = 1350<ref name="kamburova"/> |stat_area3 = 177000 |stat_pop1 = |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Naslednice|{{zastava|Bolgarija}}|{{zastava|Albanija}}|{{zastava|Grčija}}|{{zastava|Kosovo}}|{{zastava|Makedonija}}|{{zastava|Moldova}}|{{zastava|Črna gora}}|{{zastava|Romunija}}|{{zastava|Srbija}}|{{zastava|Turčija}}|{{zastava|Ukrajina}}| }} }} '''Drugo bolgarsko cesarstvo''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška [[Bolgari|bolgarska]] država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.<ref>Тютюнджиев, Иван; Пламен Павлов (1992). ''Българската държава и османската експанзия 1369–1422'' (bolgarščina). Велико Търново.</ref> Bilo je naslednik [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]] in doseglo vrh svoje moči pod carjema [[Kalojan]]om in [[Ivan Asen II.|Ivanom Asenom II.]], potem pa so ga od poznega 14. stoletja do zgodnjega 15. stoletja osvojili [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turki]].<ref>Steven Runciman. [http://promacedonia.org/en/sr/ ''A history of the First Bulgarian Empire''].</ref><ref>Васил Н. Златарски. [http://promacedonia.org/vz1a/index.html ''История на българската държава през средните векове'']. Том I. История на Първото българско царство. Част I. Епоха на хуно-българското надмощие (679—852).</ref> Do leta 1256 je bilo dominantna sila na [[Balkan]]u, ki je v več velikih bitkah porazila [[Bizantinsko cesarstvo]]. Leta 1205 je car Kalojan v [[Bitka pri Odrinu (razločitev)|bitki pri Odrinu]] porazil vojsko [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]], ki je bilo ustanovljeno leto pred tem po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]]. Kalojanov nečak Ivan Asen II. je porazil tudi [[Epirski despotat]]. Med njegovim vladanjem se je Bolgarija raztezala od [[Jadransko morje|Jadranskega]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in doživela gospodarski razcvet. V poznem 13. stoletju je začelo cesarstvo zaradi stalnih vpadov [[Mongoli|Mongolov]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]], [[Ogri|Ogrov]] in [[Srbi|Srbov]] ter notranjih sporov in vstaj propadati. V 14. stoletju si je za nekaj časa opomoglo in se stabiliziralo, vendar je osrednja oblast v več regijah izgubila svojo moč. Na predvečer osmanske invazije je bilo cesarstvo razdeljeno na tri dele. Bolgarski umetniki in arhitekti so kljub močnemu bizantinskemu vplivu razvili svoj prepoznaven slog. V 14. stoletju sta v obdobju, znanem kot druga zlata doba bolgarske kulture, cvetela bolgarska književnost in umetnost.<ref>Kǎnev, Petǎr (2002). ''Religion in Bulgaria after 1989''. South-East Europe Review '''1''': 81.</ref> Prestolnica [[Veliko Trnovo]], katero so imeli za Novi [[Konstantinopel]], je postala glavno kulturno središče in središče [[Pravoslavje|pravoslavnega]] sveta.<ref>Obolensky, str. 246.</ref> Po zmagi Osmanskega cesarstva se je velik del bolgarskih učenjakov in duhovščine odselil v [[Srbija|Srbijo]], [[Vlaška|Vlaško]], [[Moldavija|Moldavijo]] in ruske kneževine, kamor so prenesli bolgarsko kulturo, knjige in hezihastične ideje.<ref>Kazhdan 1991, str. 334, 337.</ref> ==Ime== Za cesarstvo so njegovi sodobniki najpogosteje uporabljali ime ''Bolgarija'', kot so ga imenovali njegovi prebivalci.<ref name=ref8>Fine 1987, str. 13.</ref> Med vladavino carja Kalojana je bilo cesarstvo včasih znano kot bolgarsko in vlaško. [[Papež Inocenc III.]] in drugi tujci, med njimi tudi [[Latinsko cesarstvo|latinski]] cesar [[Henrik Flandrijski]], so ga v uradnih dokumentih naslavljali z ''Bolgarija'' ali ''Bolgarsko cesarstvo''.<ref>''Letters by the Latin Emperor Henry''. LIBI, vol. IV, Bulgarska akademija znanosti, Sofija, str. 15, 16.</ref> V sodobnem zgodovinopisju se država imenuje ''Drugo bolgarsko cesarstvo'', ''Drugo bolgarsko carstvo'' ali ''Drugo bolgarsko kraljestvo'', da bi se razlikovala od Prvega bolgarskega cesarstva.<ref>Kenrick, Donald (2004). ''Gypsies, from the Ganges to the Thames''. University of Hertfordshire Press. str. 45. ISBN 1902806239.</ref> Za obdobje pred sredino 13. stoletja se je uporabljaj tudi naslov ''Cesarstvo Vlahov in Bolgarov''<ref>Encyclopædia Britannica: ''Vlach''. Pridobljeno 20. septembra 2011.</ref> ter njegove različice ''Vlaško-bolgarsko cesarstvo'', ''Bolgarsko-vlaško cesarstvo''<ref>Kolarz, Walter (1972). ''Myths and Realities in Eastern Europe''. Kennikat Press. str. 217. ISBN 0804616000.</ref> ali ''Romunsko-bolgarsko cesarstvo''. Slednja se uporablja samo v romunskem zgodovinopisju.<ref>Boia, Lucian (1972). Romania: Borderland of Europe. str. 62.</ref> [[Arabci|Arabski]] letopisci so od 13. stoletja uporabljali izključno ime ''Vlaška'' in ne ''Bolgarija''. Vlaško so imenovali ''al-Avalak'', njene prebivalce pa ''ulakut'' ali ''ulag''.<ref>Dimitri Korobeinikov. ''A broken mirror: the Kipchak world in the thirteenth century''. V Florin Curta, urednik. ''The other Europe from the Middle Ages''. Brill, 2008, str. 394.</ref> ==Ozadje== Ko je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] (vladal 976–1025) leta 1018 podjarmil Prvo bolgarsko cesarstvo, je vladal previdno. Obstoječ davčni sistem, zakonodaja in oblast nižjega plemstva so ostali nespremenjeni do njegove smrti leta 1025. Avtokefalni bolgarski [[patriarhat]] je bil podrejen ekumenskemu patriarhu v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] in priključen k nadškofijskemu središču v [[Ohrid]]u, sicer pa so tako patriarhat kot škofije ostali avtonomni. Bazilij je za prvega bolgarskega nadškofa imenoval Ivana I. Debrskega, njegovi nasledniki pa so bili Bizantinci, se pravi Grki. Bolgarski aristokrati in člani carjeve družine so dobili različne [[Bizantinska aristokracija in birokracija|bizantinske naslove]] in bili preseljeni v azijski del Bizantinskega cesarstva.<ref name=ref16>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 342–343.</ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 365.</ref> Bolgarski jezik, književnost in kultura so kljub težavam preživeli.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 391–392.</ref> Večina osvojenega bolgarskega ozemlja je bila vključena v Bolgarsko, Sirmijsko in Paristrionsko témo. Pod Bazilijevimi nasledniki je moč Bizantinskega cesarstva oslabela. Vdori [[Pečenegi|Pečenegov]] in povišanje davkov so povečali nezadovoljstvo, ki je imelo za posledico več velikih uporov leta 1040–1041 ter v 1070. in 1080. letih. Središče prvih uporov je bila Bolgarska téma na ozemlju sedanje [[Makedonija|Makedonije]], kjer sta se zgodila množična upora Petra Deljana (1040–1041) in Georgija Vojteha (1072). Oba so bizantinske oblasti s težavo zatrle.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 140, 143.</ref> Uporoma so sledili upori v Paristrionu in Trakiji.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 406.</ref> Po prihodu [[Komneni|Komnenov]] se je stanje v Bizantinskem cesarstvu v prvi polovici 12. stoletja stabiliziralo. Bolgare so pacificirali in do poznega 12. stoletja ni bilo nobenega upora. ==Zgodovina== ===Začetki=== [[Slika:St Demetrius Tarnovo Klearchos 2.jpg|thumb|250px|Cerkev sv. Dimitrija Solunskega v [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]], ki sta jo na začetku upora zgradila Asen in Peter]] Katastrofalno vladanje zadnjega komnenskega cesarja [[Andronik I. Komnen|Andronika I. Komnena]] (vladal 1183–1185) je poslabšalo stanje med bolgarskim kmetstvom in plemstvom. Prvo dejanje njegovega naslednika [[Izak II. Angel|Izaka II. Angela]] (vladal 1185–1195 in 1203–1204) je bilo dodatno obdavčenje za financiranje vojne z [[Normani]] in njegove poroke.<ref>Fine 1987, str. 11.</ref> Leta 1185 sta aristokrata, brata Teodor (Todor) in Asen iz Tǎrnovega, zaprosila cesarja, naj ju sprejme v vojaško službo in jima podeli zemljo. Izak II. je njuno prošnjo zavrnil in udaril Asena po obrazu.<ref>Fine 1987, str. 10.</ref> Brata sta po vrnitvi v Tǎrnovo začela graditi cerkev, posvečeno svetemu Dimitriju Solunskemu. Ljudem sta kazala [[Ikona|ikono]] slavnega svetnika, za katerega sta trdila, da je zapustil [[Solun]], da bi podprl bolgarsko stvar, in začela ščuvati k uporu. Verno prebivalstvo se je takoj pridružilo uporu proti Bizantincem. Starejši brat Teodor je bil kot [[Peter IV. Bolgarski|Peter IV.]] kronan za bolgarskega cesarja.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 144, 149.</ref> Uporu se je takoj pridružila skoraj vsa Bolgarija severno od [[Stara planina|Stare planine]] (Balkana), se pravi Mezija, in pridobila podporo [[Kumani|Kumanov]], turškega plemena, ki je živelo severno od Donave. Kumani so kmalu postali pomemben del bolgarske vojske in igrali ključno vlogo v vojaških uspehih, ki so sledili.<ref>Fine 1987, str. 11–12.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 17.</ref> Peter IV. je takoj po izbruhu upora poskušal osvojiti staro bolgarsko prestolnico [[Preslav]], vendar mu to ni uspelo. Za prestolnico Bolgarije je namesto tega razglasil Veliko Trnovo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 144–145.</ref> Ko se je bizantinska armada vojskovala z Normani, ki so napadli bizantinske posesti na zahodnem Balkanu in oplenili Solun, drugo največje mesto v cesarstvu, so začeli Bolgari napadati severno Trakijo. Bizantinci so se na njihove napade odzvali sredi leta 1186, ko je Izak II. organiziral vojni pohod, da bi zatrl upor, še preden bi se ta še bolj razširil. Bolgari so zavarovali gorske prelaze, vendar je Bizantincem preko drugih prelazov uspelo priti preko Stare planine.<ref name=ref8/><ref name=ref27>Andreev & Lalkov 1996, str. 150.</ref> Ko so se prebili do ravnine, se šibka uporniška vojska ni upala zoperstaviti mnogo močnejši in bolje organizirani bizantinski armadi. Peter IV. se je pretvarjal, da se namerava vdati, Asen pa se je medtem odpravil na sever preko Donave zbirat novo vojsko. Bizantinski cesar je požgal bolgarske poljščine in se vrnil v Konstantinopel. Asen se je kmalu zatem vrnil z okrepitvami Kumanov in sklenil, da se bo vojskoval, dokler ne bo Bolgarija svobodna.<ref name=ref27/> Bizantinci so zbrali novo vojsko pod poveljstvom cesarjevega nečaka Ivana Dukasa Angela. Ker se je cesar ustrašil državnega udara, je Dukasa zamenjal s slepim Ivanom Kantakuzenom, ki po zakonu ni mogel postati cesar. Bolgari so ponoči napadli njegov tabor in ubili veliko vojakov.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 150–151.</ref><ref>Fine 1987, str. 14.</ref> Sredi leta 1186 je proti Bolgarom krenila naslednja vojska pod poveljstvom generala Alekseja Branasa. Branas se je namesto proti Bolgarom obrnil proti Konstantinoplu in zase zahteval bizantinski prestol. Kmalu zatem so ga umorili.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 431.</ref> Bolgari so izkoristili nastali kaos in vdrli v severno Trakijo ter oplenili podeželje, še preden se je bizantinska vojska odzvala s protinapadom. Vojski sta se spopadli samo enkrat blizu trdnjave Lardea, spopad pa se je končal brez zmagovalca. Bolgari so še naprej plenili Trakijo in se brez težav umikali na sever v gore Balkana.<ref name=ref31>Andreev & Lalkov 1996, str. 151.</ref> Proti koncu leta 1186 je Izak II. odšel na svoj drugi pohod proti Bolgarom. Vojska je bila prisiljena prezimiti v Sofiji in s tem dala Bolgarom čas za pripravo na obrambo. Na začetku naslednjega leta so Bizantinci oblegali Loveč, vendar ga niso uspeli osvojiti. Z Bolgari so sklenili premirje, s katerim so ''[[de facto]]'' priznali bolgarsko neodvisnost.<ref name=ref31/><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 431–432.</ref><ref>Fine 1987, str. 15.</ref> Ko je bil vodja [[Tretja križarska vojna|tretjega križarskega pohoda ]][[Friderik I. Barbarossa]] na robu vojne z Bizantinci, sta mu Asen in Peter IV. ponudila vojsko 40.000 mož v zameno za uradno priznanje bolgarske države. Odnosi med križarji in Bizantinci so se nazadnje izboljšali in ponudba je propadla. Naslednje leto se je Izak II. odpravil na še en pohod proti Bolgarom, ki se je končal s katastrofalnim porazom na prelazu Trjavna. Cesar se je komaj rešil, cesarsko zakladnico, vključno s krono in križem, pa so zasegli zmagovalci.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 153–155.</ref> Asen se je po zmagi kronal za cesarja kot [[Ivan Asen I.]]<ref>Fine 1987, str. 16.</ref> Peter IV. je obdržal cesarski naslov, oblast pa je prepustil svojemu bolj energičnemu bratu.<ref name=ref36>Andreev & Lalkov 1996, str. 145.</ref> V naslednjih štirih letih se je težišče vojne prestavilo na ozemlje južno od gora Balkana. Asenova strategija hitrih napadov na različnih mestih se je izplačala in kmalu je osvojil pomembni mesti [[Sofija|Sofijo]] in [[Niš]] na jugozahodu ter si odprl pot v [[Makedonija|Makedonijo]].<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 434.</ref> Leta 1194 so Bizantinci zbrali ogromno vojsko, sestavljeno iz vzhodnih in zahodnih enot, vendar so bili v bitki pri Arkadiopolu poraženi. Izak II., ki se ni več mogel upirati Bolgarom, je poskušal skleniti zavezništvo z ogrskim kraljem [[Béla III.|Bélo III.]], vendar ga je pred tem odstavil in oslepil brat [[Aleksej III. Angel]].<ref>Fine 1987, str. 27.</ref> Bizantinci so se poskušali pogajati za mir, a ker je Asen v zameno zahteval vrnitev vsega bolgarskega ozemlja, se je vojna nadaljevala. Leta 1196 je bila bizantinska vojska ponovno poražena daleč na jugu pri Seresu. Ivana Asena je po vrnitvi v Tǎrnovo ubil njegov bratranec [[Ivanko]] v zaroti, ki jo je spodbudil Konstantinopel.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 156–157.</ref> Peter IV. je začel oblegati Tǎrnovo, zato je Ivanko pobegnil v Konstantinopel in kasneje postal guverner [[Plovdiv]]a (Filipopolis). Manj kot leto za Asenom so umorili tudi Petra IV.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 146–147.</ref> ===Vzpon=== [[Slika:Second Bulgarian Empire (1185-1196).png|250px|thumb|alt=A map of the Bulgarian Empire in the late 12th century|Karta Bolgarskega cesarstva z ozemeljskimi razširitvami v vojnih pohodih leta 1185 in 1197]] [[Slika:SS.Forty Martyrs Church (Veliko Tarnovo) E3.jpg|right|250px|thumb|Cerkev Štiridesetih mučencev v Velikem Trnovem, v kateri je pokopan car [[Kalojan]]]] Prestol je nasledil Asenov in Petrov najmlajši brat [[Kalojan]]. Bil je ambiciozen in brezobziren vladar, ki je želel doseči mednarodno priznanje in dokončati osvobajanje Bolgarije. Razen tega se je želel maščevati Bizantincem za oslepitev 14.000 ujetih vojakov carja [[Samuel Bolgarski|Samuela]] po [[Bitka na Belasici|bitki na Belasici]]. Kalojan se je naslavljal z ''Romanoktonos'' (ubijalec Rimljanov, se pravi Bizantincev), kot se je cesar Bazilij II. naslavljal z ''Bulgaroktonos'' (ubijalec Bolgarov).<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 160.</ref> Hitro se je povezal z bratovim morilcem Ivankom, katerega so Bizantinci kmalu zatem ubili, vendar mu je kljub temu uspelo osvojiti Konstancijo (Simeonovgrad). Leta 1201 je Kalojan osvojil [[Varna, Bolgarija|Varno]], zadnjo bizantinsko trdnjavo v Meziji, ki jo je branila velika garnizija. Kalojan je kljub temu, da se je to zgodilo na Veliko noč, ukazal vse Bizantince zmetati v obrambni jarek.<ref>Fine 1987, str. 31.</ref> Po zmagi se je začel pogajati za mir in ga na začetku leta 1202 tudi dosegel.<ref name=ref43>Andreev & Lalkov 1996, str. 162.</ref> Medtem ko so se Bolgari vojskovali na jugu, sta ogrski kralj [[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]] in njegov srbski vazal [[Vukan Nemanjić]] priključila [[Beograd]], [[Braničevo]] in Niš. Po sklenitvi miru z Bizantinci se je Kalojan obrnil proti severozahodu. Leta 1203 je izrinil Srbe iz Niša, v več bitkah v dolini [[Velika Morava|Morave]] porazil ogrsko armado in osvojil vso izgubljeno ozemlje.<ref name=ref43/> Kalojan je vedel, da Bizantinci nikoli ne bodo priznali njegovega cesarskega naslova, zato se je začel pogajati s [[Papež Inocenc III.|papežem Inocencem III.]] Njegove zahteve so temeljile na dediščini [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]] - [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]], [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]] in [[Samuel Bolgarski|Samuela]].<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 445.</ref> Papež je bil pripravljen priznati Kalojana za bolgarskega kralja pod pogojem, da se Bolgarska cerkev podredi Rimu. Po dolgih diplomatskih pogajanjih, v katerih nobena stran ni spremenila svojih stališč, je bil Kalojan proti koncu leta 1204 kronan za bolgarskega kralja. Nadškof Bazilij je bil imenovan za primasa. Kalojan, ki ni nameraval izpolniti papeževih zahtev, se mu je pisno zahvalil za svoj vladarski naslov in povišanje Bolgarske cerkve v patriarhat. Papeštvo je nazadnje taktično sprejelo Kalojanov cesarski položaj.<ref name=ref45>Andreev & Lalkov 1996, str. 165.</ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 445–446.</ref><ref name=ref47>Fine 1987, str. 56.</ref> Zveza med Bolgarijo in Rimom je ostala strogo uradna, Bolgari pa svojega pravoslavnega obredja in običajev niso spremenili.<ref name=ref47/> [[Slika:Campaigns of Ivan Assen II.png|left|thumb|250px |alt=A map of the Bulgarian Empire in the mid 13th century| Karta Bolgarskega cesarstva med vladavino [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] (vladal 1218–1241), ko je cesarstvo doseglo svoj največji obseg]] Nekaj mesecev pred Kalojanovim kronanjem so vodje [[Četrta križarska vojna|četrtega križarskega pohoda]] napadli Bizantinsko cesarstvo, osvojili Konstantinopel in ustanovili [[Latinsko cesarstvo]]. Bolgari so poskušali z njimi navezati prijateljske odnose, vendar so jih Latinci zavrnili in kljub temu, da je papež priznal njihovo državo, zahtevali njihovo ozemlje. Bolgari in bizantinska aristokracija v Trakiji so dobili skupnega sovražnika in sklenili zavezništvo pod pogojem, da Kalojana sprejmejo za svojega cesarja.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 167.</ref><ref>Kazhdan 1991, str. 1095.</ref> Odločilna bitka med Bolgari in križarji se je dogajala 14. aprila 1205 pri Odrinu. Latinci so bili poraženi, njihov cesar Balduin I. pa ujet. Porazu, ki je pomenil hud udarec za mlado Latinsko cesarstvo, je sledil kaos.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 168–171.</ref><ref>Fine 1987, str. 81–82.</ref> Bolgari so osvojili večino Trakije, vključno s Filipopolisom (Plovdiv). Bizantinsko plemstvo se je zaradi nepričakovanih bolgarskih uspehov zbalo za svoj položaj, se povezalo z Latinci in skupaj z njimi organiziralo zaroto proti Kalojanu.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 171–172.</ref> V Tǎrnovem so zaroto hitro odkrili. Sledilo je Kalojanovo kruto maščevanje Bizantincem v Trakiji, ki se je nadaljevalo s pohodom proti Latincem. Bolgari so jih leta 1206 premagali v bitki pri Rusionu in osvojili nekaj mest v vzhodni Trakiji. Naslednje leto je solunski kralj [[Bonifacij I. Montferraški|Bonifacij I.]] v bitki padel, Kalojana pa so pred začetkom napada na Solun umorili.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 457.</ref> Kalojana je nasledil bratranec [[Boril]], ki je poskušal nadaljevati politiko svojega predhodnika, vendar ni imel njegovih sposobnosti. Latinci so ga v bitki pri Plovdivu porazili in nato osvojili večino Kalojanovih osvojitev. Borilu ni uspelo obdržati celovitosti cesarstva. Brat Strez si je prilastil večino Makedonije, Aleksej Slav pa je odcepil ozemlje v [[Rodopi]]h. Boril je moral v zameno za pomoč v zatiranju velikega upora leta 1211 Ogrom odstopiti Beograd in Braničevo. S porazom se je končal tudi pohod proti Srbiji leta 1214.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 180–183.</ref><ref>Kazhdan 1991, str. 309.</ref> Borila je zaradi vedno večjega nestrinjanja z njegovo politiko leta 1218 strmoglavil [[Ivan Asen II.]], sin [[Ivan Asen I.|Ivana Asena I.]], ki je od Kalojanove smrti živel v izgnanstvu.<ref name=ref57>Andreev & Lalkov 1996, str. 185.</ref> Ivan Asen II. se je po kronanju poročil z Ano Marijo, hčerko ogrskega kralja [[Andrej II. Ogrski|Andreja II.]] in za doto dobil okupirani mesti Beograd in Braničevo. Zatem je sklenil zavezništvo z vladarjem Epirskega despotata Teodorjem Komnenom. Teodor Komnen je s tem zavaroval severno mejo svoje države, kar mu je omogočilo osvojiti [[Solun]] in znatno zmanjšati Latinsko cesarstvo. Leta 1225 se je razglasil za bizantinskega cesarja.<ref>Fine 1987, str. 120.</ref> Po letu 1228 je stanje v Latinskem cesarstvu postalo neznosno. Latinci so se začeli pogajati z Bolgari in obljubljali poroko mladoletnega cesarja Balduina II. s Heleno, hčerko Ivana Asena II. S poroko naj bi bolgarski cesar postal regent v Konstantinoplu, medtem pa so Latinci regentstvo ponudili frankovskemu plemiču Ivanu Brienskemu.<ref name=ref57/> Zaskrbljen zaradi akcij Bolgarov med pohodom na Konstantinopel leta 1230 je Teodor Komnen z ogromno armado napadel Bolgare. Presenečeni Ivan Asen II. je zbral majhno vojsko in se odpravil na jug, da bi jih ustavil. V [[bitka pri Klokotnici|bitki pri Klokotnici]] je premagal epirsko vojsko in ujel Teodorja Komnena, cel njegov dvor in večino preživelih vojakov.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 188–189.</ref><ref>Fine 1987, str. 124.</ref><ref>Kazhdan 1991, str. 1134.</ref> Vse navadne vojake je izpustil in nato vkorakal na ozemlje pod epirsko oblastjo. Vsa mesta od Odrina do Drača na jadranski obali so se mu vdala in priznala njegovo oblast. Teodorjevemu bratu Mihaelu II. Komnenu Dukasu je dovolil, da kot bolgarski vazal vlada v Solunu in vseh južnih pokrajinah despotata.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 189.</ref><ref>Fine 1987, str. 126.</ref> Domneva se, da je zaradi groženj iz katoliške Ogrske bolgarsko suverenost priznala tudi Srbija.<ref>Fine 1987, str. 137.</ref> :''Spustil sem se v vojno v Romaniji, porazil grško armado in ujel gospoda cesarja Teodorja Komnena samega in vse njegove bojarje. In osvojil sem vse ozemlje od Odrina do Drača, Grčijo, Srbijo in Albanijo. Franki so obdržali samo mesta v okolici Konstantinopla, vendar so bila tudi [ta mesta] pod oblastjo mojega cesarstva, ker niso imela nobenega drugega cesarja, razen mene. In samo meni gre zahvala, da so preživela, ker je bila takšna božja volja.'' : — Napis Ivana Asena II. v cerkvi štiridesetih mučencev v Velikem Trnovem, napisan po bitki pri Klokotnici.<ref>Fine 1987, str. 125.</ref> Ko je leta 1231 v Konstantinopel prišel Ivan Brien, se je Ivan Asen II. proti Latincem povezal z [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskim cesarstvom]]. Ko so Nikejci leta 1235 priznali Bolgarski patriarhat, je Ivan Asen II. prekinil zvezo s papežem. Skupen pohod proti Latincem je bil uspešen, četudi jim Konstantinopla ni uspelo osvojiti. Po Brienovi smrti dve leti kasneje bi lahko Ivan Asen II. ponovno postal regent Balduina II., zato se je odločil, da prekine zvezo z Nikejo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 190–191.</ref> Njegova odločitev je temeljila na predpostavki, da bi z uspešno zvezo Konstantinopel lahko ponovno postal središče obnovljenega Bizantinskega cesarstva z nikejsko dinastijo kot vladajočo hišo, s čimer bi Bolgari dobili močnega sovražnika.<ref>Fine 1987, str. 130.</ref> Bolgarsko-bizantinsko sodelovanje je bilo kratkoživo. Ivan Asen II. je imel na južni meji mir do konca svojega vladanja. Malo pred smrtjo je porazil del mongolske vojske, ki se je vračala na vzhod po uničujočem pohodu na Poljsko in Ogrsko.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 192–193.</ref> ===Upadanje=== [[Slika:Konstantin i Irina.jpg|thumb|250px|right|Cesar [[Konstantin Tih]] s prvo ženo Ireno; freska v [[Bojanska cerkev|Bojanski cerkvi]]]] Ivana Asena II. je nasledil njegov mladoletni sin [[Kaliman I.]] Na začetku vladanja je imel nekaj uspehov proti Mongolom, potem pa so se njegovi regenti odločili, da se bodo nadaljnjim pohodom raje izognili s plačevanjem davka.<ref>Vásáry 2005, str. 70.</ref> Pomanjkanje močnega monarha in naraščajoče rivalstvo med plemstvom je povzročilo naglo propadanje Bolgarije. Njena glavna tekmica Nikeja se je izognila napadom Mongolov in pridobivala moč na Balkanu.<ref>Fine 1987, str. 156.</ref> Po smrti dvanajstletnega Kalimana I. leta 1246 je prestol nasledilo več kratko vladajočih vladarjev. Šibkost nove vlade se je pokazala zlasti takrat, ko je nikejska vojska osvojila velik del južna Trakije, Rodope in Makedonijo, vključno z mesti Odrin, Cepina, Stanimaka, Melnik, Seres, Skopje in Ohrid. Šibkost so izkoristili tudi Ogri in okupirali Beograd ter Braničevo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 200–201.</ref><ref>Fine 1987, str. 156–157.</ref> Bolgari so se odzvali šele leta 1253, napadli Srbijo in naslednje leto ponovno osvojili Rodope. Neodločnost [[Mihael II. Asen|Mihaela II.]] je omogočila Nikejcem ponovno osvojitev vsega izgubljenega ozemlja, razen Cepine. Leta 1255 so Bolgari hitro osvojili izgubljeno Makedonijo, katere prebivalci so raje imeli bolgarsko kot nikejsko oblast.<ref name=ref72>Fine 1987, str. 159.</ref> Zaradi izdaje bolgarskega predstavnika Rostislava Mihajloviča, ki je priznal nikejsko oblast na spornih ozemljih, so Bolgari ponovno izgubili vsa osvojena ozemlja.<ref name=ref72/><ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 204–205.</ref> Umiku, katerega je cesar plačal z življenjem, je sledilo obdobje nestabilnosti in državljanske vojne med več kandidati za prestol, ki se je končala leta 1257 z zmago skopskega bojarja [[Konstantin Tih|Konstantina Tiha]].<ref>Fine 1987, str. 172.</ref> Novi cesar se je moral soočiti z več nasprotniki. Leta 1257 so Latinci napadli in osvojili [[Nesebar|Mesembrio]], vendar je niso uspeli obdržati. Še resnejše je bilo stanje na severozahodu, kjer so Ogri v [[Vidin]]u podprli samozvanega bolgarskega cesarja Rostislava. Leta 1260 je Konstantin Tih osvojil Vidin in zasedel Severin Banat. Naslednje leto so Ogri s protinapadom prisilili Bolgare na umik v Tǎrnovo in Vidin prepustili Rostislavu.<ref>Fine 1987, str. 172, 174.</ref> Oblast v mestu je kmalu zatem prevzel [[Jakob Svetoslav]], ki se je leta 1266 oklical za cesarja.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 216.</ref> Restavracija Bizantinskega cesarstva pod ambicioznim [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaelom VIII. Paleologom]] je še poslabšala stanje v Bolgariji. Med veliko bizantinsko invazijo leta 1263 so Bolgari izgubili obalni mesti Mesembria in [[Pomorie|Anhialo]] ter več mest v Trakiji, vključno s Filipopolisom.<ref>Fine 1987, str. 176–177.</ref> Nezmožen učinkovitega odpora je Konstantin Tih organiziral skupen bolgarsko-mongolski pohod, po opustošenju Trakije pa so se Mongoli vrnili na sever preko Donave.<ref>Vásáry 2005, str. 74–76.</ref> Cesar je po poškodbi na lovu na začetku 1260. let postal invalid in prišel pod vpliv svoje žene Marije Paleologine, katere stalne spletke so še poglabljale razdore med plemstvom.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 218.</ref> Stalni vpadi Mongolov, gospodarske težave in cesarjeva bolezen so leta 1277 privedle do velike ljudske vstaje na severovzhodu. Vojska upornikov pod vodstvom svinjskega pastirja [[Ivajlo|Ivajla]] je dvakrat porazila Mongole, kar je močno okrepilo njihovo priljubljenost. Ivajlo je nato porazil še redno bolgarsko vojsko pod poveljstvom Konstantina Tiha in ga osebno ubil.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 222–223.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 80.</ref> V Konstantinoplu so se ustrašili upora in hkrati želeli izkoristili stanje v Bolgariji, zato je cesar Mihael VIII. poslal v Bolgarijo vojsko pod poveljstvom [[Ivan Asen III.|Ivana Asena III.]], pretendenta na bolgarski prestol. Na njegovo žalost so uporniki medtem že zasedli Tǎrnovo. Marija, vdova Konstantina Tiha, se je poročila z Ivajlom, ki se je razglasil za cesarja. Mihael VIII. se je po spodletelem pohodu obrnil na Mongole, ki so napadli Dobrudžo, porazili Ivajlovo vojsko in ga prisilili, da se je umaknil v Drastar, kjer se je tri mesece upiral mongolskemu obleganju.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 224–226.</ref><ref>Fine 1987, str. 196–197.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 81.</ref> Po porazu je bolgarsko plemstvo Ivajla izdalo in Ivanu Asenu III. odprlo tǎrnovska mestna vrata. Leta 1279 je Ivajlo prebil blokado in začel oblegati prestolnico. Bizantinci so obleganemu Ivanu Asenu III. poslali na pomoč vojsko 10.000 mož, katero je Ivajlo v bitki pri Devini premagal. Enako usodo je doživela tudi naslednja vojska, ki je štela 5.000 mož. Ivan Asen III. je moral pobegniti.<ref name=ref85>Andreev & Lalkov 1996, str. 227.</ref> Ivajlov položaj se s tem ni izboljšal. Po dveh letih stalnega vojskovanja je podpora prebivalstva usahnila, saj ni odločilno premagal Mongolov, plemstvo pa je ostalo sovražno. Proti koncu leta 1280 je Ivajlo iskal zaščito pri svojih nekdanjih sovražnikih Mongolih, ti pa so ga na bizantinsko pobudo ubili.<ref>Vásáry 2005, str. 83.</ref> Bolgarsko plemstvo je za novega cesarja izbralo vplivnega plemiča in vladarja Červena [[Jurij I. Terter|Jurija I. Terterja]], ki je vladal dvanajst let. V tem času se je vpliv Mongolov še okrepil, na jugu pa so Bizantinci osvojili še preostali del Trakije. Nestabilno stanje se je nadaljevalo do leta 1300, ko je v Tǎrnovem nekaj mesecev vladal Mongol [[Čaka Nogaj|Čaka]].<ref>Vásáry 2005, str. 87–89.</ref> ===Začasna stabilizacija=== [[Slika:Bulgaria Theodore Svetoslav.png|thumb|right|250px| Bolgarija na začetku 14. stoletja]] Leta 1300 je [[Teodor Svetoslav]], najstarejši sin [[Jurij I. Terter|Jurija I.]], izkoristil državljansko vojno v [[Zlata horda|Zlati hordi]], strmoglavil Čako in poslal njegovo glavo mongolskemu kanu Toktu. Njegovo dejanje je končalo mongolska vmešavanja v bolgarske notranje zadeve in zavarovalo južno Besarabijo vse do Bolgrada.<ref>Fine 1987, str. 228.</ref> Novi cesar je začel obnavljati gospodarstvo, podjarmil mnogo na pol neodvisnih plemičev in kot izdajalce usmrtil vse pomagače Mongolov, vključno s patriarhom Joahimom III.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 247.</ref><ref>Fine 1987, str. 229.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 110.</ref> Bizantinci, zainteresirani za stalno nestabilnost v Bolgariji, so s svojo vojsko podprli pretendenta za bolgarski prestol Mihaela in Radoslava. Aldimir, stric Teodorja Svetoslava in despot Krana, je bizantinsko vojsko prestregel in porazil. Leta 1303 in 1304 so Bolgari večkrat napadli Bizantince in osvojili mnogo mest v severovzhodni Trakiji. Bizantinci so jih poskušali ustaviti, vendar so bili v bitki pri Skafidi ponovno težko poraženi. Po porazu so bili leta 1307 prisiljeni k podpisu mirovne pogodbe, s katero so priznali bolgarske osvojitve.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 248–250.</ref><ref>Fine 1987, str. 229–230.</ref> Teodor Svetoslav je ostanek svoje vladavine preživel v miru. S Srbijo je vzdrževal prisrčne odnose. Leta 1318 je Tǎrnovo obiskal celo srbski kralj [[Štefan Milutin|Štefan Uroš II. Milutin]]. Leta miru so prinesla gospodarski razcvet in okrepila trgovanje. Bolgarija je postala velik izvoznik poljščin, predvsem pšenice.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 250.</ref><ref>Fine 1987, str. 230.</ref> V zgodnjih 1320. letih so se potem, ko je novi bolgarski cesar [[Jurij II. Terter]] zasedel Filipopolis, odnosi z Bizantinci ponovno zaostrili. Zmedo, ki je nastala po Terterjevi nenadni smrti leta 1322, in obdobje brez naslednika, so Bizantinci izkoristili za zasedbo Tǎrnovega in drugih mest v severni Trakiji.<ref>Fine 1987, str. 269.</ref> Naslednje leto je bil za cesarja izvoljen energični vidinski despot [[Mihael III. Šišman Asen]], ki se je takoj obrnil na bizantinskega cesarja [[Andronik III. Paleolog|Andronika III. Paleologa]] z zahtevo po vrnitvi bolgarskega ozemlja.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 563.</ref> Proti koncu leta 1324 sta vladarja podpisala mirovno pogodbo, ki sta jo podkrepila s poroko bolgarskega vladarja s Teodoro Paleologino. Mihael Šišman se je ločil od svoje srbske žene Ane Nede, kar je povzročilo poslabšanje odnosov s Srbijo. Spremembo bolgarske politične usmeritve je mogoče razložiti s hitro rastjo srbske moči in prodiranjem Srbije v Makedonijo.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 566.</ref><ref>Fine 1987, str. 270.</ref> Bolgari in Bizantinci so soglašali, da bi skupaj napadli Srbijo, vendar je trajalo pet let, preden so napetosti med njimi popustile.<ref>Kazhdan 1991, str. 1365.</ref> Mihael Šišman je zbral vojsko 15.000 mož in sam napadel Srbijo. Pri obmejnem mestu Velbažd je naletel na približno enako močno vojsko srbskega kralja Stjepana Dečanskega. Oba kralja sta pričakovala okrepitve, zato sta se dogovorila za enodnevno premirje. Ko se je srbski vojski pridružil oddelek Katalanov pod poveljstvom kraljevega sina Stjepana Dušana, so Srbi prelomili dogovor, napadli bolgarsko vojsko in jo premagali. Mihael Šišman je v bitki padel.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 262.</ref> Srbi po zmagi niso tvegali napada na Bolgarijo in sprti strani sta se dogovorili za mir. Bolgarski prestol sta po dogovoru zasedla najstarejši sin ubitega cesarja [[Ivan Štefan]] in njegova srbska žena. Novega cesarja so kmalu zatem odstavili.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 266.</ref> Bolgarija v vojni s Srbijo ni izgubila nobenega ozemlja, srbskega prodiranja v Makedonijo pa ni mogla zaustaviti.<ref name=ref103>Fine 1987, str. 272.</ref> Po bolgarskem porazu v Velbaždu so Bolgarijo napadli Bizantinci in osvojili veliko ozemlja ter mest in gradov v severni Trakiji. Njihovi uspehi so se končali leta 1332, ko jih je bolgarski cesar [[Ivan Aleksander]] v bitki pri Rusokastru porazil in osvojil večino izgubljenega ozemlja.<ref name=ref103/><ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 269–271.</ref> Leta 1344 so se Bolgari na strani [[Ivan V. Paleolog|Ivana V. Paleologa]] vključili v njegovo državljansko vojno z [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivanom VI. Kantakuzenom]]. Osvojili so pet mest ob reki Marici, vključno s Filipopolisom, in Rodope. Osvojitve so bile zadnja velika širitev srednjeveške Bolgarije, ki so hkrati povzročile prve vpade Kantakuzenovih zaveznikov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskih Turkov]].<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 272.</ref> ===Propad=== [[Slika:Baba Vida Klearchos 1.jpg|thumb|250px|alt=A medieval fortress|Vidinska trdnjava [[Baba Vida]]]] Poskusi Ivana Aleksandra, da bi pregnal Osmane, so propadli po dveh porazih konec 1340. in na začetku 1350. let, v katerih sta bila verjetno ubita njegov najstarejši sin in naslednik [[Mihael Asen IV.]] ter drugi sin [[Ivan V. Asen]]<ref>Bozhilov 1994, str. 194–195, 212.</ref> Cesarjevi odnosi s sinom [[Ivan Sracimir|Ivanom Sracimirjem]], ki je vladal v [[Vidin]]u, so se po ločitvi Ivana Aleksandra od njegove srbske žene in poroki s pokristjanjeno Judinjo Saro-Teodoro leta 1349 močno poslabšali. Ko je cesar za svojega naslednika imenoval sina [[Ivan Šišman|Ivana Šišmana]], je Ivan Sracimir razglasil svojo neodvisnost.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 273.</ref> Leta 1366 Ivan Aleksander ni dovolil prehoda bizantinskemu cesarju [[Ivan V. Paleolog|Ivanu V. Paleologu]] preko svojega ozemlja, zato so [[savojski križarski pohod |savojski križarji]] namesto Osmanskega cesarstva napadli bolgarsko črnomorsko obalo. Osvojili so [[Sozopol]], Mesembrijo, Anhialo in Emono in med neuspešnim obleganjem Varne utrpeli velike izgube. Bolgari so cesarju nazadnje dovolili prehod, vendar so izgubljena mesta ostala v bizantinskih rokah.<ref>Cox 1987, str. 222–225.</ref> [[Slika:Second Bulgarian Empire under the rule of Ivan Alexander (1331-1371).png|thumb| Drugo bolgarsko cesarstvo leta 1331 do 1371 med vladavino Ivana Aleksandra]] [[Slika:Nicopol final battle 1398.jpg|thumb|alt=A depiction from a medieval manuscript| Poraz protiosmanske koalicijske vojske v biti pri Nikopolju leta 1396 je bil udarec, ki je pripeljal do propada Drugega bolgarskega cesarstva.]] Na severozahodu so Ogri leta 1365 napadli in osvojili Vidin. Ivan Aleksander je štiri leta kasneje s pomočjo svojih ''[[de iure]]'' vazalov Vladislava I. Vlaškega in Dobrotice osvobodil svojo provinco.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 275.</ref><ref>Koledarov 1989, str. 13–25, 102.</ref> Njegova smrt leta 1371 je povzročila nepreklicno delitev Bolgarije med Ivanom Šišmanom iz Tǎrnovega, Ivanom Sracimirjem iz Vidina in Dobrotico iz Karvuna. Nemški svetovni potnik Johann Schiltberger je v 14. stoletju takole opisal Bolgarijo: :''Bil sem v treh deželah in vse tri se imenujejo Bolgarija. Prva Bolgarija se je raztezala od tam, kjer prideš skozi Železna vrata iz Ogrske. Njena prestolnica je Vidin. Druga Bolgarija leži nasproti Vlaške. Njena prestolnica se imenuje Tǎrnovo. Tretja Bolgarija je tam, kjer se Donava izliva v morje. Njena prestolnica se imenuje Kalikara.''<ref>Делев, Петър; Валери Кацунов; Пламен Митев; Евгения Калинова; Искра Баева; Боян Добрев (2006). ''19. България при цар Иван Александър. История и цивилизация за 11-ти клас''. Труд, Сирма.</ref> 26. septembra 1371 so Osmani v [[Bitka na Marici|bitki na Marici]] porazili veliko krščansko vojsko, kateri sta poveljevala srbska brata [[Vukašin Mrnjavčević]] in [[Jovan Uglješa]]. Osmani so po zmagi takoj začeli prodirati v Bolgarijo in osvojili severno Trakijo, Rodope, Kostenec, Ihtiman in Samokov, s čimer so zelo omejili oblast Ivana Šišmana na severnem Balkanu in okolici Sofije.<ref name=ref112>Andreev & Lalkov 1996, str. 282.</ref> Bolgarski monarh se Osmanom ni mogel upirati in je postal njihov vazal. V zameno je dobil nekaj izgubljenih mest in deset let nestabilnega miru. <ref name=ref112/><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 655–656.</ref> Osmanski pohodi so se na začetku 1380. let ponovili in dosegli višek s padcem Sofije leta 1382 ali 1385.<ref>Fine 1987, str. 407.</ref> Ivan Šišman se je medtem do leta 1384 vojskoval z Vlaško. Po pisanju ''[[Anonimna bolgarska kronika|Anonimne bolgarske kronike]]'' je septembra 1386 ubil vlaškega vojvodo Dana I. Vlaškega.<ref>Fine 1987, str. 266.</ref> Vzdrževal je tudi težavne stike z Ivanom Sracimirjem, ki je leta 1371 prekinil vse stike s Tǎrnovim in ločil vidinsko škofijo od tǎrnovskega patriarhata.<ref>Fine 1987, str. 367.</ref> Brata v obrambi pred Osmani nista sodelovala. Po pisanju zgodovinarja Konstantina Jirečeka sta se namesto tega trdo vojskovala za Sofijo.<ref>Jireček 1978, str. 387.</ref> Ivan Šišman je s svojimi pohodi kršil svoje vazalske obveznosti o sodelovanju njegovih vojakov v osmanskih vojnih pohodih in je namesto tega izkoristil vsako priložnost za sodelovanje s Srbi in Ogri. Vse to je povzročilo velika osmanska pohoda leta 1388 in 1393. Osmani so kljub žilavemu odporu leta 1388 osvojili številna pomembna mesta in trdnjave in pet let kasneje po treh mesecih obleganja osvojili Tǎrnovo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 283–284, 286.</ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 662–663.</ref> Ivan Šišman je umrl leta 1395, ko so Osmani pod poveljstvom Bajazida I. osvojili zadnjo bolgarsko trdnjavo Nikopolj.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 666.</ref> Ivan Sracimir se je naslednje leto pridružil križarskemu pohodu ogrskega kralja Sigismunda. Po porazu krščanske vojske v [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolju]] so Osmani takoj napadli in osvojili Vidin, s čimer je srednjeveška bolgarska država dokončno propadla.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 297.</ref><ref>Fine 1987, str. 424–425.</ref> Odpor se je pod [[Konstantin II. Bolgarski|Konstantinom II. Bolgarskim]] in plemičem Fružinom nadaljeval do leta 1422. ==Uprava, ozemeljska delitev in družba== Drugo bolgarsko cesarstvo je bilo dedna [[monarhija]], v kateri je vladal [[Car|car]]. Naslov car je obstajal že v 10. stoletju v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]]. Naslov so podkrepili s ''»Kristusu Gospodu zvest cesar in avtokrat vseh Bolgarov«'' in včasih dodali ''»in Rimljanov, Grkov ali Vlahov«''. Izraz ''»vseh Bolgarov«'' so dodali v 14. stoletju, ko je cesarstvo izgubilo veliko z Bolgari naseljenega ozemlja, in je pomenil, da so vladarji tudi tistih Bolgarov, ki živijo izven bolgarskih političnih meja. <ref name=ref125>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 608.</ref> [[Slika:Rilla charter of Ivan Shishman.png|thumb|200px|left|alt=A medieval charter| Srednjeveški bolgarski kraljevi dekreti, med njimi tudi ''Rilski dekret'' [[Ivan Šišman|Ivana Šišmana]] iz leta 1378, so pomemben vir podatkov o srednjeveški bolgarski družbi in državnih položajih]] Cesar je imel vrhovno oblast nad posvetnimi in verskimi zadevami, zato je bilo stanje v državi v veliki meri odvisno od njegovih osebnih sposobnosti.<ref>Bakalov & co 2003, str. 402.</ref> Namesto mladoletnih vladarjev je državo vodilo [[Regent|regent]]stvo, v katerem so bili mati-cesarica, [[patriarh]] in starejši člani vladajoče dinastije.<ref name=ref127> Bakalov & co 2003, str. 403.</ref> Z vedno hitrejšimi procesi fevdalne fragmentacije v 14. stpletju je prišlo v navado, da so monarhovi sinovi dobili vladarske naslove že med vladavino svojih očetov. Imenovali so jih sovladar ali mlajši cesar.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 611–612.</ref> V nasprotju s Prvim bolgarskim cesarstvom je bila državna uprava v Drugem bolgarskem cesarstvu pod močnim vplivom bizantinskega sistema državne uprave. Večina plemiških, dvornih in uradniških naslovov je bila prevzeta neposredno od bizantinskih dvojnikov v bizantinski grščini ali pa so jih prevedli v bolgarščino. V sistemu rangiranja je bilo nekaj razlik, natančni opisi njihovih pristojnosti, insignije, in protokoli v srednjeveški bolgarski upravi pa so se ohranili v nekaj primarnih virih.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 618.</ref> Svet bojarjev, v katerem so bili najvišji bojarji in patriarh, je obravnaval zunanjo in notranjo politiko, vključno z vojnimi napovedmi, sklepanjem zavezništev in podpisovanjem mirovnih pogodb.<ref name=ref130>Bakalov & co 2003, str. 404.</ref> Najvišja državna uradnika sta bila [[logotet|veliki logotet]], ki je imel vlogo [[Ministrski predsednik|ministrskega predsednika]], in [[Protovestiarij|protovestiarij]], ki je bil odgovoren za državno zakladnico in finance.<ref name=ref130/> Visoki dvorni naslovi, na primer [[despot |despot]] in [[Sebastokrator|sebastokrator]], so se podeljevali predvsem vladarjevim sorodnikom in niso bili dosledno povezani z upravnimi funkcijami. <ref>Bakalov & co 2003, str. 404–405.</ref> [[Slika:Carevec fortress Veliko Tarnovo 1359.jpg|thumb|250px|Trdnjava [[Carevec]] v [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]], prestolnici Drugega bolgarskega cesarstva]] Prestolnica Drugega bolgarskega cesarstva je bilo Tǎrnovo (ali Tǎrnovec), ki je bilo hkrati središče posebne upravne enote pod neposredno oblastjo cesarja.<ref>Koledarov 1989, str. 12.</ref> Država je bila razdeljena na [[Provinca|province]], katerih število se je spreminjalo z velikostjo njenega ozemlja. V ohranjenih primarnih virih so se province po bizantinsko (grško) imenovale ''hora'', po bolgarsko pa ''zemja'' (земя), ''strana'' (страна) in ''oblast'' (област). K naslovu so dodali ime njenega glavnega mesta.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 615.</ref><ref>Koledarov 1989, str. 9–10.</ref> Guvernerji provinc so se imenovali vojvoda ali ''kefalia''. Naziva izhajata iz bizantinskega ''dux'' in ''kefale''. Guvernerje je imenoval cesar. Province so bile razdeljene na ''katepanika'' (edn. ''katepanikon'', iz bizantinskega ''katepanikion''), v katerih so vladali [[katepan |katepan]]i, podrejeni vojvodom.<ref name=ref135>Koledarov 1989, str. 10.</ref> Med vladanjem Ivana Asena II. (1218-1241) je bilo cesarstvo razdeljeno na province Beograd, Braničevo, Boruj, Odrin, Dimotika, Skopje, Prilep, Devol in Albanija.<ref name=ref135/> Bolgarska družba je bila razdeljena na tri družbene razrede: duhovščino, plemstvo in kmete. V plemstvo je spadala tudi aristokracija: bojarji, ki so se kot ''bojlas'' pojavili že v Prvem bolgarskem cesarstvu, sodniki in celotna vojska.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 615–616.</ref> Bojarji so bili razdeljeni v višje in nižje bojarje. Prvi so bili lastniki velikih zemljiških posesti, ki so včasih imele več deset ali celo več sto vasi, in so imeli visoke upravne ali vojaške položaje.<ref>Angelov & co 1982, str. 193.</ref> Večino tretjega družbenega razreda so tvorili kmetje, ki so bili podrejeni bodisi osrednji oblasti, bodisi lokalnim fevdalnim gospodom. Število slednjih se je med procesom fevdalizacije Bolgarije znatno povečalo.<ref>Angelov & co 1982, str. 203.</ref> Glavni skupini kmetov sta bili ''parici'' in ''otroci''. Oboji so lahko posedovali zemljo, dedovali pa so jo lahko samo ''parici''. ''Otroci'' zemlje niso mogli zapustiti svojim dedičem, ker so jo dobili od svojih zemljiških gospodov.<ref>Angelov & co 1982, str. 203–205.</ref> ==Vojska== [[Slika:The fortress of Shumen.jpg|thumb|alt=A medieval fortress | Pogled z zraka na šumensko trdnjavo, pomembno utrdbo v vzhodni Bolgariji]] Cesar Drugega bolgarskega cesarstva je bil tudi vrhovni poveljnik svoje armade. Drugi najvišji poveljujoči častnik je bil veliki vojvoda. Vojaškim oddelkom so poveljevali vojvode. Za obrambo določenih pokrajin in novačenje vojakov so bili odgovorni stratorji. V poznem 12. stoletju je vojska štela 40.000 oboroženih mož,<ref name=ref36/> v prvem desetletju 13. stoletja pa je država lahko mobilizirala okrog 100.000 mož. Kalojan je vodji [[Četrta križarska vojna|četrtega križarskega pohoda]] Balduinu I. za napad na Konstantinopel leta 1204 ponudil 100.000 mož.<ref name=ref140>Andreev & Lalkov 1996, str. 166.</ref> Do konca 13. stoletja se je število vojakov zmanjšalo na manj kot 10.000. Iz zapisov je razvidno, da sta bili poraženi bizantinski vojski s 5.000 in 10.000 vojaki številčnejši od Ivajlove vojske.<ref name=ref85/> Vojaška moč se je s politično stabilizacijo države v prvi polovici 14. stoletja v 1330. letih povečala na 11.000-15.000 mož.<ref name=ref142>Andreev & Lalkov 1996, str. 269.</ref> Vojska je bila dobro opremljena z oblegovalnimi napravami, vključno z ovni, oblegovalnimi stolpi in katapulti. Bolgarska vojska je uporabljala različne vojaške taktike, odvisne od izkušenosti vojakov in značilnosti terena. Pomembno vlogo v vojaški strategiji in obrambi države pred močno bizantinsko vojsko so imeli gorski prelazi preko [[Stara planina|Stare planine]] (Balkan). V vojnem času so lahko Bolgari z lahko konjenico na široki fronti pustošili po sovražnikovem ozemlju, plenili po vaseh in manjših mestih, požigali poljščine in jemali ljudi in živino. Vojska je bila zelo mobilna. V štirih dneh pred [[bitka pri Klokotnici|bitko pri Klokotnici]] je na primer bolgarska vojska prehodila trikrat večjo razdaljo kot [[Epirski despotat|epirska]] v enem tednu. Leta 1332 je v petih dneh prepotovala 230 km.<ref name=ref142/> Osmanski general Lala Šahin je o sofijski garniziji zapisal: <ref> Citirano v Халенбаков, О. Детска енциклопедия България: Залезът на царете, str. 18.</ref> : ''V trdnjavi [Sofiji] je velika elitna vojska, katere vojaki so močno grajeni, brkati in prekaljeni v vojnah, vendar uživajo vino in rakijo (žganje) – skratka, vesela bratovščina.'' Bolgarija je vzdrževala dolgo verigo trdnjav za obrambo cesarstva s prestolnico Tǎrnovo v središču. Na severu so bile trdnjave na obeh bregovih Donave. Na jugu so bile tri verige trdnjav: prva vzdolž Stare planine, druga vzdolž [[Vitoša|Vitoše]], [[Rodopi|Rodopov]] in pogorja Sakar, in tretja po dolini reke Arde. Na zahodu je bila vrsta trdnjav v dolini [[Južna Morava|Južne Morave]].<ref>Koledarov 1989, str. 13, 26–27.</ref> V bolgarski vojski in njeni taktiki so sčasoma dobili pomembno vlogo tuji vojaki in najemniki. Od začetka upora Asena in Petra proti Bizantincem in kasneje proti križarjem se je učinkovito uporabljati lahka in mobilna [[Kumani|kumanska]] konjenica. Kalojan je imel v bitki pri Odrinu kar 14.000 kumanskih konjenikov.<ref name=ref140/> Njihovi poveljniki so postali del bolgarskega plemstva. Nekateri so dosegli visoke upravne ali vojaške položaje.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 167–169.</ref> V 14. stoletju se je Bolgarija vedno bolj zanašala na tuje najemnike, med katerimi so bili vitezi iz zahodne Evrope, [[Mongoli]], [[Oseti]] in [[Vlahi]]. Mihael III. Šišman in Ivan Aleksander sta imela v svojih vojskah oddelek 3.000 mongolskih konjenikov.<ref name=ref140/> V 1350. letih je cesar Ivan Aleksander najemal tudi osmanske bande, tako kot bizantinski cesar, in [[Rusi|Ruse]].<ref>Nicolle, David; Angus McBride (1988). Hungary and the Fall of Eastern Europe 1000-1568. Osprey Publishing. str. 24.</ref> ==Gospodarstvo== [[Slika:NHMB-Nikopol-treasure-14centuryAD-vessel.jpg|right|thumb| Srebrna posoda iz nikopolskega zaklada, 14. stoletje]] Gospodarstvo Drugega bolgarskega cesarstva je temeljilo na kmetijstvu, rudarstvu, tradicionalnih obrteh in trgovini. Od 12. do 14. stoletja sta bila najpomembnejša poljedelstvo in živinoreja. V Meziji, Zagorah in Dobrudži so pridelovali predvsem [[žito]], med drugim tudi zelo kakovostno pšenico.<ref>Honorius Augustodunensis. ''Imago Mundi''. LIBI, vol. III, Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, str. 66.</ref> Pridelava [[Pšenica|pšenice]], [[ječmen]]a in [[Proso|prosa]] je bila razvita tudi v večjem delu Trakije.<ref>Ansbert. ''History of the Crusade of Emperor Frederick I''. LIBI, vol. III, Bulgarian Academy of Sciences, Sofija, str. 267.</ref> V vinorodnih delih Trakije, ob [[Črno morje|Črnem morju]] ter v dolinah [[Struma|Strume]] in [[Vardar]]ja v Makedoniji se je proizvajalo vino.<ref>Angelov 1950, str. 428.</ref> Od začetka 13. stoletja je postajala vedno bolj pomembna pridelava zelenjave, sadja in grozdja.<ref>Angelov 1950, str. 429.</ref> Obširni gozdovi in pašniki, zlasti v goratih predelih in predgorju, so omogočali rejo živine.<ref>Ansbert. ''History of the Crusade of Emperor Frederick I''. LIBI, vol. III, Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, str. 283.</ref> Razvito je bilo tudi [[Svila|svilarstvo]] in zlasti [[Čebelarstvo|čebelarstvo]]. [[Med]] in [[Čebelji vosek|čebelji vosek]] iz Zagor sta spadala med najbolj kakovostne in cenjene čebelje proizvode na bizantinskem trgu.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 238.</ref> Les se je sekal samo v delu gozdov (бранища, braništa). Del gozdov je bil ograjen (забели, zabeli). Sečnja v ograjenih gozdovih je bila prepovedana.<ref>Angelov 1950, str. 431.</ref> Vedno večje število mest je spodbudilo razvoj [[obrt]]i, [[Metalurgija|metalurgije]] in [[Rudarstvo|rudarstva]]. Kmetijski pridelki so se predelovali predvsem v kruh, sir, maslo in vino. Sol se je pridobivala predvsem v črnomorskih lagunah severno od [[Burgas]]a.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 266, 293–294.</ref> Med najpomembnejše obrti so spadali usnjarstvo, čevljarstvo, tesarstvo in tkalstvo. Varna je bila znana po obdelavi lisičjega krzna, namenjenega predvsem za luksuzna oblačila in pokrivala aristokratov.<ref>Lishev 1970, str. 84.</ref> Po podatkih v zahodnih virih je bilo v Bolgariji veliko svile. [[Pikardija|Pikardski]] vitez Robert de Clari jo je omenil v doti bolgarske princese Marije: :''S svilenim pregrinjalom, tako dolgim, da se je vleklo sedem ali osem korakov za njim, ni bil pokrit samo en konj. Nobena svilena tkanina se kljub temu, da so se pregrinjala vlekla po blatu in slabih cestah, ni raztrgala, ampak je ohranila svojo privlačnost in plemenitost.''<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 293.</ref> Kovači, trgovci z železom in inženirji so razvili katapulte, [[Oblegovalni oven|ovne]] in druge oblegovalne naprave, ki so se uporabljale predvsem na začetku 13. stoletja.<ref> Nicetas Choniates. Historia. GIBI, vol. XI, Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, str. 88.</ref> Obdelava kovin je bila razvita predvsem v zahodni Bolgariji v Čipovici, Velbaždu in Sofiji, na vzhodu pa v Tǎrnovem in Mesembriji.<ref>Lishev 1970, str. 91.</ref> [[Slika:Coin Ivan Alexander with Michael Asen IV.jpg|right|thumb| Kovanec s podobo Ivana Aleksandra in njegovega sina Mihaela Asena IV. (desno)]] V Drugem bolgarskem cesarstvu je kovanje denarja stalno naraščalo in doseglo višek med vladanjem cesarja [[Ivan Aleksander |Ivana Aleksandra]] (vladal 1331–1371). Pravico do kovanja lastnega denarja je skupaj s papeževim priznanjem dobil cesar [[Kalojan]] (vladal 1197–1207). Sredi 13. stoletja so se razvile dobro organizirane graverske delavnice in kovnice, v katerih so kovali bakren, bilionski in srebrn denar.<ref>Dochev 1992, str. 312.</ref><ref>Radushev 1990, str. 10, 13.</ref> Denarna reforma, ki jo je uvedel cesar [[Konstantin Tih]] (vladal 1257–1277), je postopoma stabilizirala monetarni sistem v Bolgariji. [[Ivajlo]]va vstaja in roparski pohodi Mongolov v poznem 13. stoletju so kovništvo tako destabilizirali, da se je zmanjšalo na desetino prejšnjega obsega.<ref>Dochev 1992, str. 181–183.</ref> S ponovno stabilizacijo cesarstva po letu 1300 so bolgarski monarhi povečali količino denarja v obtoku, tudi srebrnikov, plačevanje v izključno domačem denarju pa je steklo šele v 1330. letih.<ref>Dochev 1992, str. 183–184.</ref> Razpadanje osrednje oblasti na predvečer osmanske invazije je omogočilo kovanje primitivnega, brezimnega in slabo ponarejenega denarja.<ref>Radushev 1990, str. 21.</ref> V obtok so poleg bolgarskih prišli tudi bizantinski, latinski, beneški, srbski in mongolski kovanci. V drugi polovici 14. stoletja se je količina domačega denarja začela povečevati, zato so oblasti težile k omejevanju količine tujega denarja v obtoku.<ref>Dochev 1992, str. 313.</ref> Denar so kovali tudi nekateri neodvisni in delno neodvisni bolgarski mogotci, med njimi Svetoslav in Dobrotica.<ref>Radushev 1990, str. 15, 21.</ref> ==Vera== ===Verska politika=== Po ustanovitvi države sta bili prvi prioriteti njene zunanje politike priznanje cesarskega naslova monarha in obnovitev Bolgarskega patriarhata. Neprekinjena vojna z Bizantinskim cesarstvom je bolgarske vladarje prisilila, da so se obrnili na papeštvo. [[Kalojan]] (vladal 1197–1207) je v svojem dopisivanju s [[Papež Inocenc III.|papežem Inocencem III.]] od njega zahteval cesarski naslov in patriarhat. Njegovi zahtevi sta temeljili na dediščini [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]]. Kalojan je papežu v zameno obljubil priznanje papeževe suverenosti nad Bolgarsko cerkvijo.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 444–445.</ref><ref>Fine 1987, str. 55.</ref> Zveza med Bolgarijo in Rimom je bila formalizirana 7. oktobra 1205, ko je papežev legat kronal Kalojana za kralja, tǎrnovski nadškof Bazilij pa je bil razglašen za primasa. Bazilij se je v dopisih papežu naslavljal s patriarh, čemur papež ni ugovarjal.<ref name=ref45/><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 446.</ref> Kalojan se je, tako kot [[Boris II. Bolgarski|Boris I.]] (vladal 852–889) tristo let pred njim, s papežem pogajal samo o političnih zadevah in brez resnega namena, da bi se spreobrnil v [[Katolištvo|rimsko katolištvo]]. Zveza z Rimom je trajala do leta 1235 in ni imela vpliva na Bolgarsko cerkev, ki je še naprej prakticirala pravoslavne kanone in obredje.<ref name=ref47/> Ambicije Bolgarije, da bi postala versko središče pravoslavnega sveta, so imele pomembno mesto v državni doktrini. Po padcu Konstantinopla v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204 je Tǎrnovo za nekaj časa postalo glavno središče pravoslavja.<ref>Duychev 1972, str. 426.</ref> Bolgarski cesarji so vneto zbirali relikvije krščanskih svetnikov, da bi okrepili prestiž svoje prestolnice.<ref>Duychev 1972, str. 426–427.</ref> Uradno priznanje obnovljenega Bolgarskega patriarhata na koncilu v Lampsaku leta 1235 je bilo najpomembnejši korak k uresničitvi ideje, da bi Tǎrnovo postalo Drugi Konstantinopel.<ref name=ref170>Duychev 1972, str. 430.</ref> Patriarhat se je energično upiral papeževi pobudi po ponovni združitvi pravoslavne cerkve z Rimom. Očitno pripravljenost konstantinopelskega patriarhata in bizantinskega cesarja za sklepanje kompromisov na [[Drugi lyonski koncil|drugem lyonskem koncilu]] leta 1272–1274 je bolgarski patriarh Ignacij, katerega so imenovali ''»steber pravoslavja«'',<ref>Zlatarski 1972, str. 535.</ref> ostro kritiziral. K jeruzalemskemu patriarhu je poslal delegacijo z nalogo skleniti protibizantinsko zvezo, v kateri bi bila še dva druga vzhodna patriarha. Delegacija zastavljenega cilja ni dosegla.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 514.</ref><ref>Zlatarski 1972, str. 536–537.</ref> Spori s Konstantinopelskim patrirarhatom glede legitimnosti Bolgarskega patriarhata so se v 14. stoletju še zaostrili. Leta 1355 je ekumenski patriarh Kalist I. poskušal vsiliti svojo vrhovno oblast nad Bolgarsko cerkvijo s trditvijo, da je skladno z določili koncila v Lampsaku ostala podrejena Konstantinoplu in mu mora zato plačevati letni davek. Zahteve niso bile podprte z verodostojnimi dokumenti, zato se bolgarske cerkvene oblasti zanje niso menile.<ref>Zlatarski 1972, str. 596–602.</ref> Ustroj Bolgarskega patriarhata se je zgledoval po izročilu iz Prvega bolgarskega cesarstva. Na čelu Cerkve je bil bolgarski patriarh, ki je bil član Državnega zbora (Sinklit) in po potrebi regent.<ref name=ref175>''History of the Bulgarian Orthodox Church''. Uradna spletna stran Bolgarskega patriarhata. Pridobljeno 2. februarja 2014.</ref> Patriarhu je pomagal zbor izbranih škofov, visokih duhovnikov in včasih predstavnikov posvetne oblasti. Bolgarska cerkev je strogo sledila uradni državni politiki – patriarh Joahim, na primer, je bil zaradi domnevnih zvez z Mongoli obtožen izdaje in usmrčen.<ref name=ref175/> Ozemlje Bolgarskega patriarhata se je spreminjalo s spreminjanjem ozemlja bolgarske države. Največje je bilo med vladavino [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] (vladal 1218–1241), ko je imelo 14 škofij: Preslav, Červen, Loveč, Sofija, Oveč, Drastar, Vidin, Seres, Filipi, Mesembrija, Braničevo, Boeograd, Niš in Velbažd in sedeža v Tǎrnovem in Ohridu.<ref name=ref175/><ref>Bakalov & co 2003, str. 445.</ref> ===Heziazem=== [[Slika:Tetraevangelia of Ivan Alexander 05.png|right|250px|thumb| Cesar Ivan Aleksander, pokrovitelj heziazma]] Heziazem (iz grškega ἡσυχασμός, umirjenost, spokojnost) je bilo puščavniško gibanje v Vzhodni pravoslavni cerkvi, ki je na Balkanu cvetelo zlasti v 14. stoletju. Mistično gibanje je poučevalo tehniko duhovne molitve, ki bi s ponavljanjem in pravilnim dihanjem morda omogočila videnje božanske luči.<ref>Fine 1987, str. 437.</ref> Heziazem je na cesarja [[Ivan Aleksander |Ivana Aleksandra]] (vladal 1331–1371) naredil tako globok vtis, da je postal pokrovitelj heziastičnih menihov. Leta 1335 je dal zatočišče Gregorju Sinajskemu in denar za gradnjo samostana v Paroriji v pogorju Strandža na jugovzhodu države, ki je privlačil duhovščino iz Bolgarije, Bizantinskega cesarstva in Srbije.<ref name=ref178>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 619.</ref> Heziazem se je z deli učencev Gregorja Sinajskega utrdil kot prevladujoča ideologija v Bolgarski pravoslavni cerkvi. Gregorjev učenec Teodozij Tǎrnovski je njegova dela prevedel v bolgarščino. Ideologija je dosegla svoj višek med službovanjem zadnjega srednjeveškega bolgarskega patriarha Evtimija Tǎrnovskega (1375–1394). Teodozij je pri Tǎrnovem ustanovil samostan Kalifarevo, ki je postal novo heziastično in književno središče države.<ref name=ref178/><ref name=ref179>Fine 1987, str. 439–440.</ref> Intelektualci so vzdrževali stalne medsebojne zveze ne glede na njihovo narodnost, kar je pomembno vplivalo na kulturne in verske izmenjave na Balkanu. ===Bogomilstvo in druga heretična gibanja=== [[Bogumili|Bogomistvo]] se je pojavilo že v 10. stoletju v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]].<ref name=ref180>Kazhdan 1991, str. 301.</ref> Kasneje se je razširilo na ves Balkan in po propadu Prvega bolgarskega cesarstva cvetelo tudi pod bizantinsko oblastjo. Vzhodna pravoslavna cerkev je bogomile zaradi njihovega pozivanja k državljanski neposlušnosti razglasila za [[Herezija|heretike]].<ref name=ref180/> V Bolgariji je bogomilstvo ponovno oživelo kot posledica vojaškega in političnega nazadovanja med vladavino cesarja [[Boril]]a (vladal 1207–1218). Cesar je proti bogomilom takoj odločno ukrepal. 11. februarja 1211 je v Tǎrnovem predsedoval prvi bolgarski protibogomilski sinodi<ref>Bozhilov 1994, str. 71. </ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 470–471. </ref><ref>Fine 1987, str. 100. </ref> na kateri so sklenili, da se morajo bogomili takoj spreobrniti v pravoslavje, sicer bodo izgnani. Pravoslavna cerkev se je kljub tesnemu sodelovanju z rimskokatoliško cerkvijo dosledno držala kanonov svoje cerkve. V ''[[Borilov sinodik|Borilovem sinodiku]]'', ki je posvečen prav njemu, je Boril opisan kot ''»pravoslavni car«'', tǎrnovska sinoda pa je bila vpisana na seznam pravoslavnih sinod.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 471. </ref> Borilovi ukrepi so vpliv bogomilov zelo zmanjšli, vendar jih niso izkoreninili. Izgnanci iz Bizantinskega cesarstva so v 14. stoletju v Bolgarsko cesarstvo prinesli več heretičnih gibanj, vključno z adamizmom in barlamizmom.<ref>Fine 1987, str. 441. </ref> Na cerkvenem zboru v Tǎrnovem leta 1360, katerega se je udeležila tudi cesarska družina, patriarh, plemstvo in duhovščina, so vsa ta gibanja, vključno z bogomilstvom in [[Judovstvo|judovstvom]], ostro obsodili. Po letu 1360 niso bogomili v Bolgariji omenjeni v nobenem viru, kar bi lahko pomenilo, da je sekta zelo oslabela in imela samo še nekaj pristašev.<ref>Fine 1987, str. 442. </ref> Preganjanje preostalih adamitov in barlamitov se je pod vodstvom Teodozija Tǎrnovskega in patriarha Evtimija v manjšem obsegu nadaljevalo.<ref name=ref187>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 620. </ref> ==Kultura== Drugo bolgarsko cesarstvo je bilo središče cvetoče kulture, ki je dosegla vrhunec v srednjem in poznem 14. stoletju med vladavino [[Ivan Aleksander |Ivana Aleksandra]] (vladal 1331–1371).<ref name=ref187/><ref>Fine 1987, str. 435. </ref> Bolgarska arhitektura, umetnost in književnost so se razširile tudi preko meja v Srbijo, Vlaško, Moldavijo in ruske kneževine in vplivale na slovanske kulture.<ref name=ref189>Fine 1987, str. 436. </ref><ref name=ref190>Kazhdan 1991, str. 337. </ref> Bolgarija je vplivala tudi na sočasne kulturne trende v Bizantinskem cesarstvu.<ref name=ref190/> Glavno kulturno in duhovno središče je bilo Veliko Trnovo, ki je zraslo v ''»Drugi Konstantinopel«'' ali ''»Tretji Rim«''.<ref name=ref170/> Sodobniki so ga po zgledu na Konstantinopel-Carigrad imenovali Carevgrad Tǎrnovo.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 620–621. </ref> Druga pomembna kulturna središča so bila [[Vidin]], [[Sofija]], [[Nesebăr|Mesembrija]] in številni samostani po celi državi. ===Arhitektura=== [[Slika:Pantokrator church in Nessebar (Bulgaria).jpg|250px|thumb| Cerkev Kristusa Pantokratorja v Nesebarju]] [[Slika: Asens Fortress TB 10.jpg|250px|thumb|Cerkev svete matere Božje v Asenovi trdnjavi]] V 13. in 14. stoletju je v Drugem bolgarskem cesarstvu zrasla mreža mest, med njmi tudi nekaj pomembnih. Mesta so se gradila večinoma na težko dostopnih mestih in so bila običajno sestavljena iz zunanjega in notranjega mesta. Plemstvo je prebivalo v notranjih mestih s [[Citadela|citadelo]], večina meščanov pa v zunanjih mestih. Soseske plemstva, obrtnikov, trgovcev in tujcev so bile ločene.<ref>Angelov & co 1982, str. 379. </ref><ref>Bakalov & co 2003, str. 426–427. </ref> Prestolnica Tǎrnovo je stala na gričih [[Carevec]], [[Trapezica]] in Momina krepost (trdnjava) nad [[Menander|meandri]] reke Jantre. V predmestjih ob reki so bile tudi ločene četrti zahodnih Evropejcev (Frankovska četrt jugovzhodno od Carevca) in [[Judje|Judov]] (južno od Trapezice).<ref>Bakalov & co 2003, str. 427–428. </ref> Trdnjave so se gradile na hribih in visokih planotah. Bizantinski zgodovinar [[Niketas Honiates]] je zapisal, da so bolgarski gradovi v gorah Balkana na ''»vzpetinah nad oblaki«''.<ref name=ref195>Angelov & co 1982, str. 381. </ref> Zgrajeni so bili iz lomljenega kamna, povezanega z mavcem, in so se po tem razlikovali od monumentalnih zgradb na severovzhodu države iz obdobja Prvega bolgarskega cesarstva.<ref name=ref195/> Vhodi in izpostavljeni deli obzidja so bili zavarovani z nazobčanimi [[Obrambni stolp|stolpi]]. Stolpi so bili običajno pravokotni, včasih tudi nepravilni, ovalni, okrogli trikotni ali podkvasti.<ref name=ref195/> Cerkvena arhitektura je bila zelo prestižna. Cerkve so spadale med najlepše okrašene in najbolj trdno grajene stavbe. V 13. in 14. stoletju so [[Bazilika|bazilike]] zamenjale eno- ali troladijske križne cerkve s kupolami.<ref name=ref196>Angelov & co 1982, str. 382. </ref> Zunanjost cerkva je bila okrašena z izmeničnimi pasovi kamna in opeke in zelenimi, rumenimi in rjavimi keramičnimi elementi.<ref name=ref196/> Tako okrašenih je nekaj cerkva v Nesebărju, med njimi cerkvi sv. Janeza Aliturgeta in [[Kristus Pantokrator|Kristusa Pantokratorja]] iz 14. stoletja. Slednja ima vrsto slepih lokov, štiriperesne rastlinske motive, trikotne ornamente, okrogle tirkizne keramične elemente in opečnate frize vzdolž zunanjih zidov.<ref>Nikolova 2002, str. 147–148. </ref> Podobno so bile okrašene tudi vse cerkve v Carevcu, bilo jih je več kot dvajset, in več cerkva od sedemnajskih na Trapezici.<ref name=ref196/> Za tǎrnovsko arhitekturno šolo je značilen pravokoten zvonik nad preddverjem cerkve. Nekaj cerkvam iz bizantinskega obdobja, na primer cerkvi matere Božje v [[Asenova trdnjava|Asenovi trdnjavi]], so pri obnovi dozidali zvonike.<ref name=ref198>Angelov & co 1982, str. 384. </ref> [[Slika:Dolna Kamenitsa Church medka 7.jpg|thumb|200px|left|alt=A medieval church|Cerkev svete matere Božje v Donji Kamenici]] Cerkev matere Božje v Donji Kamenici v zahodnem delu Bolgarskega cesarstva, v sedanji Srbiji, je zgrajena v nenavadnem arhitekturnem slogu. Ima dva zvonika s koničasto piramidasto streho in dodatnimi koničastimi elementi na vseh štirih vogalih zvonikov. Cerkev, ki je brez primere med srednjeveškimi bolgarskimi cerkvami, je bila zasnovana pod vplivi z Ogrske in iz Transilvanije.<ref>Nikolova 2002, str. 116. </ref> Cesarski palačni kompleks na Carevcu v Tǎrnovem je bila sprva bojarski grad, ki je pod Ivanom Asenom II. (vladal 1218–1241) in Ivanom Aleksandrom (vladal 1331–1371) doživel dve obširni rekonstrukciji. Imel je obliko nepravilne elipse s ploščino 5.000 m².<ref name=ref198/> Obzidje z okroglimi in pravokotnimi stolpi je bilo debelo 2 m. Glavni vhod je bil v okroglem stolpu na severni fasadi. Okrog notranjega dvorišča so bila zgrajena bogato okrašena poslopja, sredi dvorišča pa je stala cerkev.<ref>Angelov & co 1982, str. 384–385.</ref> Patriarhova palača je stala na najvišji točki Carevca. Zasnovana je bila podobno kot cesarjeva in je merila 3.000 m². K patriarhalni stolnici Kristusovega vnebovzetja je bil prizidan pravokoten zvonik. Bivalni prostori in uradi so bili na južni strani palače.<ref>''Патриаршеската катедрала "Свето Възнесение Господне'' [Patriarhalna stolnica Kristusovega vnebovzetja). Православие. Arhivirano iz izvirnika 8. novembra 2014. Pridobljeno 8. novembra 2014. </ref> Ohranilo se je tudi nekaj plemiških hiš. Severno od cesarske palača so izkopali temelje bojarske hiše z začetka 13. stoletja, ki je imela obliko črke L in je bila sestavljena iz bivalnega dela in majhne enoladijske cerkve.<ref name=ref202>Angelov & co 1982, str. 385. </ref> Večina običajnih hiš je bila delno vkopana ali zgrajena nad tlemi. Kasneje so se v mestih običajno gradile enonadstropne hiše. Pritličja so bila zgrajena iz lomljenega kamna, povezanega z blatom ali mavcem, nadstropja pa iz brun.<ref name=ref202/> ===Umetnost=== Prevladujoča struja bolgarskega slikarstva 13. in 14. stoletja je znana kot tǎrnovska slikarska šola. Bolgarsko slikarstvo je sicer privzelo nekaj trendov bizantinske renesanse iz obdobja Paleologov, vendar ima nekaj izključno bolgarskih značilnosti. Slikarsko šolo je kot samostojno prvi prepoznal francoski umetnostni zgodovinar André Grabar.<ref name=ref203>Angelov & co 1982, str. 389. </ref><ref>Grabar, André (1928). ''La peinture religiouse en Bulgarie''. Pariz. str. 95. </ref><ref>Tsoncheva 1974, str. 343. </ref> Dela tǎrnovske šole vsebujejo nekaj realizma, individualizirane portrete in psihološko globino.<ref name=ref203/><ref>Tsoncheva 1974, str. 343.</ref> Od posvetne umetnosti se je ohranilo zelo malo. V prestolni dvorani cesarske palače v Tǎrnovem so med izkopavanji odkrili nekaj fragmentov stenskih slik. Na zidovih so bile verjetno podobe bolgarskih cesarjev in cesaric.<ref name=ref203/> [[Slika:Kalojan desislava.jpg|thumb|200px|Kalojan in Desislava, upodobljena v Bojanski cerkvi]] Primer zgodnjega slikarstva tǎrnovske slikarske šole so freske iz leta 1259 v [[Bojanska cerkev|Bojanski cerkvi]] v predmestju [[Sofija|Sofije]], ki spadajo med najbolj popolne in najbolje ohranjene spomenike vzhodnoevropske srednjeveške umetnosti.<ref name=ref206>''Boyana Church''. Uradna spletna stran Unesca. Pridobljeno 4. novembra 2014.</ref> V nasprotju s takratno bizantinsko umetnostjo in cerkvenim kanonom večina od 240 podob izraža individualnost, duhovnost in vitalnost. Zlasti realistični so portreti cerkvenih donatorjev [[Kalojan]]a in Desislave in vladajočega monarha [[Konstantin Tih|Konstantina Tiha]] ter njegove žene Irene v slavnostnih oblačilih.<ref name=ref207>Angelov & co 1982, str. 390. </ref> V Ivanovu v severovzhodni Bolgariji je več cerkva in kapel, vklesanih v skalo, v katerih je opazen razvoj bolgarske umetnosti v 13. in 14. stoletju. Na slikah iz prvega obdobja, naslikanih med vladavino [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] (vladal 1218–1241), so človeške podobe prikazane realistično, z ovalnimi obrazi in polnimi ustnicami. Barve oblačil so svetle, medtem ko so freske iz obdobja Paleologov naslikane v klasičnem slogu.<ref name=ref207/><ref name=ref208>''Rock-Hewn Churches of Ivanovo''. Official Site of UNESCO. Pridobljeno 4. novembra 2014.</ref> Bojanska cerkev in [[Ivanovske skalne cerkve]] so na [[Unescova svetovna dediščina|Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine]].<ref name=ref206/><ref name=ref208/> V Tǎrnovem ni ohranjen noben celoten sklop slik. V cerkvi Štiridesetih mučencev je ohranjenih 35 prizorov, naslikanih v mehkih tonih in z občutkom za realizem, značilnim za tǎrnovsko slikarsko šolo.<ref name=ref203/> Na drugem tǎrnovskem utrjenem griču, [[Trapezica|Trapezici]], so odkrili freske v ruševinah sedemnajstih cerkva. Na njih so tudi podobe vojaških osebnosti v bogatih opravah.<ref name=ref203/> Palačna kapela je bila okrašena z mozaiki.<ref>Angelov & co 1982, str. 389–390. </ref> V zahodni Bolgariji, na primer v zemenskem samostanu, cerkvi Matere Božje v Donji Kamenici in cerkvi sv. Petra v Berendah, so opazne značilnosti lokalnega slikarstva, med katere spadajo arhaična kompozicija in nesenčeni toni.<ref>Angelov & co 1982, str. 391. </ref> [[Slika:Ivanovski skalni tsarkvi 20110714-28.JPG|thumb|left|250px|Freske v eni od ivanovskih cerkva]] Številne knjige iz obdobja Drugega bolgarskega cesarstva vsebujejo čudovite [[Miniatura (umetnost)|miniature]]. Najlepši primerki so v bolgarskem prevodu ''Manasijeve kronike'', ''[[Tetraevangelij carja Ivana Aleksandra|Tetraevangeliju carja Ivana Aleksandra]]'' in ''[[Tomićev psalter|Tomićevem psalterju]]'', skupaj 554 miniatur.<ref name=ref211>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 622. </ref> Na miniature, na katerih so upodobljeni tako teološki kot posvetni dogodki, so vplivala takratna bizantinska dela in imajo veliko estetsko vrednost.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 622–624. </ref> Tǎrnovska šola je nadaljevala in obogatila tradicijo slikanja ikon iz Prvega bolgarskega cesarstva. Med najbolj znane ikone spadate ikoni Marije z Jezusom iz Mesembrije (1342), ki je trenutno v galeriji ikon v [[cerkev sv. Aleksandra Nevskega, Sofija|cerkvi sv. Aleksandra Nevskega]] v Sofiji, in sv. Ivana Rilskega v [[Rilski samostan|Rilskem samostanu]]. Freske v Bojanski cerkvi in ikona sv. Ivana Rilskega so naslikane realistično in ne v skladu s cerkvenim kanonom.<ref name=ref213>Angelov & co 1982, str. 392. </ref> Na nekatere ikone so vstavljene srebrne ploščice z reliefnimi podobami svetnikov.<ref name=ref213/> ===Književnost=== [[Slika:TetraevangeliaOfIvanAlexanderFol263.jpg|200px|thumb| Stran iz ''Tetraevangelija Ivana Aleksandra'' iz 14. stoletja]] Glavna središča književega ustvarjanja so bile cerkve in samostani, ki so po vsej državi omogočali osnovno izobrazbo in pismenost. Nekaterih samostani so omogočali tudi višjo stopnjo šolanja, v katero je spadalo učenje slovnice, svetopisemskih, teoloških in antičnih besedil ter grškega jezika. Izobraževanje ni bilo omejeno samo na duhovščino, ampak je bilo dostopno tudi laikom. Slušatelji, ki so opravili višje šolanje, so dobili naziv ''gramatik'' (граматик).<ref name=ref189/> Knjige so se sprva pisale na [[pergament]]u, od začetka 14. stoletja tudi na papirju, ki se je uvažal preko [[Varna, Bolgarija|Varne]]. Na začetku je bil papir dražji od pergamenta, proti koncu stoletja pa je njegova cena padla. Število knjig se je zato znatno povečalo.<ref>Fine 1987, str. 436–437. </ref> Nekaj besedil iz 12. in 13. stoletja se je ohranilo.<ref name=ref190/> Med najbolj znamenita dela iz tega obdobja spadata ''[[Borilov sinodik]]'', ki je pomemben vir podatkov za zgodovino Bolgarskega cesarstva, in ''Draganov menaion'', v katerem so najstarejše znane hvalnice in njihove melodije ter liturgije za bolgarske svetnike Ivana Rilskega, [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]].<ref>Иванов, Йордан (1970). ''Български старини из Македония''. Sofija: Българска академия на науките. str. 296–305, 359–367, 387–390. </ref> Ohranili sta se tudi dve pesnitvi neznanega bizantinskega pesnika s tǎrnovskega dvora. Posvečeni sta poroki Ivana Asena II. z Ireno Komneno Dukaino. Pesnik cesarja primerja s soncem in ga opisuje kot ''»bolj očarljivega kot dan in najbolj prijetnega po videzu«''.<ref>Angelov & co 1982, str. 429. </ref> V 14. stoletju je začel književnost podpirati tudi dvor, zlasti cesar [[Ivan Aleksander]] (vladal 1331–1371), kar je v sodelovanju s številnimi plodnimi učenjaki in duhovniki privedlo do opazne oživitve književnosti, znane kot tǎrnovska literarna šola.<ref name=ref189/><ref name=ref190/> Književnost je podpiralo tudi nekaj plemičev in bogatih meščanov.<ref>Angelov & co 1982, str. 431. </ref> V književnost so spadali prevodi grških besedil in izvirna dela s posvetno in versko vsebino. Med slednja so spadali molitveniki, pasijonske knjige, življenjepisi svetnikov in hvalnice. Posvetna književnost je vključevala letopise, poezijo, romane in novele, izmišljene zgodbe, pripovedke, med njimi zgodbo o Troji in Aleksandriji, ter pravniška, medicinska in [[Prirodopis|prirodoslovna]] dela.<ref name=ref189/> [[Slika:32-manasses-chronicle.jpg|left|upright|thumb| Stran iz bolgarskega prevoda ''Manasijeve kronike'']] Prvi ugledni bolgarski učenjak iz 14. stoletja je bil Teodozij Tǎrnovski (umrl 1363), ki je bil pod velikim vplivom heziazma in je v Bolgariji širil heziastične ideje.<ref name=ref179/> Njegov najbolj slaven učenec je bil Evtimij Tǎrnovski (okrog 1325 – okrog 1403), ki je bil od leta 1375 do 1393 bolgarski patriarh in ustanovitelj tǎrnovske literarne šole.<ref name=ref211/> Evtimij je razen tega, da je bil ploden pisec, vodil veliko jezikovno reformo, s katero sta se standardizirala črkovanje in slovnica bolgarskega jezika. Do reforme so se v besedilih uporabljala različna črkovanja in slovnice. Predmet reform ni bil takratni jezik, temveč jezik iz prve zlate dobe bolgarske kulture v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju v Prvem bolgarskem cesarstvu,<ref>Fine 1987, str. 442–443. </ref> se pravi [[stara cerkvena slovanščina]]. Osmanska okupacija Bolgarije je mnogo učenjakov in Evtimijevih učencev prisilila, da so odšli iz Bolgarije. S seboj so odnesli knjige, ideje in znanje v druge pravoslavne države, zlasti v Srbijo, Vlaško, Moldavijo in ruske kneževine. V ruske dežele so odnesli toliko knjig, da so učenjaki govorili o drugem južnoslovanskem vplivu na Rusijo.<ref>Fine 1987, str. 444. </ref> Evtimijev dober prijatelj in družabnik Ciprijan, ki je postal metropolit [[Kijev]]a in vseh Rusov, je s seboj prinesel bolgarske književne zglede in tehnike.<ref name=ref190/> Gregor Camblak je najprej deloval v Srbiji in Moldaviji, potem pa je prevzel položaj kijevskega metropolita. Napisal je veliko pridig, liturgij in hvalnic, vključno z Zahvalnim pismom za Evtimija.<ref name=ref190/><ref>Fine 1987, str. 444–445. </ref> Pomemben bolgarski emigrant je bil tudi Konstantin iz Kosteneca, ki je deloval v Srbiji. Njegovo biografijo Stefana Lazarevića je George Ostrogorsky opisal kot ''»najpomembnejše zgodovinsko delo v starosrbski književnosti«''.<ref>Ostrogorsky, George (1969). ''History of the Byzantine State''. New Brunswick: Rutgers University Press. str. 476. </ref> Apokrifna književnost, ki je cvetela v 13. in 14. stoletju, se je pogosto osredotočala na vprašanja, katerim so se v uradnih verskih delih izogibali. Veliko je bilo tudi vedeževalskih knjig, po katerih so napovedovali prihodnost iz sanj in astronomskih dogodkov.<ref>Angelov & co 1982, str. 448–449. </ref> Nekatere so vsebovale tudi politične elemente, na primer prerokbo, da bo potres, ki se bo zgodil ponoči, tako zbegal ljudi, da bodo na cesarja začeli gledati s prezirom.<ref name=ref223>Angelov & co 1982, str. 449. </ref> Oblasti so apokrifno književnost obsojale in jo dajale na seznam prepovedanih knjig.<ref name=ref223/> Apokrifi so se v Rusiji kljub temu širili. Ruski plemič Andrej Kurbski iz 16. stoletja jih je imenoval ''Bolgarske basni''.<ref name=ref223/> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{Refbegin|2}} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Andreev|Lalkov|1996}} | title = Българските ханове и царе (Bolgarski Kani in carji) | last = Андреев | first = Йордан | first2= Милчо |last2= Лалков | chapter = | year = 1996 | language = bg | publisher = Абагар | location = Велико Търново ([[Veliko Tnovo]]) | isbn = 954-427-216-X }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Angelov in drugi|1981}} | title = История на България. Том II. Първа българска държава | trans-title = Zgodovina Bolgarija. Volume II. Prva bolgarska država | last = Ангелов | first = Димитър | first2 = Иван | last2 = Божилов | first3 = Станчо | last3 = Ваклинов | first4 = Васил | last4 = Гюзелев | first5 = Кую | last5 = Куев | first6 = Петър | last6 = Петров | first7 = Борислав | last7 = Примов | first8 = Василка | last8 = Тъпкова | first9 = Геновева | last9 = Цанокова | others = in drugi | chapter = | year = 1981 | language = bg | publisher = Издателство на БАН ([[Bolgarska akademija znanosti]]) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = По въпроса за стопанския облик на българските земи през XI–XII век (Bolgarsko gospodarstvo v 11.-13. stoletju) | last = Ангелов | first = Димитър | chapter = | year = 1950 | language = bg | publisher = ИП (IP) | location = | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Contribuţii la istoriografia bulgară şi sârbă în Scrieri alese (Prispevki k bolgarskemu in srbskemu zgodovinopisju v izbranih spisih) | last = Bogdan | first = Ioan | chapter = | year = 1966 | language = ro | publisher = Anubis | location = [[Bukarešta]] | isbn = }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Bakalov in drugi|2003}} | title = История на българите от древността до края на XVI век (Zgodovina Bolgarov od antike do konca 16. stoletja) | last = Бакалов | first = Георги | first2 = Петър | last2 = Ангелов | first3 = Пламен | last3 = Павлов | first4 = Тотю | last4 = Коев | first5 = Емил | last5 = Александров | others = in drugi | chapter = | year = 2003 | language = bg | publisher = Знание | location = Sofija | isbn = 954-621-186-9 }} * {{navedi knjigo | title = Фамилията на Асеневци (1186–1460). Генеалогия и просопография (Družina Asenov (1186–1460). Rodoslovje in življenjepisi) | last = Божилов | first = Иван | chapter = | year = 1994 | language = bg | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = 954-430-264-6 }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Bozhilov|Gyuzelev|1999}} | title = История на средновековна България VII–XIV век (Zgodovina srednjeveške Bolgarije od 7.-14. stoletja) | last = Божилов | first = Иван | first2 = Васил | last2 = Гюзелев | author2link= | chapter = | year = 1999 | language = bg | publisher = Анубис | location = Sofija | isbn = 954-426-204-0 }} * {{navedi knjigo | title = The Green Count of Savoy: Amadeus VI and Transalpine Savoy in the Fourteenth Century | last = Cox | first = Eugene L. | chapter = | year = 1987 | publisher = Princeton University Press | location = Princeton, New Jersey | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Монети и парично обръщение в Търново (XII–XIV век) (Kovanci in kroženje denarja v Tǎrnovem (12.-14. stoletje)) | last = Дочев | first = Константин | chapter = | year = 1992 | language = bg | publisher = | location = Veliko Trnovo | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Българско средновековие (Bolgarski srednji vek) | last = Дуйчев | first = Иван | chapter = | year = 1972 | language = bg | publisher = Наука и Изкуство (Nauka i Izkustvo) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Fine|1987}} | title = The Late Medieval Balkans, A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest | url=https://archive.org/details/latemedievalbalk00fine | last = Fine | first = J. | chapter = | year = 1987 | publisher = University of Michigan Press | location = | isbn = 0-472-10079-3 }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Georgieva|Genchev|1999}} | title = История на България XV–XIX век (Zgodovina Bolgarije (15.-19. stoletje)) | last = Георгиева | first = Цветана | first2 = Николай | last2 = Генчев | chapter = | year = 1999 | language = bg | publisher = Анубис location = Sofija | isbn = 954-426-205-9 }} * {{navedi knjigo | title = The Oxford Dictionary of Byzantium | url = https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3 | last = Kazhdan | first = A. | authorlink = |author2=več avtorjev | chapter = | year = 1991 | publisher = Oxford University Press | location = New York City, Oxford | isbn = 0-19-504652-8 }} * {{navedi knjigo | title = Политическа география на средновековната Българска държава, част 2 (1185–1396) (Politična geografija srednjeveške bolgarske države. II. del. Od 1185 do 1396) | last = Коледаров | first = Петър | chapter = | year = 1989 | language = bg | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = София (Sofia) | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Латински извори за българската история (ГИБИ), том III (Latinski viri za bolgarsko zgodovino (LIBI), vol. III) | url=http://www.promacedonia.org/libi/3/index.html | last = več avtorjev | first = | chapter = | year = 1965 | language = bg, la | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Латински извори за българската история (ГИБИ), том IV (Latinski viri za bolgarsko zgodovino (LIBI), vol. IV) | url=http://www.promacedonia.org/libi/4/index.html | last = več avtorjev | first = | chapter = | year = 1981 | language = bg, la | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Българският средновековен град (Srednjeveško bolgarsko mesto) | last = Лишев | first = Страшимир | chapter = | year = 1970 | language = bg | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | last = Иречек | first = Константин | authorlink = | editor = Петър Петров | title = История на българите с поправки и добавки от самия автор (Zgodovina Bolgarov z avtorjevimi popravki in dodatki) | chapter = XXIII Завладяване на България от турците (Turška osvajanja Bolgarije) | url = http://www.promacedonia.org/ki/ki_23.htm | publisher = Издателство Наука и изкуство | location = Sofija | year = 1978 | origyear = | language = bg | oclc = }} * {{navedi knjigo | title = Православните църкви през Българското средновековие IX–XIV в. (Pravoslavne cerkve v bolgarskem srednjem veku 9.–14. stoletje) | last = Николова | first = Бистра | chapter = | year = 2002 | language = bg | publisher = Академично издателство "Марин Дринов" (Akademska založba "Marin Drinov") | location = Sofija | isbn = 954-430-762-1 }} * {{navedi knjigo | title = The Byzantine Commonwealth: Eastern Europe, 500–1453 | url = https://archive.org/details/byzantinecommonw0000obol_k9x3 | last = Obolensky | first = D. | chapter = | year = 1971 | publisher = Greenwood Publishing Group | location = New York City, Washington, D.C. | isbn = 0-19-504652-8 }} * {{navedi knjigo | title = Българското средновековие. Познато и непознато (Bolgarski srednji vek. Znan in neznan.) | last = Павлов | first = Пламен | chapter = | year = 2008 | language = bg | publisher = Абагар | location = Veliko Tǎrnovo | isbn = 978-954-427-796-3 }} * {{navedi knjigo | title = Христоматия по история на България. Том 2. Същинско средновековие XII–XIV век (Pregled zgodovine Bolgarije. Vol. 2. Visoki srednji vek 12.-14. stoletje) | last = Петров | first = П. | first2 = Васил | last2 = Гюзелев | chapter = | year = 1978 | language = bg | publisher = Издателство Наука и изкуство | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Каталог на българските средновековни монети IX–XV век (Katalog srtednjeveških bolgarskih kovancev 9.-15. stoletje) | last = Радушев | first = Ангел | first2 = Господин | last2 = Жеков | chapter = | year = 1999 | language = bg | publisher = Агато | location = | isbn = 954-8761-45-9 }} * {{navedi knjigo | title = Търновска книжовна школа. 1371–1971 (Tǎrnovska literarna šola 1371–1971) | last = Цончева | first = М. | chapter = | year = 1974 | language = bg | publisher = | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185–1365 | url = https://archive.org/details/cumanstatarsorie0000vasa | last = Vásáry | first = I. | chapter = | year = 2005 | publisher = Cambridge University Press | location = New York | isbn = 9780521837569 }} * {{navedi knjigo |last=Златарски |first=Васил |authorlink= |title=История на българската държава през Средните векове. Том III. Второ българско царство. България при Асеневци (1185–1280). (Zgodovina bolgarske države v srednjem veku. Vol. III. Drugo bolgarsko cesarstvo. Bolgarija pod Asensko dinastijo (1185–1280)) |url=http://kroraina.com/knigi/vz3/index.html |edition=2 |publisher=Наука и изкуство (Nauka i izkustvo) |location= Sofija |year=1972 |origyear=1940 |language=bg }} {{Refend}} {{Bolgarski vladarji}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] [[Kategorija:Drugo bolgarsko cesarstvo| ]] puxc7cpmkvzk598sp889v0p4s84v2lv 6717912 6717905 2026-07-25T13:04:23Z Alber Musketar 260139 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6717905|6717905]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Alber Musketar|Alber Musketar]] ([[User talk:Alber Musketar|pogovor]]) 6717912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |_noautocat=yes |native_name = Второ българско царство |conventional_long_name = Drugo bolgarsko cesarstvo |common_name = Bolgarija | |image_flag = Flag of the Second Bulgarian Empire.svg |flag_border = |flag_type = |image_coat = Coat of arms of the Second Bulgarian Empire.svg |symbol = Grb Bolgarije |symbol_type = Grb |image_map = Bulgaria-Iván Asen2-es.svg |image_map_caption = Bolgarija pod Ivanom Asenom II. | |continent = Evropa |region = Balkan |era = Srednji vek |status = Cesarstvo |government_type = Monarhija | |year_start = 1185 |year_end = 1396/1422 | |event_start = Vstaja Asena in Petra |event_end = Osmanska zasedba | |p1 = Prvo bolgarsko cesarstvo |image_p1 = [[Slika:Monogram on the silver eagle from the Voznesenka treasure.png|28px|link=Prvo bolgarsko cesarstvo]] |p2 = Bizantinsko cesarstvo |image_p2 = [[Slika:Byzantine imperial flag, 14th century, square.svg|28px|link=Bizantinsko cesarstvo]] |s1 = Osmansko cesarstvo |image_s1 = [[Slika:Ottoman flag.svg|28px|link=Osmansko cesarstvo]] | |capital = [[Veliko Trnovo]]<br><small>(1185&nbsp;–1393)</small><br> [[Vidin]] in [[Nikopol, Bolgarija|Nikopol]]<br><small>(1393–1396)</small> |common_languages = [[Bolgarščina|srednja bolgarščina]] |religion = [[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]], [[bogumili|bogumilstvo]] (prepovedano) |currency = | |leader1 = [[Peter IV. Bolgarski|Peter IV.]] (prvi) |leader2 = [[Konstantin II. Bolgarski|Konstantin II.]] (zadnji) |year_leader1 = 1185–1190 |year_leader2 = 1396–1422 |title_leader = Car (''Cesar'') |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | |stat_year1 = 1205<ref name="kamburova">{{navedi knjigo|last=Kamburova |first=Violeta|title=Atlas "History of Bulgaria" |publisher=Bulgarian Academy of Sciences |location=Sofia |year=1992 |pages=18, 20, 23 }}</ref> |stat_area1 = 280000 |stat_year2 = 1241<ref name="kamburova"/> |stat_area2 = 340000 |stat_year3 = 1350<ref name="kamburova"/> |stat_area3 = 137000 |stat_pop1 = |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Naslednice|{{zastava|Bolgarija}}|{{zastava|Albanija}}|{{zastava|Grčija}}|{{zastava|Kosovo}}|{{zastava|Makedonija}}|{{zastava|Moldova}}|{{zastava|Črna gora}}|{{zastava|Romunija}}|{{zastava|Srbija}}|{{zastava|Turčija}}|{{zastava|Ukrajina}}| }} }} '''Drugo bolgarsko cesarstvo''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška [[Bolgari|bolgarska]] država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.<ref>Тютюнджиев, Иван; Пламен Павлов (1992). ''Българската държава и османската експанзия 1369–1422'' (bolgarščina). Велико Търново.</ref> Bilo je naslednik [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]] in doseglo vrh svoje moči pod carjema [[Kalojan]]om in [[Ivan Asen II.|Ivanom Asenom II.]], potem pa so ga od poznega 14. stoletja do zgodnjega 15. stoletja osvojili [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turki]].<ref>Steven Runciman. [http://promacedonia.org/en/sr/ ''A history of the First Bulgarian Empire''].</ref><ref>Васил Н. Златарски. [http://promacedonia.org/vz1a/index.html ''История на българската държава през средните векове'']. Том I. История на Първото българско царство. Част I. Епоха на хуно-българското надмощие (679—852).</ref> Do leta 1256 je bilo dominantna sila na [[Balkan]]u, ki je v več velikih bitkah porazila [[Bizantinsko cesarstvo]]. Leta 1205 je car Kalojan v [[Bitka pri Odrinu (razločitev)|bitki pri Odrinu]] porazil vojsko [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]], ki je bilo ustanovljeno leto pred tem po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]]. Kalojanov nečak Ivan Asen II. je porazil tudi [[Epirski despotat]]. Med njegovim vladanjem se je Bolgarija raztezala od [[Jadransko morje|Jadranskega]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in doživela gospodarski razcvet. V poznem 13. stoletju je začelo cesarstvo zaradi stalnih vpadov [[Mongoli|Mongolov]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]], [[Ogri|Ogrov]] in [[Srbi|Srbov]] ter notranjih sporov in vstaj propadati. V 14. stoletju si je za nekaj časa opomoglo in se stabiliziralo, vendar je osrednja oblast v več regijah izgubila svojo moč. Na predvečer osmanske invazije je bilo cesarstvo razdeljeno na tri dele. Bolgarski umetniki in arhitekti so kljub močnemu bizantinskemu vplivu razvili svoj prepoznaven slog. V 14. stoletju sta v obdobju, znanem kot druga zlata doba bolgarske kulture, cvetela bolgarska književnost in umetnost.<ref>Kǎnev, Petǎr (2002). ''Religion in Bulgaria after 1989''. South-East Europe Review '''1''': 81.</ref> Prestolnica [[Veliko Trnovo]], katero so imeli za Novi [[Konstantinopel]], je postala glavno kulturno središče in središče [[Pravoslavje|pravoslavnega]] sveta.<ref>Obolensky, str. 246.</ref> Po zmagi Osmanskega cesarstva se je velik del bolgarskih učenjakov in duhovščine odselil v [[Srbija|Srbijo]], [[Vlaška|Vlaško]], [[Moldavija|Moldavijo]] in ruske kneževine, kamor so prenesli bolgarsko kulturo, knjige in hezihastične ideje.<ref>Kazhdan 1991, str. 334, 337.</ref> ==Ime== Za cesarstvo so njegovi sodobniki najpogosteje uporabljali ime ''Bolgarija'', kot so ga imenovali njegovi prebivalci.<ref name=ref8>Fine 1987, str. 13.</ref> Med vladavino carja Kalojana je bilo cesarstvo včasih znano kot bolgarsko in vlaško. [[Papež Inocenc III.]] in drugi tujci, med njimi tudi [[Latinsko cesarstvo|latinski]] cesar [[Henrik Flandrijski]], so ga v uradnih dokumentih naslavljali z ''Bolgarija'' ali ''Bolgarsko cesarstvo''.<ref>''Letters by the Latin Emperor Henry''. LIBI, vol. IV, Bulgarska akademija znanosti, Sofija, str. 15, 16.</ref> V sodobnem zgodovinopisju se država imenuje ''Drugo bolgarsko cesarstvo'', ''Drugo bolgarsko carstvo'' ali ''Drugo bolgarsko kraljestvo'', da bi se razlikovala od Prvega bolgarskega cesarstva.<ref>Kenrick, Donald (2004). ''Gypsies, from the Ganges to the Thames''. University of Hertfordshire Press. str. 45. ISBN 1902806239.</ref> Za obdobje pred sredino 13. stoletja se je uporabljaj tudi naslov ''Cesarstvo Vlahov in Bolgarov''<ref>Encyclopædia Britannica: ''Vlach''. Pridobljeno 20. septembra 2011.</ref> ter njegove različice ''Vlaško-bolgarsko cesarstvo'', ''Bolgarsko-vlaško cesarstvo''<ref>Kolarz, Walter (1972). ''Myths and Realities in Eastern Europe''. Kennikat Press. str. 217. ISBN 0804616000.</ref> ali ''Romunsko-bolgarsko cesarstvo''. Slednja se uporablja samo v romunskem zgodovinopisju.<ref>Boia, Lucian (1972). Romania: Borderland of Europe. str. 62.</ref> [[Arabci|Arabski]] letopisci so od 13. stoletja uporabljali izključno ime ''Vlaška'' in ne ''Bolgarija''. Vlaško so imenovali ''al-Avalak'', njene prebivalce pa ''ulakut'' ali ''ulag''.<ref>Dimitri Korobeinikov. ''A broken mirror: the Kipchak world in the thirteenth century''. V Florin Curta, urednik. ''The other Europe from the Middle Ages''. Brill, 2008, str. 394.</ref> ==Ozadje== Ko je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] (vladal 976–1025) leta 1018 podjarmil Prvo bolgarsko cesarstvo, je vladal previdno. Obstoječ davčni sistem, zakonodaja in oblast nižjega plemstva so ostali nespremenjeni do njegove smrti leta 1025. Avtokefalni bolgarski [[patriarhat]] je bil podrejen ekumenskemu patriarhu v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] in priključen k nadškofijskemu središču v [[Ohrid]]u, sicer pa so tako patriarhat kot škofije ostali avtonomni. Bazilij je za prvega bolgarskega nadškofa imenoval Ivana I. Debrskega, njegovi nasledniki pa so bili Bizantinci, se pravi Grki. Bolgarski aristokrati in člani carjeve družine so dobili različne [[Bizantinska aristokracija in birokracija|bizantinske naslove]] in bili preseljeni v azijski del Bizantinskega cesarstva.<ref name=ref16>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 342–343.</ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 365.</ref> Bolgarski jezik, književnost in kultura so kljub težavam preživeli.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 391–392.</ref> Večina osvojenega bolgarskega ozemlja je bila vključena v Bolgarsko, Sirmijsko in Paristrionsko témo. Pod Bazilijevimi nasledniki je moč Bizantinskega cesarstva oslabela. Vdori [[Pečenegi|Pečenegov]] in povišanje davkov so povečali nezadovoljstvo, ki je imelo za posledico več velikih uporov leta 1040–1041 ter v 1070. in 1080. letih. Središče prvih uporov je bila Bolgarska téma na ozemlju sedanje [[Makedonija|Makedonije]], kjer sta se zgodila množična upora Petra Deljana (1040–1041) in Georgija Vojteha (1072). Oba so bizantinske oblasti s težavo zatrle.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 140, 143.</ref> Uporoma so sledili upori v Paristrionu in Trakiji.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 406.</ref> Po prihodu [[Komneni|Komnenov]] se je stanje v Bizantinskem cesarstvu v prvi polovici 12. stoletja stabiliziralo. Bolgare so pacificirali in do poznega 12. stoletja ni bilo nobenega upora. ==Zgodovina== ===Začetki=== [[Slika:St Demetrius Tarnovo Klearchos 2.jpg|thumb|250px|Cerkev sv. Dimitrija Solunskega v [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]], ki sta jo na začetku upora zgradila Asen in Peter]] Katastrofalno vladanje zadnjega komnenskega cesarja [[Andronik I. Komnen|Andronika I. Komnena]] (vladal 1183–1185) je poslabšalo stanje med bolgarskim kmetstvom in plemstvom. Prvo dejanje njegovega naslednika [[Izak II. Angel|Izaka II. Angela]] (vladal 1185–1195 in 1203–1204) je bilo dodatno obdavčenje za financiranje vojne z [[Normani]] in njegove poroke.<ref>Fine 1987, str. 11.</ref> Leta 1185 sta aristokrata, brata Teodor (Todor) in Asen iz Tǎrnovega, zaprosila cesarja, naj ju sprejme v vojaško službo in jima podeli zemljo. Izak II. je njuno prošnjo zavrnil in udaril Asena po obrazu.<ref>Fine 1987, str. 10.</ref> Brata sta po vrnitvi v Tǎrnovo začela graditi cerkev, posvečeno svetemu Dimitriju Solunskemu. Ljudem sta kazala [[Ikona|ikono]] slavnega svetnika, za katerega sta trdila, da je zapustil [[Solun]], da bi podprl bolgarsko stvar, in začela ščuvati k uporu. Verno prebivalstvo se je takoj pridružilo uporu proti Bizantincem. Starejši brat Teodor je bil kot [[Peter IV. Bolgarski|Peter IV.]] kronan za bolgarskega cesarja.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 144, 149.</ref> Uporu se je takoj pridružila skoraj vsa Bolgarija severno od [[Stara planina|Stare planine]] (Balkana), se pravi Mezija, in pridobila podporo [[Kumani|Kumanov]], turškega plemena, ki je živelo severno od Donave. Kumani so kmalu postali pomemben del bolgarske vojske in igrali ključno vlogo v vojaških uspehih, ki so sledili.<ref>Fine 1987, str. 11–12.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 17.</ref> Peter IV. je takoj po izbruhu upora poskušal osvojiti staro bolgarsko prestolnico [[Preslav]], vendar mu to ni uspelo. Za prestolnico Bolgarije je namesto tega razglasil Veliko Trnovo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 144–145.</ref> Ko se je bizantinska armada vojskovala z Normani, ki so napadli bizantinske posesti na zahodnem Balkanu in oplenili Solun, drugo največje mesto v cesarstvu, so začeli Bolgari napadati severno Trakijo. Bizantinci so se na njihove napade odzvali sredi leta 1186, ko je Izak II. organiziral vojni pohod, da bi zatrl upor, še preden bi se ta še bolj razširil. Bolgari so zavarovali gorske prelaze, vendar je Bizantincem preko drugih prelazov uspelo priti preko Stare planine.<ref name=ref8/><ref name=ref27>Andreev & Lalkov 1996, str. 150.</ref> Ko so se prebili do ravnine, se šibka uporniška vojska ni upala zoperstaviti mnogo močnejši in bolje organizirani bizantinski armadi. Peter IV. se je pretvarjal, da se namerava vdati, Asen pa se je medtem odpravil na sever preko Donave zbirat novo vojsko. Bizantinski cesar je požgal bolgarske poljščine in se vrnil v Konstantinopel. Asen se je kmalu zatem vrnil z okrepitvami Kumanov in sklenil, da se bo vojskoval, dokler ne bo Bolgarija svobodna.<ref name=ref27/> Bizantinci so zbrali novo vojsko pod poveljstvom cesarjevega nečaka Ivana Dukasa Angela. Ker se je cesar ustrašil državnega udara, je Dukasa zamenjal s slepim Ivanom Kantakuzenom, ki po zakonu ni mogel postati cesar. Bolgari so ponoči napadli njegov tabor in ubili veliko vojakov.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 150–151.</ref><ref>Fine 1987, str. 14.</ref> Sredi leta 1186 je proti Bolgarom krenila naslednja vojska pod poveljstvom generala Alekseja Branasa. Branas se je namesto proti Bolgarom obrnil proti Konstantinoplu in zase zahteval bizantinski prestol. Kmalu zatem so ga umorili.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 431.</ref> Bolgari so izkoristili nastali kaos in vdrli v severno Trakijo ter oplenili podeželje, še preden se je bizantinska vojska odzvala s protinapadom. Vojski sta se spopadli samo enkrat blizu trdnjave Lardea, spopad pa se je končal brez zmagovalca. Bolgari so še naprej plenili Trakijo in se brez težav umikali na sever v gore Balkana.<ref name=ref31>Andreev & Lalkov 1996, str. 151.</ref> Proti koncu leta 1186 je Izak II. odšel na svoj drugi pohod proti Bolgarom. Vojska je bila prisiljena prezimiti v Sofiji in s tem dala Bolgarom čas za pripravo na obrambo. Na začetku naslednjega leta so Bizantinci oblegali Loveč, vendar ga niso uspeli osvojiti. Z Bolgari so sklenili premirje, s katerim so ''[[de facto]]'' priznali bolgarsko neodvisnost.<ref name=ref31/><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 431–432.</ref><ref>Fine 1987, str. 15.</ref> Ko je bil vodja [[Tretja križarska vojna|tretjega križarskega pohoda ]][[Friderik I. Barbarossa]] na robu vojne z Bizantinci, sta mu Asen in Peter IV. ponudila vojsko 40.000 mož v zameno za uradno priznanje bolgarske države. Odnosi med križarji in Bizantinci so se nazadnje izboljšali in ponudba je propadla. Naslednje leto se je Izak II. odpravil na še en pohod proti Bolgarom, ki se je končal s katastrofalnim porazom na prelazu Trjavna. Cesar se je komaj rešil, cesarsko zakladnico, vključno s krono in križem, pa so zasegli zmagovalci.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 153–155.</ref> Asen se je po zmagi kronal za cesarja kot [[Ivan Asen I.]]<ref>Fine 1987, str. 16.</ref> Peter IV. je obdržal cesarski naslov, oblast pa je prepustil svojemu bolj energičnemu bratu.<ref name=ref36>Andreev & Lalkov 1996, str. 145.</ref> V naslednjih štirih letih se je težišče vojne prestavilo na ozemlje južno od gora Balkana. Asenova strategija hitrih napadov na različnih mestih se je izplačala in kmalu je osvojil pomembni mesti [[Sofija|Sofijo]] in [[Niš]] na jugozahodu ter si odprl pot v [[Makedonija|Makedonijo]].<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 434.</ref> Leta 1194 so Bizantinci zbrali ogromno vojsko, sestavljeno iz vzhodnih in zahodnih enot, vendar so bili v bitki pri Arkadiopolu poraženi. Izak II., ki se ni več mogel upirati Bolgarom, je poskušal skleniti zavezništvo z ogrskim kraljem [[Béla III.|Bélo III.]], vendar ga je pred tem odstavil in oslepil brat [[Aleksej III. Angel]].<ref>Fine 1987, str. 27.</ref> Bizantinci so se poskušali pogajati za mir, a ker je Asen v zameno zahteval vrnitev vsega bolgarskega ozemlja, se je vojna nadaljevala. Leta 1196 je bila bizantinska vojska ponovno poražena daleč na jugu pri Seresu. Ivana Asena je po vrnitvi v Tǎrnovo ubil njegov bratranec [[Ivanko]] v zaroti, ki jo je spodbudil Konstantinopel.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 156–157.</ref> Peter IV. je začel oblegati Tǎrnovo, zato je Ivanko pobegnil v Konstantinopel in kasneje postal guverner [[Plovdiv]]a (Filipopolis). Manj kot leto za Asenom so umorili tudi Petra IV.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 146–147.</ref> ===Vzpon=== [[Slika:Second Bulgarian Empire (1185-1196).png|250px|thumb|alt=A map of the Bulgarian Empire in the late 12th century|Karta Bolgarskega cesarstva z ozemeljskimi razširitvami v vojnih pohodih leta 1185 in 1197]] [[Slika:SS.Forty Martyrs Church (Veliko Tarnovo) E3.jpg|right|250px|thumb|Cerkev Štiridesetih mučencev v Velikem Trnovem, v kateri je pokopan car [[Kalojan]]]] Prestol je nasledil Asenov in Petrov najmlajši brat [[Kalojan]]. Bil je ambiciozen in brezobziren vladar, ki je želel doseči mednarodno priznanje in dokončati osvobajanje Bolgarije. Razen tega se je želel maščevati Bizantincem za oslepitev 14.000 ujetih vojakov carja [[Samuel Bolgarski|Samuela]] po [[Bitka na Belasici|bitki na Belasici]]. Kalojan se je naslavljal z ''Romanoktonos'' (ubijalec Rimljanov, se pravi Bizantincev), kot se je cesar Bazilij II. naslavljal z ''Bulgaroktonos'' (ubijalec Bolgarov).<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 160.</ref> Hitro se je povezal z bratovim morilcem Ivankom, katerega so Bizantinci kmalu zatem ubili, vendar mu je kljub temu uspelo osvojiti Konstancijo (Simeonovgrad). Leta 1201 je Kalojan osvojil [[Varna, Bolgarija|Varno]], zadnjo bizantinsko trdnjavo v Meziji, ki jo je branila velika garnizija. Kalojan je kljub temu, da se je to zgodilo na Veliko noč, ukazal vse Bizantince zmetati v obrambni jarek.<ref>Fine 1987, str. 31.</ref> Po zmagi se je začel pogajati za mir in ga na začetku leta 1202 tudi dosegel.<ref name=ref43>Andreev & Lalkov 1996, str. 162.</ref> Medtem ko so se Bolgari vojskovali na jugu, sta ogrski kralj [[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]] in njegov srbski vazal [[Vukan Nemanjić]] priključila [[Beograd]], [[Braničevo]] in Niš. Po sklenitvi miru z Bizantinci se je Kalojan obrnil proti severozahodu. Leta 1203 je izrinil Srbe iz Niša, v več bitkah v dolini [[Velika Morava|Morave]] porazil ogrsko armado in osvojil vso izgubljeno ozemlje.<ref name=ref43/> Kalojan je vedel, da Bizantinci nikoli ne bodo priznali njegovega cesarskega naslova, zato se je začel pogajati s [[Papež Inocenc III.|papežem Inocencem III.]] Njegove zahteve so temeljile na dediščini [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]] - [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]], [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]] in [[Samuel Bolgarski|Samuela]].<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 445.</ref> Papež je bil pripravljen priznati Kalojana za bolgarskega kralja pod pogojem, da se Bolgarska cerkev podredi Rimu. Po dolgih diplomatskih pogajanjih, v katerih nobena stran ni spremenila svojih stališč, je bil Kalojan proti koncu leta 1204 kronan za bolgarskega kralja. Nadškof Bazilij je bil imenovan za primasa. Kalojan, ki ni nameraval izpolniti papeževih zahtev, se mu je pisno zahvalil za svoj vladarski naslov in povišanje Bolgarske cerkve v patriarhat. Papeštvo je nazadnje taktično sprejelo Kalojanov cesarski položaj.<ref name=ref45>Andreev & Lalkov 1996, str. 165.</ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 445–446.</ref><ref name=ref47>Fine 1987, str. 56.</ref> Zveza med Bolgarijo in Rimom je ostala strogo uradna, Bolgari pa svojega pravoslavnega obredja in običajev niso spremenili.<ref name=ref47/> [[Slika:Bulgaria-Iván Asen2-es.svg|left|thumb|250px |alt=A map of the Bulgarian Empire in the mid 13th century| Karta Bolgarskega cesarstva med vladavino [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] (vladal 1218–1241), ko je cesarstvo doseglo svoj največji obseg]] Nekaj mesecev pred Kalojanovim kronanjem so vodje [[Četrta križarska vojna|četrtega križarskega pohoda]] napadli Bizantinsko cesarstvo, osvojili Konstantinopel in ustanovili [[Latinsko cesarstvo]]. Bolgari so poskušali z njimi navezati prijateljske odnose, vendar so jih Latinci zavrnili in kljub temu, da je papež priznal njihovo državo, zahtevali njihovo ozemlje. Bolgari in bizantinska aristokracija v Trakiji so dobili skupnega sovražnika in sklenili zavezništvo pod pogojem, da Kalojana sprejmejo za svojega cesarja.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 167.</ref><ref>Kazhdan 1991, str. 1095.</ref> Odločilna bitka med Bolgari in križarji se je dogajala 14. aprila 1205 pri Odrinu. Latinci so bili poraženi, njihov cesar Balduin I. pa ujet. Porazu, ki je pomenil hud udarec za mlado Latinsko cesarstvo, je sledil kaos.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 168–171.</ref><ref>Fine 1987, str. 81–82.</ref> Bolgari so osvojili večino Trakije, vključno s Filipopolisom (Plovdiv). Bizantinsko plemstvo se je zaradi nepričakovanih bolgarskih uspehov zbalo za svoj položaj, se povezalo z Latinci in skupaj z njimi organiziralo zaroto proti Kalojanu.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 171–172.</ref> V Tǎrnovem so zaroto hitro odkrili. Sledilo je Kalojanovo kruto maščevanje Bizantincem v Trakiji, ki se je nadaljevalo s pohodom proti Latincem. Bolgari so jih leta 1206 premagali v bitki pri Rusionu in osvojili nekaj mest v vzhodni Trakiji. Naslednje leto je solunski kralj [[Bonifacij I. Montferraški|Bonifacij I.]] v bitki padel, Kalojana pa so pred začetkom napada na Solun umorili.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 457.</ref> Kalojana je nasledil bratranec [[Boril]], ki je poskušal nadaljevati politiko svojega predhodnika, vendar ni imel njegovih sposobnosti. Latinci so ga v bitki pri Plovdivu porazili in nato osvojili večino Kalojanovih osvojitev. Borilu ni uspelo obdržati celovitosti cesarstva. Brat Strez si je prilastil večino Makedonije, Aleksej Slav pa je odcepil ozemlje v [[Rodopi]]h. Boril je moral v zameno za pomoč v zatiranju velikega upora leta 1211 Ogrom odstopiti Beograd in Braničevo. S porazom se je končal tudi pohod proti Srbiji leta 1214.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 180–183.</ref><ref>Kazhdan 1991, str. 309.</ref> Borila je zaradi vedno večjega nestrinjanja z njegovo politiko leta 1218 strmoglavil [[Ivan Asen II.]], sin [[Ivan Asen I.|Ivana Asena I.]], ki je od Kalojanove smrti živel v izgnanstvu.<ref name=ref57>Andreev & Lalkov 1996, str. 185.</ref> Ivan Asen II. se je po kronanju poročil z Ano Marijo, hčerko ogrskega kralja [[Andrej II. Ogrski|Andreja II.]] in za doto dobil okupirani mesti Beograd in Braničevo. Zatem je sklenil zavezništvo z vladarjem Epirskega despotata Teodorjem Komnenom. Teodor Komnen je s tem zavaroval severno mejo svoje države, kar mu je omogočilo osvojiti [[Solun]] in znatno zmanjšati Latinsko cesarstvo. Leta 1225 se je razglasil za bizantinskega cesarja.<ref>Fine 1987, str. 120.</ref> Po letu 1228 je stanje v Latinskem cesarstvu postalo neznosno. Latinci so se začeli pogajati z Bolgari in obljubljali poroko mladoletnega cesarja Balduina II. s Heleno, hčerko Ivana Asena II. S poroko naj bi bolgarski cesar postal regent v Konstantinoplu, medtem pa so Latinci regentstvo ponudili frankovskemu plemiču Ivanu Brienskemu.<ref name=ref57/> Zaskrbljen zaradi akcij Bolgarov med pohodom na Konstantinopel leta 1230 je Teodor Komnen z ogromno armado napadel Bolgare. Presenečeni Ivan Asen II. je zbral majhno vojsko in se odpravil na jug, da bi jih ustavil. V [[bitka pri Klokotnici|bitki pri Klokotnici]] je premagal epirsko vojsko in ujel Teodorja Komnena, cel njegov dvor in večino preživelih vojakov.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 188–189.</ref><ref>Fine 1987, str. 124.</ref><ref>Kazhdan 1991, str. 1134.</ref> Vse navadne vojake je izpustil in nato vkorakal na ozemlje pod epirsko oblastjo. Vsa mesta od Odrina do Drača na jadranski obali so se mu vdala in priznala njegovo oblast. Teodorjevemu bratu Mihaelu II. Komnenu Dukasu je dovolil, da kot bolgarski vazal vlada v Solunu in vseh južnih pokrajinah despotata.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 189.</ref><ref>Fine 1987, str. 126.</ref> Domneva se, da je zaradi groženj iz katoliške Ogrske bolgarsko suverenost priznala tudi Srbija.<ref>Fine 1987, str. 137.</ref> :''Spustil sem se v vojno v Romaniji, porazil grško armado in ujel gospoda cesarja Teodorja Komnena samega in vse njegove bojarje. In osvojil sem vse ozemlje od Odrina do Drača, Grčijo, Srbijo in Albanijo. Franki so obdržali samo mesta v okolici Konstantinopla, vendar so bila tudi [ta mesta] pod oblastjo mojega cesarstva, ker niso imela nobenega drugega cesarja, razen mene. In samo meni gre zahvala, da so preživela, ker je bila takšna božja volja.'' : — Napis Ivana Asena II. v cerkvi štiridesetih mučencev v Velikem Trnovem, napisan po bitki pri Klokotnici.<ref>Fine 1987, str. 125.</ref> Ko je leta 1231 v Konstantinopel prišel Ivan Brien, se je Ivan Asen II. proti Latincem povezal z [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskim cesarstvom]]. Ko so Nikejci leta 1235 priznali Bolgarski patriarhat, je Ivan Asen II. prekinil zvezo s papežem. Skupen pohod proti Latincem je bil uspešen, četudi jim Konstantinopla ni uspelo osvojiti. Po Brienovi smrti dve leti kasneje bi lahko Ivan Asen II. ponovno postal regent Balduina II., zato se je odločil, da prekine zvezo z Nikejo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 190–191.</ref> Njegova odločitev je temeljila na predpostavki, da bi z uspešno zvezo Konstantinopel lahko ponovno postal središče obnovljenega Bizantinskega cesarstva z nikejsko dinastijo kot vladajočo hišo, s čimer bi Bolgari dobili močnega sovražnika.<ref>Fine 1987, str. 130.</ref> Bolgarsko-bizantinsko sodelovanje je bilo kratkoživo. Ivan Asen II. je imel na južni meji mir do konca svojega vladanja. Malo pred smrtjo je porazil del mongolske vojske, ki se je vračala na vzhod po uničujočem pohodu na Poljsko in Ogrsko.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 192–193.</ref> ===Upadanje=== [[Slika:Konstantin i Irina.jpg|thumb|250px|right|Cesar [[Konstantin Tih]] s prvo ženo Ireno; freska v [[Bojanska cerkev|Bojanski cerkvi]]]] Ivana Asena II. je nasledil njegov mladoletni sin [[Kaliman I.]] Na začetku vladanja je imel nekaj uspehov proti Mongolom, potem pa so se njegovi regenti odločili, da se bodo nadaljnjim pohodom raje izognili s plačevanjem davka.<ref>Vásáry 2005, str. 70.</ref> Pomanjkanje močnega monarha in naraščajoče rivalstvo med plemstvom je povzročilo naglo propadanje Bolgarije. Njena glavna tekmica Nikeja se je izognila napadom Mongolov in pridobivala moč na Balkanu.<ref>Fine 1987, str. 156.</ref> Po smrti dvanajstletnega Kalimana I. leta 1246 je prestol nasledilo več kratko vladajočih vladarjev. Šibkost nove vlade se je pokazala zlasti takrat, ko je nikejska vojska osvojila velik del južna Trakije, Rodope in Makedonijo, vključno z mesti Odrin, Cepina, Stanimaka, Melnik, Seres, Skopje in Ohrid. Šibkost so izkoristili tudi Ogri in okupirali Beograd ter Braničevo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 200–201.</ref><ref>Fine 1987, str. 156–157.</ref> Bolgari so se odzvali šele leta 1253, napadli Srbijo in naslednje leto ponovno osvojili Rodope. Neodločnost [[Mihael II. Asen|Mihaela II.]] je omogočila Nikejcem ponovno osvojitev vsega izgubljenega ozemlja, razen Cepine. Leta 1255 so Bolgari hitro osvojili izgubljeno Makedonijo, katere prebivalci so raje imeli bolgarsko kot nikejsko oblast.<ref name=ref72>Fine 1987, str. 159.</ref> Zaradi izdaje bolgarskega predstavnika Rostislava Mihajloviča, ki je priznal nikejsko oblast na spornih ozemljih, so Bolgari ponovno izgubili vsa osvojena ozemlja.<ref name=ref72/><ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 204–205.</ref> Umiku, katerega je cesar plačal z življenjem, je sledilo obdobje nestabilnosti in državljanske vojne med več kandidati za prestol, ki se je končala leta 1257 z zmago skopskega bojarja [[Konstantin Tih|Konstantina Tiha]].<ref>Fine 1987, str. 172.</ref> Novi cesar se je moral soočiti z več nasprotniki. Leta 1257 so Latinci napadli in osvojili [[Nesebar|Mesembrio]], vendar je niso uspeli obdržati. Še resnejše je bilo stanje na severozahodu, kjer so Ogri v [[Vidin]]u podprli samozvanega bolgarskega cesarja Rostislava. Leta 1260 je Konstantin Tih osvojil Vidin in zasedel Severin Banat. Naslednje leto so Ogri s protinapadom prisilili Bolgare na umik v Tǎrnovo in Vidin prepustili Rostislavu.<ref>Fine 1987, str. 172, 174.</ref> Oblast v mestu je kmalu zatem prevzel [[Jakob Svetoslav]], ki se je leta 1266 oklical za cesarja.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 216.</ref> Restavracija Bizantinskega cesarstva pod ambicioznim [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaelom VIII. Paleologom]] je še poslabšala stanje v Bolgariji. Med veliko bizantinsko invazijo leta 1263 so Bolgari izgubili obalni mesti Mesembria in [[Pomorie|Anhialo]] ter več mest v Trakiji, vključno s Filipopolisom.<ref>Fine 1987, str. 176–177.</ref> Nezmožen učinkovitega odpora je Konstantin Tih organiziral skupen bolgarsko-mongolski pohod, po opustošenju Trakije pa so se Mongoli vrnili na sever preko Donave.<ref>Vásáry 2005, str. 74–76.</ref> Cesar je po poškodbi na lovu na začetku 1260. let postal invalid in prišel pod vpliv svoje žene Marije Paleologine, katere stalne spletke so še poglabljale razdore med plemstvom.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 218.</ref> Stalni vpadi Mongolov, gospodarske težave in cesarjeva bolezen so leta 1277 privedle do velike ljudske vstaje na severovzhodu. Vojska upornikov pod vodstvom svinjskega pastirja [[Ivajlo|Ivajla]] je dvakrat porazila Mongole, kar je močno okrepilo njihovo priljubljenost. Ivajlo je nato porazil še redno bolgarsko vojsko pod poveljstvom Konstantina Tiha in ga osebno ubil.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 222–223.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 80.</ref> V Konstantinoplu so se ustrašili upora in hkrati želeli izkoristili stanje v Bolgariji, zato je cesar Mihael VIII. poslal v Bolgarijo vojsko pod poveljstvom [[Ivan Asen III.|Ivana Asena III.]], pretendenta na bolgarski prestol. Na njegovo žalost so uporniki medtem že zasedli Tǎrnovo. Marija, vdova Konstantina Tiha, se je poročila z Ivajlom, ki se je razglasil za cesarja. Mihael VIII. se je po spodletelem pohodu obrnil na Mongole, ki so napadli Dobrudžo, porazili Ivajlovo vojsko in ga prisilili, da se je umaknil v Drastar, kjer se je tri mesece upiral mongolskemu obleganju.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 224–226.</ref><ref>Fine 1987, str. 196–197.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 81.</ref> Po porazu je bolgarsko plemstvo Ivajla izdalo in Ivanu Asenu III. odprlo tǎrnovska mestna vrata. Leta 1279 je Ivajlo prebil blokado in začel oblegati prestolnico. Bizantinci so obleganemu Ivanu Asenu III. poslali na pomoč vojsko 10.000 mož, katero je Ivajlo v bitki pri Devini premagal. Enako usodo je doživela tudi naslednja vojska, ki je štela 5.000 mož. Ivan Asen III. je moral pobegniti.<ref name=ref85>Andreev & Lalkov 1996, str. 227.</ref> Ivajlov položaj se s tem ni izboljšal. Po dveh letih stalnega vojskovanja je podpora prebivalstva usahnila, saj ni odločilno premagal Mongolov, plemstvo pa je ostalo sovražno. Proti koncu leta 1280 je Ivajlo iskal zaščito pri svojih nekdanjih sovražnikih Mongolih, ti pa so ga na bizantinsko pobudo ubili.<ref>Vásáry 2005, str. 83.</ref> Bolgarsko plemstvo je za novega cesarja izbralo vplivnega plemiča in vladarja Červena [[Jurij I. Terter|Jurija I. Terterja]], ki je vladal dvanajst let. V tem času se je vpliv Mongolov še okrepil, na jugu pa so Bizantinci osvojili še preostali del Trakije. Nestabilno stanje se je nadaljevalo do leta 1300, ko je v Tǎrnovem nekaj mesecev vladal Mongol [[Čaka Nogaj|Čaka]].<ref>Vásáry 2005, str. 87–89.</ref> ===Začasna stabilizacija=== [[Slika:Bulgaria Theodore Svetoslav.png|thumb|right|250px| Bolgarija na začetku 14. stoletja]] Leta 1300 je [[Teodor Svetoslav]], najstarejši sin [[Jurij I. Terter|Jurija I.]], izkoristil državljansko vojno v [[Zlata horda|Zlati hordi]], strmoglavil Čako in poslal njegovo glavo mongolskemu kanu Toktu. Njegovo dejanje je končalo mongolska vmešavanja v bolgarske notranje zadeve in zavarovalo južno Besarabijo vse do Bolgrada.<ref>Fine 1987, str. 228.</ref> Novi cesar je začel obnavljati gospodarstvo, podjarmil mnogo na pol neodvisnih plemičev in kot izdajalce usmrtil vse pomagače Mongolov, vključno s patriarhom Joahimom III.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 247.</ref><ref>Fine 1987, str. 229.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 110.</ref> Bizantinci, zainteresirani za stalno nestabilnost v Bolgariji, so s svojo vojsko podprli pretendenta za bolgarski prestol Mihaela in Radoslava. Aldimir, stric Teodorja Svetoslava in despot Krana, je bizantinsko vojsko prestregel in porazil. Leta 1303 in 1304 so Bolgari večkrat napadli Bizantince in osvojili mnogo mest v severovzhodni Trakiji. Bizantinci so jih poskušali ustaviti, vendar so bili v bitki pri Skafidi ponovno težko poraženi. Po porazu so bili leta 1307 prisiljeni k podpisu mirovne pogodbe, s katero so priznali bolgarske osvojitve.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 248–250.</ref><ref>Fine 1987, str. 229–230.</ref> Teodor Svetoslav je ostanek svoje vladavine preživel v miru. S Srbijo je vzdrževal prisrčne odnose. Leta 1318 je Tǎrnovo obiskal celo srbski kralj [[Štefan Milutin|Štefan Uroš II. Milutin]]. Leta miru so prinesla gospodarski razcvet in okrepila trgovanje. Bolgarija je postala velik izvoznik poljščin, predvsem pšenice.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 250.</ref><ref>Fine 1987, str. 230.</ref> V zgodnjih 1320. letih so se potem, ko je novi bolgarski cesar [[Jurij II. Terter]] zasedel Filipopolis, odnosi z Bizantinci ponovno zaostrili. Zmedo, ki je nastala po Terterjevi nenadni smrti leta 1322, in obdobje brez naslednika, so Bizantinci izkoristili za zasedbo Tǎrnovega in drugih mest v severni Trakiji.<ref>Fine 1987, str. 269.</ref> Naslednje leto je bil za cesarja izvoljen energični vidinski despot [[Mihael III. Šišman Asen]], ki se je takoj obrnil na bizantinskega cesarja [[Andronik III. Paleolog|Andronika III. Paleologa]] z zahtevo po vrnitvi bolgarskega ozemlja.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 563.</ref> Proti koncu leta 1324 sta vladarja podpisala mirovno pogodbo, ki sta jo podkrepila s poroko bolgarskega vladarja s Teodoro Paleologino. Mihael Šišman se je ločil od svoje srbske žene Ane Nede, kar je povzročilo poslabšanje odnosov s Srbijo. Spremembo bolgarske politične usmeritve je mogoče razložiti s hitro rastjo srbske moči in prodiranjem Srbije v Makedonijo.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 566.</ref><ref>Fine 1987, str. 270.</ref> Bolgari in Bizantinci so soglašali, da bi skupaj napadli Srbijo, vendar je trajalo pet let, preden so napetosti med njimi popustile.<ref>Kazhdan 1991, str. 1365.</ref> Mihael Šišman je zbral vojsko 15.000 mož in sam napadel Srbijo. Pri obmejnem mestu Velbažd je naletel na približno enako močno vojsko srbskega kralja Stjepana Dečanskega. Oba kralja sta pričakovala okrepitve, zato sta se dogovorila za enodnevno premirje. Ko se je srbski vojski pridružil oddelek Katalanov pod poveljstvom kraljevega sina Stjepana Dušana, so Srbi prelomili dogovor, napadli bolgarsko vojsko in jo premagali. Mihael Šišman je v bitki padel.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 262.</ref> Srbi po zmagi niso tvegali napada na Bolgarijo in sprti strani sta se dogovorili za mir. Bolgarski prestol sta po dogovoru zasedla najstarejši sin ubitega cesarja [[Ivan Štefan]] in njegova srbska žena. Novega cesarja so kmalu zatem odstavili.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 266.</ref> Bolgarija v vojni s Srbijo ni izgubila nobenega ozemlja, srbskega prodiranja v Makedonijo pa ni mogla zaustaviti.<ref name=ref103>Fine 1987, str. 272.</ref> Po bolgarskem porazu v Velbaždu so Bolgarijo napadli Bizantinci in osvojili veliko ozemlja ter mest in gradov v severni Trakiji. Njihovi uspehi so se končali leta 1332, ko jih je bolgarski cesar [[Ivan Aleksander]] v bitki pri Rusokastru porazil in osvojil večino izgubljenega ozemlja.<ref name=ref103/><ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 269–271.</ref> Leta 1344 so se Bolgari na strani [[Ivan V. Paleolog|Ivana V. Paleologa]] vključili v njegovo državljansko vojno z [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivanom VI. Kantakuzenom]]. Osvojili so pet mest ob reki Marici, vključno s Filipopolisom, in Rodope. Osvojitve so bile zadnja velika širitev srednjeveške Bolgarije, ki so hkrati povzročile prve vpade Kantakuzenovih zaveznikov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskih Turkov]].<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 272.</ref> ===Propad=== [[Slika:Baba Vida Klearchos 1.jpg|thumb|250px|alt=A medieval fortress|Vidinska trdnjava [[Baba Vida]]]] Poskusi Ivana Aleksandra, da bi pregnal Osmane, so propadli po dveh porazih konec 1340. in na začetku 1350. let, v katerih sta bila verjetno ubita njegov najstarejši sin in naslednik [[Mihael Asen IV.]] ter drugi sin [[Ivan V. Asen]]<ref>Bozhilov 1994, str. 194–195, 212.</ref> Cesarjevi odnosi s sinom [[Ivan Sracimir|Ivanom Sracimirjem]], ki je vladal v [[Vidin]]u, so se po ločitvi Ivana Aleksandra od njegove srbske žene in poroki s pokristjanjeno Judinjo Saro-Teodoro leta 1349 močno poslabšali. Ko je cesar za svojega naslednika imenoval sina [[Ivan Šišman|Ivana Šišmana]], je Ivan Sracimir razglasil svojo neodvisnost.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 273.</ref> Leta 1366 Ivan Aleksander ni dovolil prehoda bizantinskemu cesarju [[Ivan V. Paleolog|Ivanu V. Paleologu]] preko svojega ozemlja, zato so [[savojski križarski pohod |savojski križarji]] namesto Osmanskega cesarstva napadli bolgarsko črnomorsko obalo. Osvojili so [[Sozopol]], Mesembrijo, Anhialo in Emono in med neuspešnim obleganjem Varne utrpeli velike izgube. Bolgari so cesarju nazadnje dovolili prehod, vendar so izgubljena mesta ostala v bizantinskih rokah.<ref>Cox 1987, str. 222–225.</ref> [[Slika:Second Bulgarian Empire under the rule of Ivan Alexander (1331-1371).png|thumb| Drugo bolgarsko cesarstvo leta 1331 do 1371 med vladavino Ivana Aleksandra]] [[Slika:Nicopol final battle 1398.jpg|thumb|alt=A depiction from a medieval manuscript| Poraz protiosmanske koalicijske vojske v biti pri Nikopolju leta 1396 je bil udarec, ki je pripeljal do propada Drugega bolgarskega cesarstva.]] Na severozahodu so Ogri leta 1365 napadli in osvojili Vidin. Ivan Aleksander je štiri leta kasneje s pomočjo svojih ''[[de iure]]'' vazalov Vladislava I. Vlaškega in Dobrotice osvobodil svojo provinco.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 275.</ref><ref>Koledarov 1989, str. 13–25, 102.</ref> Njegova smrt leta 1371 je povzročila nepreklicno delitev Bolgarije med Ivanom Šišmanom iz Tǎrnovega, Ivanom Sracimirjem iz Vidina in Dobrotico iz Karvuna. Nemški svetovni potnik Johann Schiltberger je v 14. stoletju takole opisal Bolgarijo: :''Bil sem v treh deželah in vse tri se imenujejo Bolgarija. Prva Bolgarija se je raztezala od tam, kjer prideš skozi Železna vrata iz Ogrske. Njena prestolnica je Vidin. Druga Bolgarija leži nasproti Vlaške. Njena prestolnica se imenuje Tǎrnovo. Tretja Bolgarija je tam, kjer se Donava izliva v morje. Njena prestolnica se imenuje Kalikara.''<ref>Делев, Петър; Валери Кацунов; Пламен Митев; Евгения Калинова; Искра Баева; Боян Добрев (2006). ''19. България при цар Иван Александър. История и цивилизация за 11-ти клас''. Труд, Сирма.</ref> 26. septembra 1371 so Osmani v [[Bitka na Marici|bitki na Marici]] porazili veliko krščansko vojsko, kateri sta poveljevala srbska brata [[Vukašin Mrnjavčević]] in [[Jovan Uglješa]]. Osmani so po zmagi takoj začeli prodirati v Bolgarijo in osvojili severno Trakijo, Rodope, Kostenec, Ihtiman in Samokov, s čimer so zelo omejili oblast Ivana Šišmana na severnem Balkanu in okolici Sofije.<ref name=ref112>Andreev & Lalkov 1996, str. 282.</ref> Bolgarski monarh se Osmanom ni mogel upirati in je postal njihov vazal. V zameno je dobil nekaj izgubljenih mest in deset let nestabilnega miru. <ref name=ref112/><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 655–656.</ref> Osmanski pohodi so se na začetku 1380. let ponovili in dosegli višek s padcem Sofije leta 1382 ali 1385.<ref>Fine 1987, str. 407.</ref> Ivan Šišman se je medtem do leta 1384 vojskoval z Vlaško. Po pisanju ''[[Anonimna bolgarska kronika|Anonimne bolgarske kronike]]'' je septembra 1386 ubil vlaškega vojvodo Dana I. Vlaškega.<ref>Fine 1987, str. 266.</ref> Vzdrževal je tudi težavne stike z Ivanom Sracimirjem, ki je leta 1371 prekinil vse stike s Tǎrnovim in ločil vidinsko škofijo od tǎrnovskega patriarhata.<ref>Fine 1987, str. 367.</ref> Brata v obrambi pred Osmani nista sodelovala. Po pisanju zgodovinarja Konstantina Jirečeka sta se namesto tega trdo vojskovala za Sofijo.<ref>Jireček 1978, str. 387.</ref> Ivan Šišman je s svojimi pohodi kršil svoje vazalske obveznosti o sodelovanju njegovih vojakov v osmanskih vojnih pohodih in je namesto tega izkoristil vsako priložnost za sodelovanje s Srbi in Ogri. Vse to je povzročilo velika osmanska pohoda leta 1388 in 1393. Osmani so kljub žilavemu odporu leta 1388 osvojili številna pomembna mesta in trdnjave in pet let kasneje po treh mesecih obleganja osvojili Tǎrnovo.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 283–284, 286.</ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 662–663.</ref> Ivan Šišman je umrl leta 1395, ko so Osmani pod poveljstvom Bajazida I. osvojili zadnjo bolgarsko trdnjavo Nikopolj.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 666.</ref> Ivan Sracimir se je naslednje leto pridružil križarskemu pohodu ogrskega kralja Sigismunda. Po porazu krščanske vojske v [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolju]] so Osmani takoj napadli in osvojili Vidin, s čimer je srednjeveška bolgarska država dokončno propadla.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 297.</ref><ref>Fine 1987, str. 424–425.</ref> Odpor se je pod [[Konstantin II. Bolgarski|Konstantinom II. Bolgarskim]] in plemičem Fružinom nadaljeval do leta 1422. ==Uprava, ozemeljska delitev in družba== Drugo bolgarsko cesarstvo je bilo dedna [[monarhija]], v kateri je vladal [[Car|car]]. Naslov car je obstajal že v 10. stoletju v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]]. Naslov so podkrepili s ''»Kristusu Gospodu zvest cesar in avtokrat vseh Bolgarov«'' in včasih dodali ''»in Rimljanov, Grkov ali Vlahov«''. Izraz ''»vseh Bolgarov«'' so dodali v 14. stoletju, ko je cesarstvo izgubilo veliko z Bolgari naseljenega ozemlja, in je pomenil, da so vladarji tudi tistih Bolgarov, ki živijo izven bolgarskih političnih meja. <ref name=ref125>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 608.</ref> [[Slika:Rilla charter of Ivan Shishman.png|thumb|200px|left|alt=A medieval charter| Srednjeveški bolgarski kraljevi dekreti, med njimi tudi ''Rilski dekret'' [[Ivan Šišman|Ivana Šišmana]] iz leta 1378, so pomemben vir podatkov o srednjeveški bolgarski družbi in državnih položajih]] Cesar je imel vrhovno oblast nad posvetnimi in verskimi zadevami, zato je bilo stanje v državi v veliki meri odvisno od njegovih osebnih sposobnosti.<ref>Bakalov & co 2003, str. 402.</ref> Namesto mladoletnih vladarjev je državo vodilo [[Regent|regent]]stvo, v katerem so bili mati-cesarica, [[patriarh]] in starejši člani vladajoče dinastije.<ref name=ref127> Bakalov & co 2003, str. 403.</ref> Z vedno hitrejšimi procesi fevdalne fragmentacije v 14. stpletju je prišlo v navado, da so monarhovi sinovi dobili vladarske naslove že med vladavino svojih očetov. Imenovali so jih sovladar ali mlajši cesar.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 611–612.</ref> V nasprotju s Prvim bolgarskim cesarstvom je bila državna uprava v Drugem bolgarskem cesarstvu pod močnim vplivom bizantinskega sistema državne uprave. Večina plemiških, dvornih in uradniških naslovov je bila prevzeta neposredno od bizantinskih dvojnikov v bizantinski grščini ali pa so jih prevedli v bolgarščino. V sistemu rangiranja je bilo nekaj razlik, natančni opisi njihovih pristojnosti, insignije, in protokoli v srednjeveški bolgarski upravi pa so se ohranili v nekaj primarnih virih.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 618.</ref> Svet bojarjev, v katerem so bili najvišji bojarji in patriarh, je obravnaval zunanjo in notranjo politiko, vključno z vojnimi napovedmi, sklepanjem zavezništev in podpisovanjem mirovnih pogodb.<ref name=ref130>Bakalov & co 2003, str. 404.</ref> Najvišja državna uradnika sta bila [[logotet|veliki logotet]], ki je imel vlogo [[Ministrski predsednik|ministrskega predsednika]], in [[Protovestiarij|protovestiarij]], ki je bil odgovoren za državno zakladnico in finance.<ref name=ref130/> Visoki dvorni naslovi, na primer [[despot |despot]] in [[Sebastokrator|sebastokrator]], so se podeljevali predvsem vladarjevim sorodnikom in niso bili dosledno povezani z upravnimi funkcijami. <ref>Bakalov & co 2003, str. 404–405.</ref> [[Slika:Carevec fortress Veliko Tarnovo 1359.jpg|thumb|250px|Trdnjava [[Carevec]] v [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]], prestolnici Drugega bolgarskega cesarstva]] Prestolnica Drugega bolgarskega cesarstva je bilo Tǎrnovo (ali Tǎrnovec), ki je bilo hkrati središče posebne upravne enote pod neposredno oblastjo cesarja.<ref>Koledarov 1989, str. 12.</ref> Država je bila razdeljena na [[Provinca|province]], katerih število se je spreminjalo z velikostjo njenega ozemlja. V ohranjenih primarnih virih so se province po bizantinsko (grško) imenovale ''hora'', po bolgarsko pa ''zemja'' (земя), ''strana'' (страна) in ''oblast'' (област). K naslovu so dodali ime njenega glavnega mesta.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 615.</ref><ref>Koledarov 1989, str. 9–10.</ref> Guvernerji provinc so se imenovali vojvoda ali ''kefalia''. Naziva izhajata iz bizantinskega ''dux'' in ''kefale''. Guvernerje je imenoval cesar. Province so bile razdeljene na ''katepanika'' (edn. ''katepanikon'', iz bizantinskega ''katepanikion''), v katerih so vladali [[katepan |katepan]]i, podrejeni vojvodom.<ref name=ref135>Koledarov 1989, str. 10.</ref> Med vladanjem Ivana Asena II. (1218-1241) je bilo cesarstvo razdeljeno na province Beograd, Braničevo, Boruj, Odrin, Dimotika, Skopje, Prilep, Devol in Albanija.<ref name=ref135/> Bolgarska družba je bila razdeljena na tri družbene razrede: duhovščino, plemstvo in kmete. V plemstvo je spadala tudi aristokracija: bojarji, ki so se kot ''bojlas'' pojavili že v Prvem bolgarskem cesarstvu, sodniki in celotna vojska.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 615–616.</ref> Bojarji so bili razdeljeni v višje in nižje bojarje. Prvi so bili lastniki velikih zemljiških posesti, ki so včasih imele več deset ali celo več sto vasi, in so imeli visoke upravne ali vojaške položaje.<ref>Angelov & co 1982, str. 193.</ref> Večino tretjega družbenega razreda so tvorili kmetje, ki so bili podrejeni bodisi osrednji oblasti, bodisi lokalnim fevdalnim gospodom. Število slednjih se je med procesom fevdalizacije Bolgarije znatno povečalo.<ref>Angelov & co 1982, str. 203.</ref> Glavni skupini kmetov sta bili ''parici'' in ''otroci''. Oboji so lahko posedovali zemljo, dedovali pa so jo lahko samo ''parici''. ''Otroci'' zemlje niso mogli zapustiti svojim dedičem, ker so jo dobili od svojih zemljiških gospodov.<ref>Angelov & co 1982, str. 203–205.</ref> ==Vojska== [[Slika:The fortress of Shumen.jpg|thumb|alt=A medieval fortress | Pogled z zraka na šumensko trdnjavo, pomembno utrdbo v vzhodni Bolgariji]] Cesar Drugega bolgarskega cesarstva je bil tudi vrhovni poveljnik svoje armade. Drugi najvišji poveljujoči častnik je bil veliki vojvoda. Vojaškim oddelkom so poveljevali vojvode. Za obrambo določenih pokrajin in novačenje vojakov so bili odgovorni stratorji. V poznem 12. stoletju je vojska štela 40.000 oboroženih mož,<ref name=ref36/> v prvem desetletju 13. stoletja pa je država lahko mobilizirala okrog 100.000 mož. Kalojan je vodji [[Četrta križarska vojna|četrtega križarskega pohoda]] Balduinu I. za napad na Konstantinopel leta 1204 ponudil 100.000 mož.<ref name=ref140>Andreev & Lalkov 1996, str. 166.</ref> Do konca 13. stoletja se je število vojakov zmanjšalo na manj kot 10.000. Iz zapisov je razvidno, da sta bili poraženi bizantinski vojski s 5.000 in 10.000 vojaki številčnejši od Ivajlove vojske.<ref name=ref85/> Vojaška moč se je s politično stabilizacijo države v prvi polovici 14. stoletja v 1330. letih povečala na 11.000-15.000 mož.<ref name=ref142>Andreev & Lalkov 1996, str. 269.</ref> Vojska je bila dobro opremljena z oblegovalnimi napravami, vključno z ovni, oblegovalnimi stolpi in katapulti. Bolgarska vojska je uporabljala različne vojaške taktike, odvisne od izkušenosti vojakov in značilnosti terena. Pomembno vlogo v vojaški strategiji in obrambi države pred močno bizantinsko vojsko so imeli gorski prelazi preko [[Stara planina|Stare planine]] (Balkan). V vojnem času so lahko Bolgari z lahko konjenico na široki fronti pustošili po sovražnikovem ozemlju, plenili po vaseh in manjših mestih, požigali poljščine in jemali ljudi in živino. Vojska je bila zelo mobilna. V štirih dneh pred [[bitka pri Klokotnici|bitko pri Klokotnici]] je na primer bolgarska vojska prehodila trikrat večjo razdaljo kot [[Epirski despotat|epirska]] v enem tednu. Leta 1332 je v petih dneh prepotovala 230 km.<ref name=ref142/> Osmanski general Lala Šahin je o sofijski garniziji zapisal: <ref> Citirano v Халенбаков, О. Детска енциклопедия България: Залезът на царете, str. 18.</ref> : ''V trdnjavi [Sofiji] je velika elitna vojska, katere vojaki so močno grajeni, brkati in prekaljeni v vojnah, vendar uživajo vino in rakijo (žganje) – skratka, vesela bratovščina.'' Bolgarija je vzdrževala dolgo verigo trdnjav za obrambo cesarstva s prestolnico Tǎrnovo v središču. Na severu so bile trdnjave na obeh bregovih Donave. Na jugu so bile tri verige trdnjav: prva vzdolž Stare planine, druga vzdolž [[Vitoša|Vitoše]], [[Rodopi|Rodopov]] in pogorja Sakar, in tretja po dolini reke Arde. Na zahodu je bila vrsta trdnjav v dolini [[Južna Morava|Južne Morave]].<ref>Koledarov 1989, str. 13, 26–27.</ref> V bolgarski vojski in njeni taktiki so sčasoma dobili pomembno vlogo tuji vojaki in najemniki. Od začetka upora Asena in Petra proti Bizantincem in kasneje proti križarjem se je učinkovito uporabljati lahka in mobilna [[Kumani|kumanska]] konjenica. Kalojan je imel v bitki pri Odrinu kar 14.000 kumanskih konjenikov.<ref name=ref140/> Njihovi poveljniki so postali del bolgarskega plemstva. Nekateri so dosegli visoke upravne ali vojaške položaje.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 167–169.</ref> V 14. stoletju se je Bolgarija vedno bolj zanašala na tuje najemnike, med katerimi so bili vitezi iz zahodne Evrope, [[Mongoli]], [[Oseti]] in [[Vlahi]]. Mihael III. Šišman in Ivan Aleksander sta imela v svojih vojskah oddelek 3.000 mongolskih konjenikov.<ref name=ref140/> V 1350. letih je cesar Ivan Aleksander najemal tudi osmanske bande, tako kot bizantinski cesar, in [[Rusi|Ruse]].<ref>Nicolle, David; Angus McBride (1988). Hungary and the Fall of Eastern Europe 1000-1568. Osprey Publishing. str. 24.</ref> ==Gospodarstvo== [[Slika:NHMB-Nikopol-treasure-14centuryAD-vessel.jpg|right|thumb| Srebrna posoda iz nikopolskega zaklada, 14. stoletje]] Gospodarstvo Drugega bolgarskega cesarstva je temeljilo na kmetijstvu, rudarstvu, tradicionalnih obrteh in trgovini. Od 12. do 14. stoletja sta bila najpomembnejša poljedelstvo in živinoreja. V Meziji, Zagorah in Dobrudži so pridelovali predvsem [[žito]], med drugim tudi zelo kakovostno pšenico.<ref>Honorius Augustodunensis. ''Imago Mundi''. LIBI, vol. III, Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, str. 66.</ref> Pridelava [[Pšenica|pšenice]], [[ječmen]]a in [[Proso|prosa]] je bila razvita tudi v večjem delu Trakije.<ref>Ansbert. ''History of the Crusade of Emperor Frederick I''. LIBI, vol. III, Bulgarian Academy of Sciences, Sofija, str. 267.</ref> V vinorodnih delih Trakije, ob [[Črno morje|Črnem morju]] ter v dolinah [[Struma|Strume]] in [[Vardar]]ja v Makedoniji se je proizvajalo vino.<ref>Angelov 1950, str. 428.</ref> Od začetka 13. stoletja je postajala vedno bolj pomembna pridelava zelenjave, sadja in grozdja.<ref>Angelov 1950, str. 429.</ref> Obširni gozdovi in pašniki, zlasti v goratih predelih in predgorju, so omogočali rejo živine.<ref>Ansbert. ''History of the Crusade of Emperor Frederick I''. LIBI, vol. III, Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, str. 283.</ref> Razvito je bilo tudi [[Svila|svilarstvo]] in zlasti [[Čebelarstvo|čebelarstvo]]. [[Med]] in [[Čebelji vosek|čebelji vosek]] iz Zagor sta spadala med najbolj kakovostne in cenjene čebelje proizvode na bizantinskem trgu.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 238.</ref> Les se je sekal samo v delu gozdov (бранища, braništa). Del gozdov je bil ograjen (забели, zabeli). Sečnja v ograjenih gozdovih je bila prepovedana.<ref>Angelov 1950, str. 431.</ref> Vedno večje število mest je spodbudilo razvoj [[obrt]]i, [[Metalurgija|metalurgije]] in [[Rudarstvo|rudarstva]]. Kmetijski pridelki so se predelovali predvsem v kruh, sir, maslo in vino. Sol se je pridobivala predvsem v črnomorskih lagunah severno od [[Burgas]]a.<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 266, 293–294.</ref> Med najpomembnejše obrti so spadali usnjarstvo, čevljarstvo, tesarstvo in tkalstvo. Varna je bila znana po obdelavi lisičjega krzna, namenjenega predvsem za luksuzna oblačila in pokrivala aristokratov.<ref>Lishev 1970, str. 84.</ref> Po podatkih v zahodnih virih je bilo v Bolgariji veliko svile. [[Pikardija|Pikardski]] vitez Robert de Clari jo je omenil v doti bolgarske princese Marije: :''S svilenim pregrinjalom, tako dolgim, da se je vleklo sedem ali osem korakov za njim, ni bil pokrit samo en konj. Nobena svilena tkanina se kljub temu, da so se pregrinjala vlekla po blatu in slabih cestah, ni raztrgala, ampak je ohranila svojo privlačnost in plemenitost.''<ref>Petrov & Gyuzelev 1978, str. 293.</ref> Kovači, trgovci z železom in inženirji so razvili katapulte, [[Oblegovalni oven|ovne]] in druge oblegovalne naprave, ki so se uporabljale predvsem na začetku 13. stoletja.<ref> Nicetas Choniates. Historia. GIBI, vol. XI, Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, str. 88.</ref> Obdelava kovin je bila razvita predvsem v zahodni Bolgariji v Čipovici, Velbaždu in Sofiji, na vzhodu pa v Tǎrnovem in Mesembriji.<ref>Lishev 1970, str. 91.</ref> [[Slika:Coin Ivan Alexander with Michael Asen IV.jpg|right|thumb| Kovanec s podobo Ivana Aleksandra in njegovega sina Mihaela Asena IV. (desno)]] V Drugem bolgarskem cesarstvu je kovanje denarja stalno naraščalo in doseglo višek med vladanjem cesarja [[Ivan Aleksander |Ivana Aleksandra]] (vladal 1331–1371). Pravico do kovanja lastnega denarja je skupaj s papeževim priznanjem dobil cesar [[Kalojan]] (vladal 1197–1207). Sredi 13. stoletja so se razvile dobro organizirane graverske delavnice in kovnice, v katerih so kovali bakren, bilionski in srebrn denar.<ref>Dochev 1992, str. 312.</ref><ref>Radushev 1990, str. 10, 13.</ref> Denarna reforma, ki jo je uvedel cesar [[Konstantin Tih]] (vladal 1257–1277), je postopoma stabilizirala monetarni sistem v Bolgariji. [[Ivajlo]]va vstaja in roparski pohodi Mongolov v poznem 13. stoletju so kovništvo tako destabilizirali, da se je zmanjšalo na desetino prejšnjega obsega.<ref>Dochev 1992, str. 181–183.</ref> S ponovno stabilizacijo cesarstva po letu 1300 so bolgarski monarhi povečali količino denarja v obtoku, tudi srebrnikov, plačevanje v izključno domačem denarju pa je steklo šele v 1330. letih.<ref>Dochev 1992, str. 183–184.</ref> Razpadanje osrednje oblasti na predvečer osmanske invazije je omogočilo kovanje primitivnega, brezimnega in slabo ponarejenega denarja.<ref>Radushev 1990, str. 21.</ref> V obtok so poleg bolgarskih prišli tudi bizantinski, latinski, beneški, srbski in mongolski kovanci. V drugi polovici 14. stoletja se je količina domačega denarja začela povečevati, zato so oblasti težile k omejevanju količine tujega denarja v obtoku.<ref>Dochev 1992, str. 313.</ref> Denar so kovali tudi nekateri neodvisni in delno neodvisni bolgarski mogotci, med njimi Svetoslav in Dobrotica.<ref>Radushev 1990, str. 15, 21.</ref> ==Vera== ===Verska politika=== Po ustanovitvi države sta bili prvi prioriteti njene zunanje politike priznanje cesarskega naslova monarha in obnovitev Bolgarskega patriarhata. Neprekinjena vojna z Bizantinskim cesarstvom je bolgarske vladarje prisilila, da so se obrnili na papeštvo. [[Kalojan]] (vladal 1197–1207) je v svojem dopisivanju s [[Papež Inocenc III.|papežem Inocencem III.]] od njega zahteval cesarski naslov in patriarhat. Njegovi zahtevi sta temeljili na dediščini [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]]. Kalojan je papežu v zameno obljubil priznanje papeževe suverenosti nad Bolgarsko cerkvijo.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 444–445.</ref><ref>Fine 1987, str. 55.</ref> Zveza med Bolgarijo in Rimom je bila formalizirana 7. oktobra 1205, ko je papežev legat kronal Kalojana za kralja, tǎrnovski nadškof Bazilij pa je bil razglašen za primasa. Bazilij se je v dopisih papežu naslavljal s patriarh, čemur papež ni ugovarjal.<ref name=ref45/><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 446.</ref> Kalojan se je, tako kot [[Boris II. Bolgarski|Boris I.]] (vladal 852–889) tristo let pred njim, s papežem pogajal samo o političnih zadevah in brez resnega namena, da bi se spreobrnil v [[Katolištvo|rimsko katolištvo]]. Zveza z Rimom je trajala do leta 1235 in ni imela vpliva na Bolgarsko cerkev, ki je še naprej prakticirala pravoslavne kanone in obredje.<ref name=ref47/> Ambicije Bolgarije, da bi postala versko središče pravoslavnega sveta, so imele pomembno mesto v državni doktrini. Po padcu Konstantinopla v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204 je Tǎrnovo za nekaj časa postalo glavno središče pravoslavja.<ref>Duychev 1972, str. 426.</ref> Bolgarski cesarji so vneto zbirali relikvije krščanskih svetnikov, da bi okrepili prestiž svoje prestolnice.<ref>Duychev 1972, str. 426–427.</ref> Uradno priznanje obnovljenega Bolgarskega patriarhata na koncilu v Lampsaku leta 1235 je bilo najpomembnejši korak k uresničitvi ideje, da bi Tǎrnovo postalo Drugi Konstantinopel.<ref name=ref170>Duychev 1972, str. 430.</ref> Patriarhat se je energično upiral papeževi pobudi po ponovni združitvi pravoslavne cerkve z Rimom. Očitno pripravljenost konstantinopelskega patriarhata in bizantinskega cesarja za sklepanje kompromisov na [[Drugi lyonski koncil|drugem lyonskem koncilu]] leta 1272–1274 je bolgarski patriarh Ignacij, katerega so imenovali ''»steber pravoslavja«'',<ref>Zlatarski 1972, str. 535.</ref> ostro kritiziral. K jeruzalemskemu patriarhu je poslal delegacijo z nalogo skleniti protibizantinsko zvezo, v kateri bi bila še dva druga vzhodna patriarha. Delegacija zastavljenega cilja ni dosegla.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 514.</ref><ref>Zlatarski 1972, str. 536–537.</ref> Spori s Konstantinopelskim patrirarhatom glede legitimnosti Bolgarskega patriarhata so se v 14. stoletju še zaostrili. Leta 1355 je ekumenski patriarh Kalist I. poskušal vsiliti svojo vrhovno oblast nad Bolgarsko cerkvijo s trditvijo, da je skladno z določili koncila v Lampsaku ostala podrejena Konstantinoplu in mu mora zato plačevati letni davek. Zahteve niso bile podprte z verodostojnimi dokumenti, zato se bolgarske cerkvene oblasti zanje niso menile.<ref>Zlatarski 1972, str. 596–602.</ref> Ustroj Bolgarskega patriarhata se je zgledoval po izročilu iz Prvega bolgarskega cesarstva. Na čelu Cerkve je bil bolgarski patriarh, ki je bil član Državnega zbora (Sinklit) in po potrebi regent.<ref name=ref175>''History of the Bulgarian Orthodox Church''. Uradna spletna stran Bolgarskega patriarhata. Pridobljeno 2. februarja 2014.</ref> Patriarhu je pomagal zbor izbranih škofov, visokih duhovnikov in včasih predstavnikov posvetne oblasti. Bolgarska cerkev je strogo sledila uradni državni politiki – patriarh Joahim, na primer, je bil zaradi domnevnih zvez z Mongoli obtožen izdaje in usmrčen.<ref name=ref175/> Ozemlje Bolgarskega patriarhata se je spreminjalo s spreminjanjem ozemlja bolgarske države. Največje je bilo med vladavino [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] (vladal 1218–1241), ko je imelo 14 škofij: Preslav, Červen, Loveč, Sofija, Oveč, Drastar, Vidin, Seres, Filipi, Mesembrija, Braničevo, Boeograd, Niš in Velbažd in sedeža v Tǎrnovem in Ohridu.<ref name=ref175/><ref>Bakalov & co 2003, str. 445.</ref> ===Heziazem=== [[Slika:Tetraevangelia of Ivan Alexander 05.png|right|250px|thumb| Cesar Ivan Aleksander, pokrovitelj heziazma]] Heziazem (iz grškega ἡσυχασμός, umirjenost, spokojnost) je bilo puščavniško gibanje v Vzhodni pravoslavni cerkvi, ki je na Balkanu cvetelo zlasti v 14. stoletju. Mistično gibanje je poučevalo tehniko duhovne molitve, ki bi s ponavljanjem in pravilnim dihanjem morda omogočila videnje božanske luči.<ref>Fine 1987, str. 437.</ref> Heziazem je na cesarja [[Ivan Aleksander |Ivana Aleksandra]] (vladal 1331–1371) naredil tako globok vtis, da je postal pokrovitelj heziastičnih menihov. Leta 1335 je dal zatočišče Gregorju Sinajskemu in denar za gradnjo samostana v Paroriji v pogorju Strandža na jugovzhodu države, ki je privlačil duhovščino iz Bolgarije, Bizantinskega cesarstva in Srbije.<ref name=ref178>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 619.</ref> Heziazem se je z deli učencev Gregorja Sinajskega utrdil kot prevladujoča ideologija v Bolgarski pravoslavni cerkvi. Gregorjev učenec Teodozij Tǎrnovski je njegova dela prevedel v bolgarščino. Ideologija je dosegla svoj višek med službovanjem zadnjega srednjeveškega bolgarskega patriarha Evtimija Tǎrnovskega (1375–1394). Teodozij je pri Tǎrnovem ustanovil samostan Kalifarevo, ki je postal novo heziastično in književno središče države.<ref name=ref178/><ref name=ref179>Fine 1987, str. 439–440.</ref> Intelektualci so vzdrževali stalne medsebojne zveze ne glede na njihovo narodnost, kar je pomembno vplivalo na kulturne in verske izmenjave na Balkanu. ===Bogomilstvo in druga heretična gibanja=== [[Bogumili|Bogomistvo]] se je pojavilo že v 10. stoletju v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]].<ref name=ref180>Kazhdan 1991, str. 301.</ref> Kasneje se je razširilo na ves Balkan in po propadu Prvega bolgarskega cesarstva cvetelo tudi pod bizantinsko oblastjo. Vzhodna pravoslavna cerkev je bogomile zaradi njihovega pozivanja k državljanski neposlušnosti razglasila za [[Herezija|heretike]].<ref name=ref180/> V Bolgariji je bogomilstvo ponovno oživelo kot posledica vojaškega in političnega nazadovanja med vladavino cesarja [[Boril]]a (vladal 1207–1218). Cesar je proti bogomilom takoj odločno ukrepal. 11. februarja 1211 je v Tǎrnovem predsedoval prvi bolgarski protibogomilski sinodi<ref>Bozhilov 1994, str. 71. </ref><ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 470–471. </ref><ref>Fine 1987, str. 100. </ref> na kateri so sklenili, da se morajo bogomili takoj spreobrniti v pravoslavje, sicer bodo izgnani. Pravoslavna cerkev se je kljub tesnemu sodelovanju z rimskokatoliško cerkvijo dosledno držala kanonov svoje cerkve. V ''[[Borilov sinodik|Borilovem sinodiku]]'', ki je posvečen prav njemu, je Boril opisan kot ''»pravoslavni car«'', tǎrnovska sinoda pa je bila vpisana na seznam pravoslavnih sinod.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 471. </ref> Borilovi ukrepi so vpliv bogomilov zelo zmanjšli, vendar jih niso izkoreninili. Izgnanci iz Bizantinskega cesarstva so v 14. stoletju v Bolgarsko cesarstvo prinesli več heretičnih gibanj, vključno z adamizmom in barlamizmom.<ref>Fine 1987, str. 441. </ref> Na cerkvenem zboru v Tǎrnovem leta 1360, katerega se je udeležila tudi cesarska družina, patriarh, plemstvo in duhovščina, so vsa ta gibanja, vključno z bogomilstvom in [[Judovstvo|judovstvom]], ostro obsodili. Po letu 1360 niso bogomili v Bolgariji omenjeni v nobenem viru, kar bi lahko pomenilo, da je sekta zelo oslabela in imela samo še nekaj pristašev.<ref>Fine 1987, str. 442. </ref> Preganjanje preostalih adamitov in barlamitov se je pod vodstvom Teodozija Tǎrnovskega in patriarha Evtimija v manjšem obsegu nadaljevalo.<ref name=ref187>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 620. </ref> ==Kultura== Drugo bolgarsko cesarstvo je bilo središče cvetoče kulture, ki je dosegla vrhunec v srednjem in poznem 14. stoletju med vladavino [[Ivan Aleksander |Ivana Aleksandra]] (vladal 1331–1371).<ref name=ref187/><ref>Fine 1987, str. 435. </ref> Bolgarska arhitektura, umetnost in književnost so se razširile tudi preko meja v Srbijo, Vlaško, Moldavijo in ruske kneževine in vplivale na slovanske kulture.<ref name=ref189>Fine 1987, str. 436. </ref><ref name=ref190>Kazhdan 1991, str. 337. </ref> Bolgarija je vplivala tudi na sočasne kulturne trende v Bizantinskem cesarstvu.<ref name=ref190/> Glavno kulturno in duhovno središče je bilo Veliko Trnovo, ki je zraslo v ''»Drugi Konstantinopel«'' ali ''»Tretji Rim«''.<ref name=ref170/> Sodobniki so ga po zgledu na Konstantinopel-Carigrad imenovali Carevgrad Tǎrnovo.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 620–621. </ref> Druga pomembna kulturna središča so bila [[Vidin]], [[Sofija]], [[Nesebăr|Mesembrija]] in številni samostani po celi državi. ===Arhitektura=== [[Slika:Pantokrator church in Nessebar (Bulgaria).jpg|250px|thumb| Cerkev Kristusa Pantokratorja v Nesebarju]] [[Slika: Asens Fortress TB 10.jpg|250px|thumb|Cerkev svete matere Božje v Asenovi trdnjavi]] V 13. in 14. stoletju je v Drugem bolgarskem cesarstvu zrasla mreža mest, med njmi tudi nekaj pomembnih. Mesta so se gradila večinoma na težko dostopnih mestih in so bila običajno sestavljena iz zunanjega in notranjega mesta. Plemstvo je prebivalo v notranjih mestih s [[Citadela|citadelo]], večina meščanov pa v zunanjih mestih. Soseske plemstva, obrtnikov, trgovcev in tujcev so bile ločene.<ref>Angelov & co 1982, str. 379. </ref><ref>Bakalov & co 2003, str. 426–427. </ref> Prestolnica Tǎrnovo je stala na gričih [[Carevec]], [[Trapezica]] in Momina krepost (trdnjava) nad [[Menander|meandri]] reke Jantre. V predmestjih ob reki so bile tudi ločene četrti zahodnih Evropejcev (Frankovska četrt jugovzhodno od Carevca) in [[Judje|Judov]] (južno od Trapezice).<ref>Bakalov & co 2003, str. 427–428. </ref> Trdnjave so se gradile na hribih in visokih planotah. Bizantinski zgodovinar [[Niketas Honiates]] je zapisal, da so bolgarski gradovi v gorah Balkana na ''»vzpetinah nad oblaki«''.<ref name=ref195>Angelov & co 1982, str. 381. </ref> Zgrajeni so bili iz lomljenega kamna, povezanega z mavcem, in so se po tem razlikovali od monumentalnih zgradb na severovzhodu države iz obdobja Prvega bolgarskega cesarstva.<ref name=ref195/> Vhodi in izpostavljeni deli obzidja so bili zavarovani z nazobčanimi [[Obrambni stolp|stolpi]]. Stolpi so bili običajno pravokotni, včasih tudi nepravilni, ovalni, okrogli trikotni ali podkvasti.<ref name=ref195/> Cerkvena arhitektura je bila zelo prestižna. Cerkve so spadale med najlepše okrašene in najbolj trdno grajene stavbe. V 13. in 14. stoletju so [[Bazilika|bazilike]] zamenjale eno- ali troladijske križne cerkve s kupolami.<ref name=ref196>Angelov & co 1982, str. 382. </ref> Zunanjost cerkva je bila okrašena z izmeničnimi pasovi kamna in opeke in zelenimi, rumenimi in rjavimi keramičnimi elementi.<ref name=ref196/> Tako okrašenih je nekaj cerkva v Nesebărju, med njimi cerkvi sv. Janeza Aliturgeta in [[Kristus Pantokrator|Kristusa Pantokratorja]] iz 14. stoletja. Slednja ima vrsto slepih lokov, štiriperesne rastlinske motive, trikotne ornamente, okrogle tirkizne keramične elemente in opečnate frize vzdolž zunanjih zidov.<ref>Nikolova 2002, str. 147–148. </ref> Podobno so bile okrašene tudi vse cerkve v Carevcu, bilo jih je več kot dvajset, in več cerkva od sedemnajskih na Trapezici.<ref name=ref196/> Za tǎrnovsko arhitekturno šolo je značilen pravokoten zvonik nad preddverjem cerkve. Nekaj cerkvam iz bizantinskega obdobja, na primer cerkvi matere Božje v [[Asenova trdnjava|Asenovi trdnjavi]], so pri obnovi dozidali zvonike.<ref name=ref198>Angelov & co 1982, str. 384. </ref> [[Slika:Dolna Kamenitsa Church medka 7.jpg|thumb|200px|left|alt=A medieval church|Cerkev svete matere Božje v Donji Kamenici]] Cerkev matere Božje v Donji Kamenici v zahodnem delu Bolgarskega cesarstva, v sedanji Srbiji, je zgrajena v nenavadnem arhitekturnem slogu. Ima dva zvonika s koničasto piramidasto streho in dodatnimi koničastimi elementi na vseh štirih vogalih zvonikov. Cerkev, ki je brez primere med srednjeveškimi bolgarskimi cerkvami, je bila zasnovana pod vplivi z Ogrske in iz Transilvanije.<ref>Nikolova 2002, str. 116. </ref> Cesarski palačni kompleks na Carevcu v Tǎrnovem je bila sprva bojarski grad, ki je pod Ivanom Asenom II. (vladal 1218–1241) in Ivanom Aleksandrom (vladal 1331–1371) doživel dve obširni rekonstrukciji. Imel je obliko nepravilne elipse s ploščino 5.000 m².<ref name=ref198/> Obzidje z okroglimi in pravokotnimi stolpi je bilo debelo 2 m. Glavni vhod je bil v okroglem stolpu na severni fasadi. Okrog notranjega dvorišča so bila zgrajena bogato okrašena poslopja, sredi dvorišča pa je stala cerkev.<ref>Angelov & co 1982, str. 384–385.</ref> Patriarhova palača je stala na najvišji točki Carevca. Zasnovana je bila podobno kot cesarjeva in je merila 3.000 m². K patriarhalni stolnici Kristusovega vnebovzetja je bil prizidan pravokoten zvonik. Bivalni prostori in uradi so bili na južni strani palače.<ref>''Патриаршеската катедрала "Свето Възнесение Господне'' [Patriarhalna stolnica Kristusovega vnebovzetja). Православие. Arhivirano iz izvirnika 8. novembra 2014. Pridobljeno 8. novembra 2014. </ref> Ohranilo se je tudi nekaj plemiških hiš. Severno od cesarske palača so izkopali temelje bojarske hiše z začetka 13. stoletja, ki je imela obliko črke L in je bila sestavljena iz bivalnega dela in majhne enoladijske cerkve.<ref name=ref202>Angelov & co 1982, str. 385. </ref> Večina običajnih hiš je bila delno vkopana ali zgrajena nad tlemi. Kasneje so se v mestih običajno gradile enonadstropne hiše. Pritličja so bila zgrajena iz lomljenega kamna, povezanega z blatom ali mavcem, nadstropja pa iz brun.<ref name=ref202/> ===Umetnost=== Prevladujoča struja bolgarskega slikarstva 13. in 14. stoletja je znana kot tǎrnovska slikarska šola. Bolgarsko slikarstvo je sicer privzelo nekaj trendov bizantinske renesanse iz obdobja Paleologov, vendar ima nekaj izključno bolgarskih značilnosti. Slikarsko šolo je kot samostojno prvi prepoznal francoski umetnostni zgodovinar André Grabar.<ref name=ref203>Angelov & co 1982, str. 389. </ref><ref>Grabar, André (1928). ''La peinture religiouse en Bulgarie''. Pariz. str. 95. </ref><ref>Tsoncheva 1974, str. 343. </ref> Dela tǎrnovske šole vsebujejo nekaj realizma, individualizirane portrete in psihološko globino.<ref name=ref203/><ref>Tsoncheva 1974, str. 343.</ref> Od posvetne umetnosti se je ohranilo zelo malo. V prestolni dvorani cesarske palače v Tǎrnovem so med izkopavanji odkrili nekaj fragmentov stenskih slik. Na zidovih so bile verjetno podobe bolgarskih cesarjev in cesaric.<ref name=ref203/> [[Slika:Kalojan desislava.jpg|thumb|200px|Kalojan in Desislava, upodobljena v Bojanski cerkvi]] Primer zgodnjega slikarstva tǎrnovske slikarske šole so freske iz leta 1259 v [[Bojanska cerkev|Bojanski cerkvi]] v predmestju [[Sofija|Sofije]], ki spadajo med najbolj popolne in najbolje ohranjene spomenike vzhodnoevropske srednjeveške umetnosti.<ref name=ref206>''Boyana Church''. Uradna spletna stran Unesca. Pridobljeno 4. novembra 2014.</ref> V nasprotju s takratno bizantinsko umetnostjo in cerkvenim kanonom večina od 240 podob izraža individualnost, duhovnost in vitalnost. Zlasti realistični so portreti cerkvenih donatorjev [[Kalojan]]a in Desislave in vladajočega monarha [[Konstantin Tih|Konstantina Tiha]] ter njegove žene Irene v slavnostnih oblačilih.<ref name=ref207>Angelov & co 1982, str. 390. </ref> V Ivanovu v severovzhodni Bolgariji je več cerkva in kapel, vklesanih v skalo, v katerih je opazen razvoj bolgarske umetnosti v 13. in 14. stoletju. Na slikah iz prvega obdobja, naslikanih med vladavino [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] (vladal 1218–1241), so človeške podobe prikazane realistično, z ovalnimi obrazi in polnimi ustnicami. Barve oblačil so svetle, medtem ko so freske iz obdobja Paleologov naslikane v klasičnem slogu.<ref name=ref207/><ref name=ref208>''Rock-Hewn Churches of Ivanovo''. Official Site of UNESCO. Pridobljeno 4. novembra 2014.</ref> Bojanska cerkev in [[Ivanovske skalne cerkve]] so na [[Unescova svetovna dediščina|Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine]].<ref name=ref206/><ref name=ref208/> V Tǎrnovem ni ohranjen noben celoten sklop slik. V cerkvi Štiridesetih mučencev je ohranjenih 35 prizorov, naslikanih v mehkih tonih in z občutkom za realizem, značilnim za tǎrnovsko slikarsko šolo.<ref name=ref203/> Na drugem tǎrnovskem utrjenem griču, [[Trapezica|Trapezici]], so odkrili freske v ruševinah sedemnajstih cerkva. Na njih so tudi podobe vojaških osebnosti v bogatih opravah.<ref name=ref203/> Palačna kapela je bila okrašena z mozaiki.<ref>Angelov & co 1982, str. 389–390. </ref> V zahodni Bolgariji, na primer v zemenskem samostanu, cerkvi Matere Božje v Donji Kamenici in cerkvi sv. Petra v Berendah, so opazne značilnosti lokalnega slikarstva, med katere spadajo arhaična kompozicija in nesenčeni toni.<ref>Angelov & co 1982, str. 391. </ref> [[Slika:Ivanovski skalni tsarkvi 20110714-28.JPG|thumb|left|250px|Freske v eni od ivanovskih cerkva]] Številne knjige iz obdobja Drugega bolgarskega cesarstva vsebujejo čudovite [[Miniatura (umetnost)|miniature]]. Najlepši primerki so v bolgarskem prevodu ''Manasijeve kronike'', ''[[Tetraevangelij carja Ivana Aleksandra|Tetraevangeliju carja Ivana Aleksandra]]'' in ''[[Tomićev psalter|Tomićevem psalterju]]'', skupaj 554 miniatur.<ref name=ref211>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 622. </ref> Na miniature, na katerih so upodobljeni tako teološki kot posvetni dogodki, so vplivala takratna bizantinska dela in imajo veliko estetsko vrednost.<ref>Bozhilov & Gyuzelev 1999, str. 622–624. </ref> Tǎrnovska šola je nadaljevala in obogatila tradicijo slikanja ikon iz Prvega bolgarskega cesarstva. Med najbolj znane ikone spadate ikoni Marije z Jezusom iz Mesembrije (1342), ki je trenutno v galeriji ikon v [[cerkev sv. Aleksandra Nevskega, Sofija|cerkvi sv. Aleksandra Nevskega]] v Sofiji, in sv. Ivana Rilskega v [[Rilski samostan|Rilskem samostanu]]. Freske v Bojanski cerkvi in ikona sv. Ivana Rilskega so naslikane realistično in ne v skladu s cerkvenim kanonom.<ref name=ref213>Angelov & co 1982, str. 392. </ref> Na nekatere ikone so vstavljene srebrne ploščice z reliefnimi podobami svetnikov.<ref name=ref213/> ===Književnost=== [[Slika:TetraevangeliaOfIvanAlexanderFol263.jpg|200px|thumb| Stran iz ''Tetraevangelija Ivana Aleksandra'' iz 14. stoletja]] Glavna središča književega ustvarjanja so bile cerkve in samostani, ki so po vsej državi omogočali osnovno izobrazbo in pismenost. Nekaterih samostani so omogočali tudi višjo stopnjo šolanja, v katero je spadalo učenje slovnice, svetopisemskih, teoloških in antičnih besedil ter grškega jezika. Izobraževanje ni bilo omejeno samo na duhovščino, ampak je bilo dostopno tudi laikom. Slušatelji, ki so opravili višje šolanje, so dobili naziv ''gramatik'' (граматик).<ref name=ref189/> Knjige so se sprva pisale na [[pergament]]u, od začetka 14. stoletja tudi na papirju, ki se je uvažal preko [[Varna, Bolgarija|Varne]]. Na začetku je bil papir dražji od pergamenta, proti koncu stoletja pa je njegova cena padla. Število knjig se je zato znatno povečalo.<ref>Fine 1987, str. 436–437. </ref> Nekaj besedil iz 12. in 13. stoletja se je ohranilo.<ref name=ref190/> Med najbolj znamenita dela iz tega obdobja spadata ''[[Borilov sinodik]]'', ki je pomemben vir podatkov za zgodovino Bolgarskega cesarstva, in ''Draganov menaion'', v katerem so najstarejše znane hvalnice in njihove melodije ter liturgije za bolgarske svetnike Ivana Rilskega, [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]].<ref>Иванов, Йордан (1970). ''Български старини из Македония''. Sofija: Българска академия на науките. str. 296–305, 359–367, 387–390. </ref> Ohranili sta se tudi dve pesnitvi neznanega bizantinskega pesnika s tǎrnovskega dvora. Posvečeni sta poroki Ivana Asena II. z Ireno Komneno Dukaino. Pesnik cesarja primerja s soncem in ga opisuje kot ''»bolj očarljivega kot dan in najbolj prijetnega po videzu«''.<ref>Angelov & co 1982, str. 429. </ref> V 14. stoletju je začel književnost podpirati tudi dvor, zlasti cesar [[Ivan Aleksander]] (vladal 1331–1371), kar je v sodelovanju s številnimi plodnimi učenjaki in duhovniki privedlo do opazne oživitve književnosti, znane kot tǎrnovska literarna šola.<ref name=ref189/><ref name=ref190/> Književnost je podpiralo tudi nekaj plemičev in bogatih meščanov.<ref>Angelov & co 1982, str. 431. </ref> V književnost so spadali prevodi grških besedil in izvirna dela s posvetno in versko vsebino. Med slednja so spadali molitveniki, pasijonske knjige, življenjepisi svetnikov in hvalnice. Posvetna književnost je vključevala letopise, poezijo, romane in novele, izmišljene zgodbe, pripovedke, med njimi zgodbo o Troji in Aleksandriji, ter pravniška, medicinska in [[Prirodopis|prirodoslovna]] dela.<ref name=ref189/> [[Slika:32-manasses-chronicle.jpg|left|upright|thumb| Stran iz bolgarskega prevoda ''Manasijeve kronike'']] Prvi ugledni bolgarski učenjak iz 14. stoletja je bil Teodozij Tǎrnovski (umrl 1363), ki je bil pod velikim vplivom heziazma in je v Bolgariji širil heziastične ideje.<ref name=ref179/> Njegov najbolj slaven učenec je bil Evtimij Tǎrnovski (okrog 1325 – okrog 1403), ki je bil od leta 1375 do 1393 bolgarski patriarh in ustanovitelj tǎrnovske literarne šole.<ref name=ref211/> Evtimij je razen tega, da je bil ploden pisec, vodil veliko jezikovno reformo, s katero sta se standardizirala črkovanje in slovnica bolgarskega jezika. Do reforme so se v besedilih uporabljala različna črkovanja in slovnice. Predmet reform ni bil takratni jezik, temveč jezik iz prve zlate dobe bolgarske kulture v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju v Prvem bolgarskem cesarstvu,<ref>Fine 1987, str. 442–443. </ref> se pravi [[stara cerkvena slovanščina]]. Osmanska okupacija Bolgarije je mnogo učenjakov in Evtimijevih učencev prisilila, da so odšli iz Bolgarije. S seboj so odnesli knjige, ideje in znanje v druge pravoslavne države, zlasti v Srbijo, Vlaško, Moldavijo in ruske kneževine. V ruske dežele so odnesli toliko knjig, da so učenjaki govorili o drugem južnoslovanskem vplivu na Rusijo.<ref>Fine 1987, str. 444. </ref> Evtimijev dober prijatelj in družabnik Ciprijan, ki je postal metropolit [[Kijev]]a in vseh Rusov, je s seboj prinesel bolgarske književne zglede in tehnike.<ref name=ref190/> Gregor Camblak je najprej deloval v Srbiji in Moldaviji, potem pa je prevzel položaj kijevskega metropolita. Napisal je veliko pridig, liturgij in hvalnic, vključno z Zahvalnim pismom za Evtimija.<ref name=ref190/><ref>Fine 1987, str. 444–445. </ref> Pomemben bolgarski emigrant je bil tudi Konstantin iz Kosteneca, ki je deloval v Srbiji. Njegovo biografijo Stefana Lazarevića je George Ostrogorsky opisal kot ''»najpomembnejše zgodovinsko delo v starosrbski književnosti«''.<ref>Ostrogorsky, George (1969). ''History of the Byzantine State''. New Brunswick: Rutgers University Press. str. 476. </ref> Apokrifna književnost, ki je cvetela v 13. in 14. stoletju, se je pogosto osredotočala na vprašanja, katerim so se v uradnih verskih delih izogibali. Veliko je bilo tudi vedeževalskih knjig, po katerih so napovedovali prihodnost iz sanj in astronomskih dogodkov.<ref>Angelov & co 1982, str. 448–449. </ref> Nekatere so vsebovale tudi politične elemente, na primer prerokbo, da bo potres, ki se bo zgodil ponoči, tako zbegal ljudi, da bodo na cesarja začeli gledati s prezirom.<ref name=ref223>Angelov & co 1982, str. 449. </ref> Oblasti so apokrifno književnost obsojale in jo dajale na seznam prepovedanih knjig.<ref name=ref223/> Apokrifi so se v Rusiji kljub temu širili. Ruski plemič Andrej Kurbski iz 16. stoletja jih je imenoval ''Bolgarske basni''.<ref name=ref223/> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{Refbegin|2}} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Andreev|Lalkov|1996}} | title = Българските ханове и царе (Bolgarski Kani in carji) | last = Андреев | first = Йордан | first2= Милчо |last2= Лалков | chapter = | year = 1996 | language = bg | publisher = Абагар | location = Велико Търново ([[Veliko Tnovo]]) | isbn = 954-427-216-X }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Angelov in drugi|1981}} | title = История на България. Том II. Първа българска държава | trans-title = Zgodovina Bolgarija. Volume II. Prva bolgarska država | last = Ангелов | first = Димитър | first2 = Иван | last2 = Божилов | first3 = Станчо | last3 = Ваклинов | first4 = Васил | last4 = Гюзелев | first5 = Кую | last5 = Куев | first6 = Петър | last6 = Петров | first7 = Борислав | last7 = Примов | first8 = Василка | last8 = Тъпкова | first9 = Геновева | last9 = Цанокова | others = in drugi | chapter = | year = 1981 | language = bg | publisher = Издателство на БАН ([[Bolgarska akademija znanosti]]) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = По въпроса за стопанския облик на българските земи през XI–XII век (Bolgarsko gospodarstvo v 11.-13. stoletju) | last = Ангелов | first = Димитър | chapter = | year = 1950 | language = bg | publisher = ИП (IP) | location = | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Contribuţii la istoriografia bulgară şi sârbă în Scrieri alese (Prispevki k bolgarskemu in srbskemu zgodovinopisju v izbranih spisih) | last = Bogdan | first = Ioan | chapter = | year = 1966 | language = ro | publisher = Anubis | location = [[Bukarešta]] | isbn = }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Bakalov in drugi|2003}} | title = История на българите от древността до края на XVI век (Zgodovina Bolgarov od antike do konca 16. stoletja) | last = Бакалов | first = Георги | first2 = Петър | last2 = Ангелов | first3 = Пламен | last3 = Павлов | first4 = Тотю | last4 = Коев | first5 = Емил | last5 = Александров | others = in drugi | chapter = | year = 2003 | language = bg | publisher = Знание | location = Sofija | isbn = 954-621-186-9 }} * {{navedi knjigo | title = Фамилията на Асеневци (1186–1460). Генеалогия и просопография (Družina Asenov (1186–1460). Rodoslovje in življenjepisi) | last = Божилов | first = Иван | chapter = | year = 1994 | language = bg | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = 954-430-264-6 }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Bozhilov|Gyuzelev|1999}} | title = История на средновековна България VII–XIV век (Zgodovina srednjeveške Bolgarije od 7.-14. stoletja) | last = Божилов | first = Иван | first2 = Васил | last2 = Гюзелев | author2link= | chapter = | year = 1999 | language = bg | publisher = Анубис | location = Sofija | isbn = 954-426-204-0 }} * {{navedi knjigo | title = The Green Count of Savoy: Amadeus VI and Transalpine Savoy in the Fourteenth Century | last = Cox | first = Eugene L. | chapter = | year = 1987 | publisher = Princeton University Press | location = Princeton, New Jersey | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Монети и парично обръщение в Търново (XII–XIV век) (Kovanci in kroženje denarja v Tǎrnovem (12.-14. stoletje)) | last = Дочев | first = Константин | chapter = | year = 1992 | language = bg | publisher = | location = Veliko Trnovo | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Българско средновековие (Bolgarski srednji vek) | last = Дуйчев | first = Иван | chapter = | year = 1972 | language = bg | publisher = Наука и Изкуство (Nauka i Izkustvo) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Fine|1987}} | title = The Late Medieval Balkans, A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest | url=https://archive.org/details/latemedievalbalk00fine | last = Fine | first = J. | chapter = | year = 1987 | publisher = University of Michigan Press | location = | isbn = 0-472-10079-3 }} * {{navedi knjigo | ref={{harvid|Georgieva|Genchev|1999}} | title = История на България XV–XIX век (Zgodovina Bolgarije (15.-19. stoletje)) | last = Георгиева | first = Цветана | first2 = Николай | last2 = Генчев | chapter = | year = 1999 | language = bg | publisher = Анубис location = Sofija | isbn = 954-426-205-9 }} * {{navedi knjigo | title = The Oxford Dictionary of Byzantium | url = https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3 | last = Kazhdan | first = A. | authorlink = |author2=več avtorjev | chapter = | year = 1991 | publisher = Oxford University Press | location = New York City, Oxford | isbn = 0-19-504652-8 }} * {{navedi knjigo | title = Политическа география на средновековната Българска държава, част 2 (1185–1396) (Politična geografija srednjeveške bolgarske države. II. del. Od 1185 do 1396) | last = Коледаров | first = Петър | chapter = | year = 1989 | language = bg | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = София (Sofia) | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Латински извори за българската история (ГИБИ), том III (Latinski viri za bolgarsko zgodovino (LIBI), vol. III) | url=http://www.promacedonia.org/libi/3/index.html | last = več avtorjev | first = | chapter = | year = 1965 | language = bg, la | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Латински извори за българската история (ГИБИ), том IV (Latinski viri za bolgarsko zgodovino (LIBI), vol. IV) | url=http://www.promacedonia.org/libi/4/index.html | last = več avtorjev | first = | chapter = | year = 1981 | language = bg, la | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Българският средновековен град (Srednjeveško bolgarsko mesto) | last = Лишев | first = Страшимир | chapter = | year = 1970 | language = bg | publisher = Издателство на БАН (Bolgarska akademija znanosti) | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | last = Иречек | first = Константин | authorlink = | editor = Петър Петров | title = История на българите с поправки и добавки от самия автор (Zgodovina Bolgarov z avtorjevimi popravki in dodatki) | chapter = XXIII Завладяване на България от турците (Turška osvajanja Bolgarije) | url = http://www.promacedonia.org/ki/ki_23.htm | publisher = Издателство Наука и изкуство | location = Sofija | year = 1978 | origyear = | language = bg | oclc = }} * {{navedi knjigo | title = Православните църкви през Българското средновековие IX–XIV в. (Pravoslavne cerkve v bolgarskem srednjem veku 9.–14. stoletje) | last = Николова | first = Бистра | chapter = | year = 2002 | language = bg | publisher = Академично издателство "Марин Дринов" (Akademska založba "Marin Drinov") | location = Sofija | isbn = 954-430-762-1 }} * {{navedi knjigo | title = The Byzantine Commonwealth: Eastern Europe, 500–1453 | url = https://archive.org/details/byzantinecommonw0000obol_k9x3 | last = Obolensky | first = D. | chapter = | year = 1971 | publisher = Greenwood Publishing Group | location = New York City, Washington, D.C. | isbn = 0-19-504652-8 }} * {{navedi knjigo | title = Българското средновековие. Познато и непознато (Bolgarski srednji vek. Znan in neznan.) | last = Павлов | first = Пламен | chapter = | year = 2008 | language = bg | publisher = Абагар | location = Veliko Tǎrnovo | isbn = 978-954-427-796-3 }} * {{navedi knjigo | title = Христоматия по история на България. Том 2. Същинско средновековие XII–XIV век (Pregled zgodovine Bolgarije. Vol. 2. Visoki srednji vek 12.-14. stoletje) | last = Петров | first = П. | first2 = Васил | last2 = Гюзелев | chapter = | year = 1978 | language = bg | publisher = Издателство Наука и изкуство | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Каталог на българските средновековни монети IX–XV век (Katalog srtednjeveških bolgarskih kovancev 9.-15. stoletje) | last = Радушев | first = Ангел | first2 = Господин | last2 = Жеков | chapter = | year = 1999 | language = bg | publisher = Агато | location = | isbn = 954-8761-45-9 }} * {{navedi knjigo | title = Търновска книжовна школа. 1371–1971 (Tǎrnovska literarna šola 1371–1971) | last = Цончева | first = М. | chapter = | year = 1974 | language = bg | publisher = | location = Sofija | isbn = }} * {{navedi knjigo | title = Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185–1365 | url = https://archive.org/details/cumanstatarsorie0000vasa | last = Vásáry | first = I. | chapter = | year = 2005 | publisher = Cambridge University Press | location = New York | isbn = 9780521837569 }} * {{navedi knjigo |last=Златарски |first=Васил |authorlink= |title=История на българската държава през Средните векове. Том III. Второ българско царство. България при Асеневци (1185–1280). (Zgodovina bolgarske države v srednjem veku. Vol. III. Drugo bolgarsko cesarstvo. Bolgarija pod Asensko dinastijo (1185–1280)) |url=http://kroraina.com/knigi/vz3/index.html |edition=2 |publisher=Наука и изкуство (Nauka i izkustvo) |location= Sofija |year=1972 |origyear=1940 |language=bg }} {{Refend}} {{Bolgarski vladarji}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] [[Kategorija:Drugo bolgarsko cesarstvo| ]] qfntnrehgmog7yxfw8pcnvjzepmbzbm 0 425414 6717925 6717855 2026-07-25T14:30:03Z ~2026-41410-14 263405 /* Invazija Ogrov in bolgarska intervencija v Latinskem cesarstvu */ 6717925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name =Ivan Asen II. <br> Иван Асен II | title = Bolgarski car | image = <!-- WD --> | reign = 1218 – 24. junij 1241 | coronation = | predecessor =[[Boril]] | successor =[[Koloman I. Asen]] | spouse = Ana (Anisja) <br/> Ana Marija Ogrska <br/> Irena Komnena Dukaina (Ksena) | issue = ''glej spodaj'' | royal house = Asenovci | father =[[Ivan Asen I.]] | mother = Elena-Evgenija Bolgarska | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | date of death = <!-- WD --> | death_place = | buried = |}} '''Ivan Asen II.''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski]] cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † [[24. junij]] [[1241]]. ==Zgodnje vladanje== Bil je sin carja [[Ivan Asen I.|Ivana Asena I.]] in Elene (Evgenije). Za Eleno se je včasih domnevalo, da je hčerka srbskega velikega kneza Štefana Nemanje, kar je malo verjetno, ker bi takšna poroka povzročila kanonske zadržke zaradi bližnjega sorodstva. Ivanov oče je bil eden od dveh ustanoviteljev dinastije Asenovcev. Bolgarija je bila med vladavino Ivana Asena II. od leta 1230 do 1241 dominantna sila na [[Balkan]]u. Po smrti strica [[Kalojan]]a leta 1207 si je prestol prilastil Ivanov bratranec [[Boril]] in Ivana Asena prisilil, da je pobegnil v rusko [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]]. Leta 1218 se je s podporo domačega plemstva vrnil, strmoglavil svojega bratranca in se kronal za cesarja. Po utrditvi oblasti se je lotil osvajanja ozemlja, ki ga je država izgubila med Borilovo vladavino. ==Začetni odnosi s sosednjimi državami== [[Slika:Blason Jean Assen II, Tsar de Bulgarie (selon Gelre).svg|thumb|150px|left|Grb Ivana Asena II.]] Z vrnitvijo kralja [[Andrej II. Ogrski |Andreja II. Ogrskega]] iz [[Peta križarska vojna|pete križarske vojne]] leta 1218 se je (verjetno leta 1221) ponudila priložnost za poroko z ogrsko princeso Ano Marijo in vrnitev ozemlja okrog Beograda kot njene dote. Ivan Asen II. je sklenil zavezništvo tudi z epirskim despotom Teodorjem Komnenom Dukasom na jugu, čeprav je slednji razširil svojo oblast nad več z Bolgari naseljenimi ozemlji, vključno z [[Ohrid]]om. Zavezništvo so utrdili s poroko hčerke Ivana Asena II. s Teodorjevim bratom Manuelom. Po smrti latinskega cesarja Roberta Courtenayskega leta 1128 so mogotci v Konstantinoplu v Ivanu Asenu II. videli mogočega regenta ali varuha mladoletnega prestolonaslednika Balduina II.. Teodor Epirski je že pred tem leta 1224 osvojil latinski [[Solun]], kjer ga je avtokefalni ohridski nadškof kronal za cesarja. Za Solunom je osvojil še [[Odrin]] in neposredno ogrozil [[Konstantinopel]]. Ker se je bal intervencije Ivana Asena II. v [[Latinsko cesarstvo|Latinskem cesarstvu]], je prelomil mirovno pogodbo in se s svojo vojsko, vključno s številnimi zahodnimi najemniki, leta 1230 obrnil proti severu v Bolgarijo. Izročilo pravi, da je Ivan Asen II. mirovno pogodbo s Teodorjem nataknil na sulico in jo nosil kot zastavo. Bolgari so Teodorjevo vojsko prestregli in jo 9. marca 1230 v [[Bitka pri Klokotnici|bitki pri Klokotnici]] popolnoma uničili. Bolgarski car je po zmagi osvobodil vse ujete nasprotnikove vojake. Zmaga je Ivanu Asenu II. omogočila prodor na Teodorjevo ozemlje in zasedbo epirskih ozemelj od [[Črno morje|Črnega morja]] in Odrina na vzhodu do [[Drač]]a na [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] na zahodu. K mirni predaji večine Teodorjevih trdnjav je morda pripomoglo prav humano ravnanje z ujetniki. Ivan Asen II. je dal v spomin na bitko pri Klokotnici na enem od marmornih stebrov v cerkvi 40 mučencev v [[Veliko Tǎrnovo|Velikem Tǎrnovem]] vklesati napis: : ''V tretji indiciji leta 6738 (1230) sem jaz, Ivan Asen, Kristusu Bogu zvest vladar in suveren Bolgarov, sin starega carja Ivana Asena, od temeljev sezidal in poslikal to sveto cerkev z imenom svetih 40 mučencev, s pomočjo katerih sem se v dvanajstem letu moje vladavine spustil v vojno z Bizantinci in porazil grško vojsko in ujel njenega cesarja Kira Teodorja Komnena skupaj z vsemi njegovimi bojarji. Zasedel sem vse njegovo ozemlje od Odrina do Drača, grško, albansko in srbsko. In mesta okrog Konstantinopla, v katerem so vladali Frizi (Latinci). Vdali so se mojemu cesarstvu, ker niso imeli nobenega drugega cesarja, razen mene. Meni gre zahvala, da so preživeli, ker je Bog tako ukazal. Brez Njega se ne zgodi nobeno dejanje in ne izreče nobena beseda. Naj mu bo večna slava, amen.'' ==Vpliv na Srbijo in zavezništvo z Nikejo== Njegov zanos se je izkazal kot prenagljen. Leta 1231 je latinsko regentstvo zaključilo pogajanja z Ivanom Brienskim, nekdanjim kraljem [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]], ki je sprejel vlogo varuha in socesarja mladoletnega Balduina II. v Konstantinoplu. Njegov pristanek je v Bolgariji takoj sprožil prekinitev zavezništva z Latinskim cesarstvom in sklepanje novega z [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskim cesarstvom]]. Leta 1234 so v državnem udaru, v katerem je sodelovala tudi Bolgarija, odstavili zeta Teodorja Epirskega Stefana Radoslava in ga zamenjali z njegovim bratom Štefanom Vladislavom I., zetom Ivana Asena II.. Z zamenjavo oblasti se je povečal bolgarski vpliv v Srbiji, čeprav obseg in vsebina odnosov nista povsem jasni. Vladi obeh držav sta sodelovali, vendar Štefan Vladislav ni za dolgo preživel tastove smrti. Leta 1242 ga je strmoglavil mlajši brat Štefan Uroš I.. Leta 1235 je v Tǎrnovem umrl stric srbskega kralja in srbski nadškof [[Sveti Sava]]. Ivan Asen II. je leta 1237 je dovolil njegovemu nečaku, da stričevo telo prenese v Srbijo. ==Invazija Ogrov in bolgarska intervencija v Latinskem cesarstvu== [[Slika:Bulgaria-Iván Asen2-es.svg|thumb|250px||Bolgarsko cesarstvo pod Ivanom Asenom II.]] Zavezništvo Bolgarije z Nikejskim cesarstvom, usmerjeno proti Latinskemu cesarstvu, je izzvalo povračilne ukrepe s strani papeža in Ogrskega kraljestva. Ogri so okrog leta 1232 zasegli območje Beograda in napadli Sredec ([[Sofija]]), vendar jih je Ivanov brat Aleksander porazil. Leta 1233 so Ogri pod vodstvo bodočega kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] ponovno napadli in zasegli nekaj zahodne Vlaške (Oltenija) in ustanovili banovino Severin. Kako dolgo so ozemlje obdržali, ni znano. Ivan Asen II. ga je vsekakor osvojil pred invazijo [[Mongoli|Mongolov]] leta 1240/1241. Beograjsko regijo in Severinsko banovino so Ogri ponovno osvojili leta 1246. Bolgarsko zavezništvo z Nikejskim cesarstvom je doseglo vrh s poroko Ivanove hčerke Elene z bodočim cesarjem [[Teodor II. Laskaris|Teodorjem II. Laskarisom]], sinom Ivana III. Dukasa Vataca Nikejskega. Poroka leta 1235 je sovpadala z obnovitvijo Bolgarskega patriarhata pod Joahimom I. s soglasjem vzhodnih patriarhov. Po poroki sta Ivan Asen II. in Ivan III. skupaj napadla evropski del Latinskega cesarstva in si razdelila osvojeno ozemlje v Trakiji. Smrt Ivana Brienskega leta 1237 je dala Ivanu Asenu novo upanje za intervencijo v Latinskem cesarstvu. Načrtovati je začel poroko svoje hčerke z Balduinom II. in celo odpeljal domov svojo hčerko Eleno, poročeno z nikejskim prestolonaslednikom. Sprememba politike se je še isto leto izničila, ko je med obleganjem nikejskega mesta Kenofuriona (Çorlu) prejel novico o smrti svoje žene, enega od otrok in tǎrnovskega patriarha. V teh dogodkih je videl znak božjega nezadovoljstva, zato je obleganje prekinil in se vrnil domov. Hčerko Eleno je poslal nazaj k možu v Nikejo. ==Konec vladavine== V zadnjih letih vladavine se Ivan Asen II. ni bil pripravljen odločno opredeliti za eno od strani v vojni med Latinskim in Nikejskim cesarstvom. Četudi je obnovil zavezništvo z Nikejo, je leta 1240 dovolil prehod [[Kumani|kumanskih]] vojaških enot, ki so šle na pomoč latinski vojski. Po smrti Ane Marije Ogrske se je poročil z Ireno, hčerko Teodorja Epirskega, ki je bil že od leta 1230 v bolgarskem ujetništvu in je bil zaradi zarotništva oslepljen. Po pisanju bizantinskega pisca je Ireno ljubil ''»nič manj, kot je Mark Antonij ljubil Kleopatro«''. Irena je bila pred poroko leta 1237 verjetno že nekaj let njegova priležnica. S poroko je prekršil cerkvene kanone, ker je bila njegova hčerka iz prvega zakona poročena z Ireninim stricem Manuelom Solunskim. Obstaja nekaj dvomljivih dokazov, da je Bolgarska cerkev nasprotovala poroki in da je bil partriarh Spiridon (ali Visarion) zaradi tega odstavljen ali celo usmrčen.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 193–194.</ref><ref>Andreev, Lazarov & Pavlov 2012, str. 114.</ref> Teodor je bil po poroki osvobojen. Vrnil se je v Solun, pregnal svojega brata Manuela in za despota imenoval svojega sina Ivana. Zadnje dokumentirano dejanje Ivana Asena II. je bil poraz kolone mongolske vojske [[Batu kan|Batu kana]], ki se je leta 1241 vračala z Ogrske. Poraz ni bil odločilen, saj so Mongoli že naslednje leto napadli Bolgarijo in jo prisilili na vazalski odnos z [[Zlata horda|Zlato hordo]]. Ivan Asen je že pred tem 24. junija 1241 umrl. ==Zapuščina== Ivan Asen II. je bil eden od najpomembnejših in najuspešnejših bolgarskih vladarjev. Po dolgem premoru, ki je trajal od leta 1018, je po uspešnih pogajanjih z Rimom leta 1235 obnovil avtokefalnost bolgarskega patriarhata,<ref>{{navedi knjigo |author=Crampton, R.J. |year=2005 |title=A Concise History of Bulgaria. |url=https://archive.org/details/concisehistoryof0000cram_f0p4 |publisher=Cambridge : Cambridge University Press |isbn=978-0521616379 |cobiss=5649971 |pages=}}</ref> začel kovati prvi bolgarski bakren in zlat denar, ki ni bil imitacija bizantinskega, zatrl razdiralne sile, ki so mučile njegovega predhodnika in v vseh smereh razširil meje bolgarske države. Poskušal je okrepiti učinkovitost državne uprave in sklenil trgovinsko pogodbo z [[Dubrovniška republika|Dubrovniško republiko]]. Na bojnem polju je bil bolj zadržan in poskušal spore reševati po diplomatski poti. Njegova zunanja politika, zlasti do Latinskega in Nikejskega cesarstva, je bila precej neskladna. Možno je, da se ni mogel odločiti, kateri od tekmecev je zanj bolj nevaren nasprotnik oziroma bolj koristen zaveznik. Njegova dejanja, vključno z zmago nad [[Epirski despotat|Epirskim despotatom]] in dajanjem prednosti Nikejskemu cesarstvu, so zavarovala položaj slednjega kot naslednika Bizantinskega cesarstva in najmočnejše države, ki je bila sposobna ponovno osvojiti Konstantinopel. Bolgarski vpliv na Srbijo in Solun je po njegovi smrti zamrl. Državna uprava, ki jo je zapustil po smrti, se je med vladavino dveh zaporednih mladoletnih cesarjev izkazala kot neučinkovita in je povzročila velike ozemeljske izgube v korist Nikeje, Epirja in Ogrskega kraljestva in zlasti Zlate horde leta 1242. Po drugi strani je težko reči ali bi bil Ivan Asen II. sposoben preprečiti takšen potek dogodkov. Cesar je bil vsekakor zaslužen za obdobje blaginje, notranjega miru in zunanje hegemonije v srednjeveški Bolgariji. ==Družina== Ivan Asen II. je bil poročen trikrat. Prva žena je bila morda Ana ali Anisija, ki jo omenja ''[[Borilov sinodik|Sinodik Bolgarske cerkve]]''. Ana je bila morda njegova priležnica in ne zakonska žena. Z njo je imel svoji najstarejši hčerki * Marijo, poročeno z Manuelon Solunskim, in * Beloslavo, poročeno s Štefanom Vladislavom I. Srbskim. Druga žena je bila Ana Marija, hčerka ogrskega kralja Andreja II. in Gertrude Meranijske. Umrla je leta 1237. Z njo je imel več otrok, med njimi * Eleno, poročeno s Teodorjem II. Dukasom Laskarisom Nikejskim, * Tamaro, nesojeno zaročenko bodočega cesarja [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaela VIII. Paleologa]], * [[Koloman I. Asen|Kolomana I. Asena]], naslednika, ki je vladal od leta 1241 do 1246, in * Petra, ki je umrl leta 1237. S tretjo ženo, Ireno/Kseno, hčerko Teodorja Epirskega in Marije Petralifaine, je imel tri otroke: * Ano (ali Teodoro), poročeno s [[sebastokrator]]jem Petrom (pred 1253), * Marijo, poročeno z [[Mico Asen|Micom Asenom]], bolgarskim cesarjem leta 1256-1257, * [[Mihael I. Asen I.|Mihaela I. Asena]], bolgarskega cesarja leta 1246-1256. <div style="float: centre; width:100%" class="NavFrame"><div style="background: #ccddcc; text-align: center; border:1px solid #667766" class="NavHead">'''Družinsko drevo Ivana Asena II.<ref name=bozilov>Božilov- ''Familijata na Asenevci'', str. 192–235.</ref><ref name=srednovek>Ivan Božilov, Vasil Gjuzelev (2006). ''Istorija na srednovekovna Bǎlgarija VII-XIV vek'' (tom 1). Anubis. ISBN 954-426-204-0.</ref>''' </div> <div class="NavContent" style="font-size:normal; text-align:center"> {| width="100%" style="text-align: center; border-collapse:collapse" cellSpacing="0" cellPadding="0" |- | | colspan=4| [[Ivan Asen I.]] | colspan=4| Elena-Evgenija Bolgarska |- | colspan=3 style="border-right:solid black 1px"| | colspan=4 style="border-bottom:solid black 1px"| | colspan=3 style="border-left:solid black 1px"| |- | colspan=3| 1 | colspan=2 style="border-right:solid black 1px"| | colspan=2| | colspan=3| 2 |- style="vertical-align:top" | colspan=3| Ana Marija Ogrska | colspan=4| <big>'''Ivan Asen II.'''</big><br /><small>(1218–24. junij 1241)</small> | colspan=3| Irena Komnena Epirska |- | colspan=5 style="border-right:solid black 1px"| | colspan=5| |- align="left" | style="width: 10%; border-right:solid black 1px"| | style="width: 10%; border-right: solid black 1px; border-top: solid black 1px; padding-left:0.5em"| 1 | style="width: 10%; border-right: solid black 1px; border-top: solid black 1px; padding-left:0.5em"| 1 | style="width: 10%; border-right: solid black 1px; border-top: solid black 1px; padding-left:0.5em"| 1 | style="width: 10%; border-right: solid black 1px; border-top: solid black 1px; padding-left:0.5em"| 1 | style="width: 10%; border-right: solid black 1px; border-top: solid black 1px; padding-left:0.5em"| 2 | style="width: 10%; border-right: solid black 1px; border-top: solid black 1px; padding-left:0.5em"| 2 | style="width: 10%; padding-left:0.5em"| 2 |- style="vertical-align:top" | colspan=2 style="border-right:solid black 1px"| Elena Bolgarska | colspan=2 style="border-left: solid black 1px; border-right:solid black 1px"| [[Kaliman I.]] | colspan=2 style="border-left:solid black 1px; border-right; solid black 1px"| Ana-Teodora Asenina | colspan=2 style="border-left:solid black 1px; border-right; solid black 1px"| [[Mihael Asen I.]] |- | colspan=2 style="border-right:solid black 1px"| | colspan=2 style="border-left: solid black 1px; border-right:solid black 1px"| | colspan=2 style="border-left:solid black 1px; border-right; solid black 1px"| | colspan=2 style="border-left:solid black 1px; border-right; solid black 1px"| | colspan=2 style="border-left:solid black 1px"| |- style="vertical-align:top" | | colspan=2| Tamara | colspan=2| Peter | colspan=2| Marija Asenina | |- |} </div><div class="NavFrame" style="clear: none; display:none"></div></div> ==Zanimivost== Po Ivanu Asenu II. se imenuje zaliv Ivan Asen Cove na Smithovem otoku v Južnih šetlandskih otokih na [[Antarktika|Antarktiki]]. Pečat Ivana Asena II. je upodobljen na reverzu bolgarskega bankovca za 2 leva, izdanega leta 1999 in 2005.<ref>[http://www.bnb.bg/ ''Bulgarian National Bank'']. Notes and Coins in Circulation: 2 levs (1999) & 2 levs (2005). Pridobljeno 26. marca 2009.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Jordan Andreev, Milčo Lalkov (1996). ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Veliko Tǎrnovo. Abagar. ISBN 954-427-216-X. * Jordan Andreev, Ivan Lazarov, Plamen Pavlov (2012). ''Кой кой е в средновековна България'' (''Kdo je kdo v srednjeveški Bolgariji''). Iztok Zapad. ISBN 978-619-152-012-1. * Canev, Stefan (2006). ''6 (1218–1241) Zavoevateljat na duši. Car Ivan Asen II''. Bǎlgarski hroniki. Sofia, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Cawley, Charles (30. januar 2011). ''Bulgaria: Ivan Asen II 1218–1241, Koloman I 1241–1246, Mihail II Asen 1246–1257''. Medieval Lands database, Foundation for Medieval Genealogy. * Delev, Petǎr; Valeri Kacunov; Plamen Mitev; Evgenija Kalinova; Iskra Baeva; Bojan Dobrev (2006). ''16 Bǎlgarskata dǎržava pri Car Simeon; 10 Zlatnijat vek na bǎlgarskata kultura''. Istorija i civilizacija za 11. klas. Trud, Sirma. ISBN 954-9926-72-9. * Dimitrov, Božidar (1994). ''Restoration and rise of the Bulgarian state and its hegemony on the Balkan Peninsula 1185–1246''. Bulgaria: illustrated history. Sofia: Borina. ISBN 954-500-044-9. * Fine, Jr., John V.A. (1987). ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest''. Ann Arbor: University of Michigan Press. ISBN 978-0-472-10079-8. * Lalkov, Milčo (1997). ''Tsar Ivan Assen II (1218–1241). Rulers of Bulgaria''. Kibea. ISBN 954-474-098-8. * Vasiliev, Alexander (1952). ''The role of Bulgaria in the Christian East under Tsar John Asen II''. A History of the Byzantine Empire. Madison, Wisconsin: University of Wisconsin Press.OCLC 2323191. * ''2.1 Sǎzdavane i utvǎrždavane na Vtorata bǎlgarska dǎržava''. Vǎzstanovenata dǎržavnost. Bǎlgarite i Bǎlgarija. Ministry of Foreign Affairs of Bulgaria, Trud, Sirma. 2005. {{refend}} {{Bolgarski vladarji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ivan Asen II.}} [[Kategorija:Bolgarski vladarji]] [[Kategorija:Bolgarski carji]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] 80cw0m6txbmwn5usdvszz4titas3xib 0 434449 6718043 6616333 2026-07-26T00:46:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718043 wikitext text/x-wiki '''Psihosocialna nevarnost''' je katerakoli nevarnost pri delu, ki vpliva na psihološko blagostanje zaposlenih. '''Psihosocialna tveganja''' vključujejo stres, povezan z delom, nasilje na delovnem mestu (vključno z grožnjami z nasiljem), trpinčenje na delovnem mestu ter ustrahovanje in nadlegovanje na delovnem mestu. ==Tveganje== '''Tveganje''' pomeni [[verjetnost]], da se bo zaradi kakšnih zunanjih ali notranjih dejavnikov zgodila določena škoda oziroma kakršenkoli drug negativen izid. Tveganje je pravzaprav možnost, da izid ne bo takšen, kot je bil predviden. V finančnem in poslovnem svetu je koncept tveganja isti. Tveganje je vse, kar lahko prepreči doseganje določenih ciljev in ustvari izid, ki ni bil predviden. Če je škodo ali negativen izid možno predvideti, se potem le-ta lahko nevtralizira s preventivnim dejanjem.<ref name=t2017>Tveganje. (2017). V ''Finančni slovar''. Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.financnislovar.com/definicije/tveganje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170524170636/http://www.financnislovar.com/definicije/tveganje.html |date=2017-05-24 }}</ref> Da sploh lahko govorimo o tveganju, morata biti prisotna dva dejavnika, in sicer: [[negotovost]] in izpostavljenost. Če kateri od teh dejavnikov ni prisoten, potem ne moremo govoriti o tveganju. Lahko smo negotovi glede prihodnjih dogodkov, toda če nismo izpostavljeni, potemtakem tveganja preprosto ni. Ali obratno: če smo izpostavljeni in z gotovostjo vemo, kaj se bo zgodilo, težko rečemo, da obstaja tveganje.<ref name=t2017/> Ob tem se poraja vprašanje, ali smo sploh lahko stoodstotno gotovi glede česarkoli. ==Psihosocialna tveganja== [[Mednarodna organizacija dela]] je leta 1986<ref name=hupke2013>Hupke, M. (2013). ''Psychosocial risks and workers health.'' Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://oshwiki.eu/wiki/Psychosocial_risks_and_workers_health {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170718074124/https://oshwiki.eu/wiki/Psychosocial_risks_and_workers_health |date=2017-07-18 }}</ref> opredelila psihosocialna tveganja v smislu njihove interakcije med vsebino dela, delovno organizacijo in upravljanjem, drugimi pogoji okolja in organizacije na eni strani ter [[Kompetence (kadrovsko področje)|kompetencami]] in [[Osnovne človekove potrebe|potrebami]] delavca na drugi strani. Ta interakcija je lahko nevarna za [[zdravje]] delavca v odvisnosti od njegovega zaznavanja in doživljanja. Cox in A. Griffiths (1995)<ref name=hupke2013/> pa sta opredelila psihosocialne nevarnosti kot vidike oblikovanja, organizacije in upravljanja dela ter njihovega socialnega in okolijskega konteksta, ki lahko potencialno povzročijo psihološko ali fizično škodo. '''Psihosocialna tveganja''' so opredeljena kot tisti psihološki in socialni vidiki dela, delovnega mesta, zaposlenih, delovne organizacije in širšega okolja, ki povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete pri zaposlenih, doživljanje prekomernega [[Stres|stresa]], preobremenjenost, [[Izgorelost|izgorevanje]], [[Absentizem|odsotnost z dela]], in ki prav tako povečujejo verjetnost za zmanjšani [[učinkovitost]] in storilnost na delovnem mestu ter težave pri [[Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem|usklajevanju dela z družinskimi obveznostmi]].<ref name=šprahdolenc2014>Šprah, L. in Dolenc, B. (2014). ''Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja OPSA.'' Ljubljana: Družbenomedicinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://dmi.zrc-sazu.si/sites/default/files/orodje_za_obvladovanje_psihosocialnih_tveganj_in_absentizma.pdf</ref> ===Izvori psihosocialnih tveganj=== Psihosocialna tveganja izhajajo iz slabega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih socialnih okoliščin dela in imajo lahko negativne psihične, fizične in socialne posledice, kot so [[Stres na delovnem mestu|stres, povezan z delom]], [[izgorelost]], [[Melanholija|depresija]] in drugo.<ref name=ptsdm2017>''Psihosocialna tveganja in stres na delovnem mestu.'' (2017). Bilbao: European Agency for Safety and Health at Work (EU-OSHA). Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/sl/themes/psychosocial-risks-and-stress</ref> Izvori psihosocialnih tveganj na delovnem mestu<ref name=šprahdolenc2014/> so: * vsebina dela: monotono, fragmentirano, nesmiselno ali premalo zahtevno delo, kratki delovni cikli, velika negotovost, delo z zahtevnimi strankami, bolniki in varovanci * delovna obremenitev ali hitrost dela: prevelika ali premajhna delovna obremenitev, pomanjkanje nadzora nad hitrostjo poteka dela (delovni stroj določa hitrost dela), velik časovni pritisk, nenehni časovni roki * urnik dela: izmensko delo, neprilagodljiv urnik dela, nepredvidljiv, dolg ali delovni čas izven rednih ur (med 9. in 17. uro) * nadzor: majhno sodelovanje pri odločanju, majhen nadzor nad delovno obremenitvijo, hitrostjo dela in njegovo menjavo * delovno okolje in delovna oprema: neustrezna, nezanesljiva in slabo vzdrževana oprema, slabe delovne razmere, kot so pomanjkanje prostora, slaba osvetljenost ali prekomeren hrup * organizacijska kultura in funkcija: slaba komunikacija in obveščanje, nizka raven podpore pri reševanju težav in osebnem razvoju, slabo definirani ali neusklajeni organizacijski cilji * medosebni odnosi na delovnem mestu: socialna ali fizična izolacija, slab odnos z nadrejenimi, medsebojni konflikti, pomanjkanje socialne podpore, [[Diskriminacija|nadlegovanje]], ustrahovanje, nasilje tretjih oseb * vloga in odgovornost v organizaciji: [[Konflikt na delovnem mestu|dvoumne ali konfliktne vloge]], odgovornost za ljudi pri delu * [[Profesionalni razvoj|razvoj poklicne kariere]]: stagniranje poklicne kariere, negotovost v zvezi z napredovanjem ali zaposlitvijo, nezasluženo napredovanje ali odsotnost zasluženega napredovanja, slabo plačilo, slab družbeni ugled dela * [[Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem|usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja]]: nasprotja med zahtevami dela in zasebnega življenja, nizka podpora družine, težave, povezane z delovno aktivnostjo obeh partnerjev. ===Posledice psihosocialnih tveganj=== [[Stres na delovnem mestu]] je postal skoraj [[Sopomenka|sinonim]] za delovno življenje in je splošno sprejeto, da ima lahko delo precejšnji vpliv na [[Duševno zdravje na delovnem mestu|psihološko zdravje delavca]].<ref name=rickbriner2000>Rick, J. in Briner, R. B. (2000). Psychosocial risk assessment: problems and prospects. ''Occupational Medicine, 50''(5), 310–314.</ref> Tako kot številna druga vprašanja, povezana z [[Duševno zdravje|duševnim zdravjem]], je tudi [[stres]] pogosto predmet napačnega razumevanja ali stigmatizacije. Če pa se psihosocialna tveganja in [[stres]] obravnavajo kot organizacijsko vprašanje, in ne kot pomanjkljivost posameznika, so lahko enako obvladljivi kot katerokoli drugo tveganje za zdravje in varnost pri delu.<ref name=ptsdm2017/> Posledice psihosocialnih tveganj se lahko kažejo na več ravneh. Ponavljajoče se stresne reakcije, ki so posledica različnih obremenitev, se lahko kažejo v fizioloških reakcijah, spremembah vedenja, psihičnem odzivanju.<ref name=šprahdolenc2014/> Poleg tega pa se posledice lahko kažejo tudi na ravni same delovne organizacije, saj se lahko poveča bolniška odsotnost z dela ([[absentizem]]), zapuščanje kadrov (fluktuacija), znižata se storilnost in delovna učinkovitost zaposlenih na delovnem mestu zaradi zdravstvenih težav ([[prezentizem]]), zaposlenim lahko upade morala in lojalnost do organizacije, povečajo se sovražnost in druga negativna čustva.<ref name=šprahdolenc2014/> Posledice psihosocialnih tveganj<ref name=šprahdolenc2014/> so: * telesni znaki: spremembe v teku, spremembe v telesni teži, pogosti [[Glavobol|glavoboli]], [[vrtoglavica]], [[nespečnost]], pogosti [[Prehlad|prehladi]], napetost in bolečine v mišicah, prebavne motnje, razbijanje srca, kronična utrujenost, [[Alergija|alergije]], povečano uživanje alkohola in pomirjeval ter več kajenja * duševni znaki: [[tesnoba]], nemir, napetost, potrtost, nemoč, obup, nagle spremembe razpoloženja, razdražljivost, napadalnost, nočne more, pogosti jok, [[Melanholija|depresija]], zaskrbljenost, nezadovoljstvo, pretirana občutljivost, pomanjkanje [[Samospoštovanje|samospoštovanja]], občutek praznosti, dvomi, izguba perspektive, [[Apatija|apatičnost]], negativizem, pozabljivost, zmedenost * znaki, vidni v medosebnih odnosih: nestrpnost, nezaupanje, zmanjšani stiki s prijatelji, izmikanje sodelavcem, zapiranje vase, izolacija, skrivanje, težave v komunikaciji, zmanjšana potreba po spolnosti * znaki, vidni pri delu: občutek preobremenjenosti, [[Utrujenost na delovnem mestu|utrujenost]], neučinkovitost, neuspešnost, nedokončane naloge, lotevanje vedno novih nalog, izguba perspektive, težave s koncentracijo in pozornostjo, pomanjkanje novih idej, odpor do dela, [[absentizem]], [[prezentizem]], [[Odhodi iz organizacije|fluktuacija]]. Dobro psihosocialno okolje spodbuja uspešnost in osebni razvoj ter dobro duševno in telesno počutje delavca. Delavec občuti [[stres]], kadar so zahteve njegovega dela večje od njegovih sposobnosti, da se spopade z njimi. Pri delavcih, ki so dalj časa izpostavljeni stresu, se lahko poleg težav z duševnim zdravjem pojavijo tudi resne težave s telesnim zdravjem, kot so bolezni srca in ožilja ali kostno-mišična obolenja. Negativni učinki za organizacijo vključujejo slabo splošno poslovno uspešnost, povečano [[Absentizem|odsotnost z dela]], [[prezentizem]] (delavci pridejo na delo kljub bolezni, zaradi česar pri delu niso učinkoviti) ter višje stopnje nesreč in poškodb. Odsotnosti so običajno daljše kot pri drugih vzrokih, [[Stres na delovnem mestu|stres, povezan z delom]], pa lahko prispeva tudi k višjim stopnjam predčasnega [[Upokojitev|upokojevanja]].<ref name=ptsdm2017/> ==Ocena tveganja== Obstajajo različne metode za oceno dejavnikov psihosocialnega tveganja na delovnem mestu. Najbolj uporabljen način je s pomočjo samoocenjevalnih vprašalnikov.<ref name=hupke2013/> Naloga delodajalcev je, da zagotovijo [[Varnost in zdravje pri delu|varnost in zdravje delavcev pri delu]] ter izvedejo [[Ocena tveganja pri delu|oceno tveganja]]. '''Ocena tveganja''' je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev, ki jih predstavljajo nevarnosti na delovnem mestu. Je sistematičen pregled vseh vidikov dela in obravnava naslednja vprašanja<ref name=ot2017>''Ocenjevanje tveganja.'' (2017). Ljubljana: Sektor za varnost in zdravje pri delu Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije. Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.osha.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/informacije-po-temah/ocenjevanje-tveganja</ref>: * kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo * ali je nevarnosti mogoče odpraviti * če nevarnosti ni mogoče odpraviti, kakšni preventivni ali varnostni ukrepi so ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj. ===Petstopenjski pristop k ocenjevanju tveganja=== Za večino podjetij bi moral ustrezati preprost petstopenjski pristop k ocenjevanju tveganja. Koraki petstopenjskega pristopa<ref>''Petstopenjski pristop k oceni tveganja.'' (2017). Ljubljana: Sektor za varnost in zdravje pri delu Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije. Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.osha.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/informacije-po-temah/ocenjevanje-tveganja/petstopenjski-pristop-k-oceni-tveganja</ref> so: 1. korak: '''Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb''' Nevarnost je lahko karkoli (delovni material, delovna oprema, način dela ali delovni postopek), kar bi lahko povzročilo škodo. Zelo pomembno je, da je za vsako nevarnost jasno, kdo se lahko poškoduje, ker bomo tako določili najboljši način za obvladovanje tveganja. To ne pomeni, da moramo poimensko našteti vse ogrožene ljudi, temveč da določimo ogrožene skupine ljudi (npr. zaposleni, ki delajo v skladišču, mimoidoči). V nevarnosti so lahko tudi osebe, ki niso zaposlene v podjetju (npr. čistilci, podizvajalci, obiskovalci). Še posebno pozornost je treba nameniti vprašanju spola in skupinam delavcev, pri katerih je tveganje večje ali imajo posebne potrebe. V vsakem primeru je pomembno, da določimo, kako se lahko poškodujejo oziroma kakšna poškodba ali obolenje se lahko pojavi. Delavci, pri katerih je tveganje lahko večje, so: delavci invalidi, delavci migranti, mladi in starejši delavci, nosečnice in doječe matere, neusposobljeno in neizkušeno osebje, vzdrževalci, delavci z oslabljenim imunskim sistemom, delavci z zdravstvenimi težavami (npr. bronhitis), delavci, ki jemljejo zdravila, zaradi katerih so lahko ranljivejši. 2. korak: '''Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj''' Tveganje je možnost, velika ali majhna, da bo nekdo zaradi nevarnosti prizadet. Veliko nevarnosti ali aktivnosti na delovnem mestu lahko ocenimo na podlagi preprostega postopka, ki temelji na presoji in ne zahteva nobenega strokovnega znanja ali zapletenih metod. Na ta način presojamo aktivnosti, pri katerih je prisotna manjša nevarnost, ali delovna mesta, kjer so tveganja dobro znana ali že prepoznana in kjer je način za njihovo obvladovanje že na voljo. Tveganja je nato treba prednostno razvrstiti in obravnavati v določenem vrstnem redu. 3. korak: '''Odločitev o preventivnem ukrepanju''' Pri preprečevanju in obvladovanju tveganj je treba upoštevati naslednje: izogibanje tveganjem, zamenjava nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim, obvladovanje tveganj pri viru, uvajanje kolektivnih varnostnih ukrepov ima prednost pred individualnimi varnostnimi ukrepi, prilagajanje tehničnemu napredku in prizadevanje za izboljšanje ravni varnosti v podjetju. 4. korak: '''Ukrepanje''' Pomembno je, da so v postopek vključeni delavci in njihovi predstavniki. Za učinkovito izvajanje je med drugim treba sestaviti načrt, ki določa: ukrepe, ki se bodo izvajali, kdo bo kaj storil in kdaj ter do kdaj mora biti naloga opravljena. Izvajanje ukrepov ima prednost pred drugimi nalogami. 5. korak: '''Spremljanje in posodabljanje''' Oceno tveganja je treba redno pregledovati glede na naravo tveganj, verjetnost sprememb v delovnem procesu ali zaradi rezultatov preiskave nezgode pri delu ali nevarnega pojava. Oceno tveganje je treba tudi evidentirati. ===Kritika petstopenjskega pristopa k ocenjevanju psihosocialnih tveganj=== V delovnih organizacijah službe za zdravje na delovnem mestu igrajo pomembno vlogo pri ocenjevanju fizičnih nevarnosti. Pogosto se predlaga podoben pristop k ocenjevanju psihosocialnih tveganj, kot je pristop k ocenjevanju fizičnih tveganj.<ref name=rickbriner2000/> Briner in J. Rick (1999)<ref name=rickbriner2000/> menita, da je kar nekaj težav s takšnim pristopom k ocenjevanju psihosocialnih tveganj. Obstaja namreč nekaj razlik med fizičnimi in psihosocialnimi nevarnostmi na delovnem mestu. Fizične nevarnosti so zelo odvisne od konteksta (npr. način, kako se shranjujejo vnetljive snovi), psihosocialne nevarnosti pa so lahko prisotne povsod (npr. čezmerna delovna obremenitev, nejasnost vlog). Tako npr. lahko zelo natančno ugotovimo, na kateri stopnji izpostavljenosti kemičnim hlapom, le-ti postanejo nevarni, ne moremo pa ugotoviti stopnje, na kateri npr. čezmerna delovna obremenitev lahko povzroči določeno škodo. Nadalje, fizične nevarnosti ponavadi delujejo takoj (npr. opekline, padci), učinek izpostavljenosti npr. travmatičnemu dogodku pa je lahko latenten nekaj mesecev ali več. Fizične nevarnosti ponavadi imajo negativne učinke, medtem ko so učinki psihosocialnih nevarnosti včasih negativni, včasih pozitivni. Tako je npr. vpliv na opravljanje lastnega dela ali avtonomnost na splošno sprejeta kot dobra za naše duševno zdravje, ampak preveč avtonomnosti lahko kaže tudi na nejasnost vlog ali slabo podporo sodelavcev ali nadrejenih, kar je oboje označeno kot potencialna nevarnost. Na koncu, fizične nevarnosti so same po sebi škodljive (npr. strupeni plini), ali pa se njihov vpliv do neke mere lahko določi glede na posameznikovo občutljivost, psihosocialne nevarnosti pa so v celoti ali delno določene glede na način, kako jih ljudje dojemajo (kognitivna ocena). Tako je npr. strupen plin strupen ne glede na to, ali ga vohamo, okusimo ali vidimo, delovna obremenitev pa npr. zahteva določitev, ali je premalo ali preveč le-te, da bi bila nevarna za posameznika.<ref name=rickbriner2000/> Pri oceni tveganja je zato včasih težko izvesti že prvi korak, ko iščemo psihosocialne nevarnosti oziroma tveganja.<ref name=rickbriner2000/> Poleg tega se pojavlja težava tudi zaradi samoocenjevalne narave vprašalnikov o pogojih dela, ker je samoocenjevanje pod vplivom številnih dejavnikov poleg objektivnih pogojev dela. Briner (1997)<ref name=rickbriner2000/> navaja naslednje: trenutno čustveno stanje med reševanjem vprašalnika, individualne razlike oziroma osebnostne lastnosti (npr. čustvena nestabilnost oziroma nevroticizem), težava pri razlikovanju trenutnih stresnih delovnih pogojev od tistih, ki jih preprosto ne maramo na delovnem mestu, ter dejstvo, da samoocena fizičnih ali psiholoških simptomov ne ustreza nujno kliničnim znakom škode. Briner (1997)<ref name=rickbriner2000/> zato predlaga naslednje tri vire podatkov o kazalnikih nevarnosti, škode in tveganja: interno raziskavo, opazovanje in kvalitativne tehnike. Obstajajo torej tudi drugi postopki, ki so ravno tako učinkoviti, še posebno pri bolj zapletenih tveganjih in okoliščinah. Vodilna načela so enaka, ne glede na to, ali je postopek ocene tveganja razdeljen na več ali manj korakov, ali pa so celo nekateri od korakov drugačni.<ref name=ot2017/> En sam "pravi" način za izvedbo ocene tveganja ne obstaja in v različnih razmerah se lahko uporabijo različni pristopi. Izbira pristopa k oceni tveganja je odvisna od: narave delovnega mesta (npr. stalna ali prehodna poslovna enota), vrste delovnega procesa (npr. ponavljajoče operacije, razvoj ali spreminjanje procesov, delo na zahtevo), opravljene naloge (npr. ponavljajoča, občasna ali z visoko stopnjo tveganja) in tehnične zahtevnosti. V nekaterih primerih bo zadostoval enoten pristop, ki bo zajel vsa tveganja, povezana z delovnim mestom ali aktivnostjo, medtem ko bodo v drugih primerih morda potrebni različni pristopi za različne dele delovnega mesta.<ref>''Kako izvesti oceno tveganja.'' (2017). Bilbao: European Agency for Safety and Health at Work (EU-OSHA). Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://oiraproject.eu/sl/how-carry-out-risk-assessment</ref> ===Psihosocialna tveganja v Evropi in Sloveniji=== Raziskava Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu o novih in nastajajočih tveganjih (''ESENER'') (2012)<ref name=ptsdm2017/> ugotavlja, kako se psihosocialna tveganja dojemajo v evropskih podjetjih in kako se ta z njimi spopadajo, ter opredeljuje glavne dejavnike, prepreke in potrebe po pomoči. Raziskava ''ESENER'' je bila opravljena v letu 2009 v 31 državah (27 držav članic Evropske unije (EU-27), Hrvaška, Norveška, Švica in Turčija).<ref>Van Stolk, C., Staetsky, L., Hassan, E. in Kim, C. W. (2012). ''Management of psychosocial risks at work: An analysis of the findings of the European Survey of Enterprises on New and Emerging Risks (ESENER).'' Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/management-psychosocial-risks-esener/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180930103834/https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/management-psychosocial-risks-esener |date=2018-09-30 }}</ref> Rezultati kažejo, da psihosocialna tveganja predstavljajo večji izziv in so težje obvladljiva kot tako imenovana tradicionalna tveganja za varnost in zdravje pri delu. Predvsem je treba povečati ozaveščenost, potrebna pa so tudi enostavna praktična orodja, ki bi olajšala spopadanje s stresom, nasiljem in nadlegovanjem, povezanim z delom.<ref name=ptsdm2017/> V ''Poročilu o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji'' (2012)<ref>''Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji.'' (2012). Dublin: European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions (Eurofound). Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.stat.si/StatWeb/doc/sosvet/Sosvet_03/Sos03_s1844-2013.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170516154108/http://www.stat.si/StatWeb/doc/sosvet/Sosvet_03/Sos03_s1844-2013.pdf |date=2017-05-16 }}</ref> so predstavljeni podatki o delovnih razmerah ter psihičnih in zdravstvenih tveganjih v delovnem okolju v Sloveniji, pridobljeni s prej omenjeno evropsko raziskavo o delovnih razmerah in slovenskim modulom o psihičnih in zdravstvenih tveganjih, izvedenim leta 2010. Analiza je pokazala, da slovenski delavci v primerjavi s povprečjem EU-27 poročajo, da več delajo (zlasti ženske), da so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, da doživljajo večjo zaposlitveno negotovost, več prisotnosti na delovnem mestu kljub bolezni (prezentizem) in manj izostankov z dela (absentizem). Večina anketirancev v Sloveniji je poročala, da pri delu doživljajo stres, več kot 40 % pa o splošni utrujenosti. Posebnih razlik med slovenskimi izsledki in povprečjem EU-27 glede različnih oblik psihičnega nasilja ali zlorab ni. Besednih žalitev je manj, čeprav v Sloveniji poročajo o pogostejših grožnjah in ponižujočem ravnanju, manjše so pa razlike glede diskriminacije in zastraševanja ali nadlegovanja. Podatki, pridobljeni s posebnim modulom o psihičnih in zdravstvenih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, so ponovno potrdili visoko intenzivnost dela, saj so anketiranci večinoma poročali o slabih izkušnjah, povezanih s preveliko količino in slabo organizacijo dela, manj o doživljanju psihičnega nasilja, najmanj pa fizičnega nasilja. Psihičnemu nasilju je bilo izpostavljeno 10 % anketirancev, nekoliko več žensk kakor moških. Zdravstvene in psihične težave, o katerih je poročalo največ anketirancev, so bile živčnost, spalne motnje in mišična napetost. V okviru ''Ankete o delovni sili'' je bil v drugem četrtletju 2013 izveden ad hoc modul o nezgodah pri delu in drugih z delom povezanimi zdravstvenimi težavami.<ref>Svetin, I. (2014). ''Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave.'' Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.stat.si/StatWebArhiv/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=6153{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Rezultati kažejo, da je vsaj enemu dejavniku, ki bi lahko negativno vplival na telesno zdravje, bilo izpostavljenih malo več kot 60 % delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. Za skoraj 40 % teh oseb so pomenili največje tveganje za zdravje nerodna ali prisilna drža telesa ali težki delovni gibi. Temu tveganju so bile bolj izpostavljene ženske (51,4 %) kot moški (31,3 %). Pri moških je bilo na drugem mestu delo s tveganjem za nezgode (24,7 % delovno aktivnih moških), pri ženskah pa ročno premeščanje težkih bremen (16,5 % delovno aktivnih žensk). Na delovnem mestu je bilo psihičnim pritiskom podvrženih skoraj 32 % delovno aktivnih prebivalcev. Od teh je bila velika večina (90,7 %) takih, ki so delali pod hudimi časovnimi pritiski in so bili preobremenjeni z delom, 5,1 % delovno aktivnih je bilo izpostavljenih nadlegovanju ali ustrahovanju, 4,2 % pa nasilju in grožnjam z nasiljem. Raziskava ''ESENER-2'' je bila opravljena v letu 2014 v 36 državah (28 držav članic Evropske unije (EU-28), Albanija, Makedonija, Islandija, Črna Gora, Norveška, Srbija, Švica in Turčija).<ref>Irastorza, X., Milczarek, M. in Cockburn, W. (2016). ''Second European Survey of Enterprises on New and Emerging Risks (ESENER-2) – Overview report: Managing safety and health at work.'' Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/second-european-survey-enterprises-new-and-emerging-risks-esener/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171115071716/https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/second-european-survey-enterprises-new-and-emerging-risks-esener |date=2017-11-15 }}</ref> Psihosocialni dejavniki tveganja še vedno veljajo za zahtevnejše od drugih dejavnikov tveganja. Ugotovljeno je, da so anketiranci v poslovnih enotah EU-28 kot dva najpogostejša dejavnika, ki prispevata k psihosocialnim tveganjem, navedli delo s težavnimi strankami, bolniki in učenci (58 %) ter časovni pritisk (43 %). Za oba dejavnika tveganja je značilen podoben profil gospodarske dejavnosti. Najpogostejša sta med poslovnimi enotami na področju izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter v javni upravi. Oba dejavnika tveganja se povečujeta sorazmerno z velikostjo podjetja, še zlasti to velja za časovni pritisk. Kar zadeva ukrepe, so v EU-28 najpogosteje poročali o reorganizaciji dela, da bi se zmanjšale zahteve in pritisk na delovnem mestu (38 %), ter zaupnem svetovanju za zaposlene (36 %). Pri uporabi storitev s področja varnosti in zdravja pri delu je razvidno, da so poslovne enote najpogosteje najemale zdravnike, specialiste medicine dela (68 %), splošne strokovnjake za področje varnosti in zdravja pri delu (63 %) ter izvedence za preprečevanje nezgod pri delu (52 %). Kar zadeva psihosocialna tveganja, pa o vključenosti psihologa poroča le 16 % poslovnih enot iz EU-28. Zanimivo je, da obstajajo pomembne razlike po posameznih državah: na Finskem in Švedskem približno 60 % poslovnih enot poroča o vključenosti psihologa, bodisi ga zaposluje bodisi ga najame, v Sloveniji približno 25 %.<ref>''Druga evropska anketa podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-2) – Povzetek.'' (2015). Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/reports/esener-ii-summary.pdf/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170620164144/https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/reports/esener-ii-summary.pdf |date=2017-06-20 }}</ref> ==Upravljanje psihosocialnih tveganj== Psihosocialna tveganja so odvisna od različnih dejavnikov. Povezana so tudi s subjektivnim doživljanjem obremenitev in osebnostnimi značilnostmi. Za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu je odgovoren predvsem delodajalec, vendar se boljši učinki dosežejo v sodelovanju med zaposlenimi, delodajalcem, vodilnimi delavci, predstavniki sindikatov oziroma katerim drugim predstavnikom delavcev.<ref name=šprahdolenc2014/> Čeprav so torej delodajalci zakonsko odgovorni zagotoviti, da se tveganja na delovnem mestu pravilno ocenjujejo in nadzorujejo, je pomembno, da so vključeni tudi delavci, ker delavci in njihovi predstavniki najbolje poznajo težave, ki se lahko pojavijo na njihovem delovnem mestu. Z njihovim vključevanjem bosta zagotovljeni ustreznost in učinkovitost sprejetih ukrepov.<ref name=ptsdm2017/> Problema se je treba lotiti sistematično in celovito. Novejše smernice obvladovanja psihosocialnih tveganj že vključujejo poleg ožjih tveganj, povezanih s poklicem in z naravo dela ter delovno organizacijo, tudi različne dejavnike, ki izhajajo iz širših družbenih, sociodemografskih in ekonomskih okoliščin, saj so slednja tveganja prepoznana kot dodatna bremena, ki povečujejo ranljivost zaposlenih za doživljanje prekomernega stresa, izgorevanje in odsotnost z dela zaradi zdravstvenih težav ter zmanjšujejo storilnost in učinkovitost na delovnem mestu.<ref name=šprahdolenc2014/> Prav tako je pomembno, da je spoprijemanje s psihosocialnimi tveganji usmerjeno predvsem k vzrokom, ne pa k njihovim posledicam. Strategijo je smiselno tudi sproti prilagajati in dopolnjevati z novimi ukrepi. Vsekakor pa je treba v določenih časovnih razmikih (na eno‐ ali dvoletni ravni) ponovno opraviti analizo stanja, s pomočjo katere se preverijo učinki ukrepov in morebitni novi izvori problemov ter pridobijo izhodišča za oblikovanje nadaljnjih strategij obvladovanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.<ref name=šprahdolenc2014/> ==Glej tudi== [[Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu|Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu]] [[Mednarodna organizacija dela|Mednarodna organizacija dela]] [[Ocena tveganja pri delu|Ocena tveganja pri delu]] [[:en:Psychosocial hazard|Psihosocialna nevarnost]] [[Varnost in zdravje pri delu|Varnost in zdravje pri delu]] [[Poklicna higiena|Poklicna higiena]] [[Zdravstvena psihologija dela|Zdravstvena psihologija dela]] [[Duševno zdravje na delovnem mestu|Duševno zdravje na delovnem mestu]] [[Stres|Stres]] [[Stres na delovnem mestu|Stres na delovnem mestu]] [[Dejavniki stresa na delovnem mestu|Dejavniki stresa na delovnem mestu]] [[Izgorelost|Izgorelost]] [[Alkoholizem na delovnem mestu|Alkoholizem na delovnem mestu]] [[Utrujenost na delovnem mestu|Utrujenost na delovnem mestu]] [[Monotonija pri delu|Monotonija pri delu]] [[Absentizem|Absentizem]] [[Prezentizem|Prezentizem]] [[Odhodi iz organizacije|Odhodi iz organizacije]] [[Nasilje na delovnem mestu|Nasilje na delovnem mestu]] [[Fizično nasilje na delovnem mestu|Fizično nasilje na delovnem mestu]] [[Spolno nadlegovanje na delovnem mestu|Spolno nadlegovanje na delovnem mestu]] [[Diskriminacija na delovnem mestu|Diskriminacija na delovnem mestu]] [[Diskriminacija na delovnem mestu zaradi homoseksualnosti|Diskriminacija na delovnem mestu zaradi homoseksualnosti]] [[Mobing|Mobing]] [[Konflikt na delovnem mestu|Konflikt na delovnem mestu]] [[Psihološka podpora zaposlenim|Psihološka podpora zaposlenim]] [[Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem|Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem]] [[Psihološko blagostanje na delovnem mestu|Psihološko blagostanje na delovnem mestu]] [[Zadovoljstvo zaposlenih|Zadovoljstvo zaposlenih]] ==Viri in literatura== ''Druga evropska anketa podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-2) – Povzetek.'' (2015). Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/reports/esener-ii-summary.pdf/ Hupke, M. (2013). ''Psychosocial risks and workers health.'' Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://oshwiki.eu/wiki/Psychosocial_risks_and_workers_health Irastorza, X., Milczarek, M. in Cockburn, W. (2016). ''Second European Survey of Enterprises on New and Emerging Risks (ESENER-2) – Overview report: Managing safety and health at work.'' Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/second-european-survey-enterprises-new-and-emerging-risks-esener/ ''Kako izvesti oceno tveganja.'' (2017). Bilbao: European Agency for Safety and Health at Work (EU-OSHA). Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://oiraproject.eu/sl/how-carry-out-risk-assessment ''Ocenjevanje tveganja.'' (2017). Ljubljana: Sektor za varnost in zdravje pri delu Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije. Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.osha.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/informacije-po-temah/ocenjevanje-tveganja ''Petstopenjski pristop k oceni tveganja.'' (2017). Ljubljana: Sektor za varnost in zdravje pri delu Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije. Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.osha.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/informacije-po-temah/ocenjevanje-tveganja/petstopenjski-pristop-k-oceni-tveganja ''Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji.'' (2012). Dublin: European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions (Eurofound). Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.stat.si/StatWeb/doc/sosvet/Sosvet_03/Sos03_s1844-2013.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170516154108/http://www.stat.si/StatWeb/doc/sosvet/Sosvet_03/Sos03_s1844-2013.pdf |date=2017-05-16 }} ''Psihosocialna tveganja in stres na delovnem mestu.'' (2017). Bilbao: European Agency for Safety and Health at Work (EU-OSHA). Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/sl/themes/psychosocial-risks-and-stress Rick, J. in Briner, R. B. (2000). Psychosocial risk assessment: problems and prospects. ''Occupational Medicine, 50''(5), 310–314. Svetin, I. (2014). ''Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave.'' Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.stat.si/StatWebArhiv/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=6153 Šprah, L. in Dolenc, B. (2014). ''Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja OPSA.'' Ljubljana: Družbenomedicinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://dmi.zrc-sazu.si/sites/default/files/orodje_za_obvladovanje_psihosocialnih_tveganj_in_absentizma.pdf Tveganje. (2017). V ''Finančni slovar''. Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.financnislovar.com/definicije/tveganje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170524170636/http://www.financnislovar.com/definicije/tveganje.html |date=2017-05-24 }} Van Stolk, C., Staetsky, L., Hassan, E. in Kim, C. W. (2012). ''Management of psychosocial risks at work: An analysis of the findings of the European Survey of Enterprises on New and Emerging Risks (ESENER).'' Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/management-psychosocial-risks-esener/ ==Dodatni viri in literatura== Božič, J. (ur.). (2011). ''Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnih mestih: Izbor primerov dobre prakse v domačih in tujih podjetjih.'' Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča. Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.ir-rs.si/f/docs/Razvojni_projekti/Obvladovanje_psihosocialnih_tveganj_na_delovnih_mestih.pdf Briner, R. B. (1997). Improving stress assessment: toward an evidence-based approach to organizational stress interventions. ''Journal of Psychosomatic Research, 43''(1), 61–71. Brun, E. in Milczarek, M. (2007). ''Expert forecast on emerging psychosocial risks related to occupational safety and health.'' Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/7807118/ Cox, T., Griffiths, A. in Rial-González, E. (2000). ''Research on work-related stress.'' Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/203/ Milczarek, M. (2010). ''Workplace violence and harassment: a European picture.'' Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/violence-harassment-TERO09010ENC/ ''Prevention of psychosocial risks and stress at work in practice.'' (2002). Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/104/ ''Psychosocial risks in Europe: Prevalence and strategies for prevention.'' (2014). Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/psychosocial-risks-eu-prevalence-strategies-prevention/ Way, K. A. (2012). ''Core body of knowledge for generalist OHS professional – Psychosocial hazards and occupational stress.'' Tullamarine, VIC: Safety Institute of Australia. Pridobljeno 23. 5. 2017 s http://www.ohsbok.org.au/wp-content/uploads/2013/12/19-Hazard-Psychosocial.pdf ''Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).'' (2011). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, št. 43/2011. Pridobljeno 23. 5. 2017 s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2011-01-2039/zakon-o-varnosti-in-zdravju-pri-delu-zvzd-1 ==Zunanje povezave== [https://osha.europa.eu/ European Agency for Safety and Health at Work (EU-OSHA)] [http://www.osha.mddsz.gov.si/ Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)] [http://www.mddsz.gov.si/ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije] ==Reference== [[Kategorija:Organizacijska psihologija]] [[Kategorija:Varnost in zdravje pri delu]] lz43trcemn2i4yzsiaqu51q6olym0pd 0 452414 6718063 6228563 2026-07-26T06:26:53Z Edgar Searle 215370 UIC 6718063 wikitext text/x-wiki {{infopolje Vlak |name=ETR 563 |image=ETR 563 'Città di Pordenone' at Ljubljana.jpg |nicknames= |builder=[[Construcciones y Auxiliar de Ferrocarriles|CAF]] |origin={{Zastava|Španija}} |uicclass=Bo′(Bo)′(2)′(2)′(2)′Bo′ |voltage=3 kV DC (ETR 563)<br/>3 kV DC & 15 kV {{Ulomek|16|2|3}} Hz (ETR 564) |topspeed=160 km/h |axleload= |length=91,6 m |width= |wheeldiameter= |minimumcurve= |multipleworking= |passengerseats=297 |poweroutput= }} '''ETR 563''' je serija petčlenih [[Elektromotorna garnitura|elektromotornih]] [[Potniška garnitura|potniških garnitur]] modela [[CAF Civity]] v lasti [[Italija|italijanske]] [[Italijanske dežele|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]], z njimi pa upravlja državni prevoznik [[Trenitalia]]. Marca 2011 je dežela pri španskem proizvajalcu [[Construcciones y Auxiliar de Ferrocarriles]] (CAF) naročila 8 tovrstnih garnitur, ki so bile dobavljene v letih 2012 do 2013. Garniture so nizkopodne, dolge 91,6 metra ter premorejo 297 sedežev, okoli 260 stojišč, dve mesti za [[Invalidnost|invalide]] in 30 mest za prevoz [[Kolo (prevozno sredstvo)|koles]]. Delujejo na enosmerni tok napetosti 3000 [[Volt|V]], sestavljene so iz petih členov in šestih [[Podstavni voziček|podstavnih vozičkov]]. Opremljene so s klimatskimi napravami, sistemom za samodejno gašenje požarov, zasloni s podatki za potnike in videonadzorom. Garniture so v Italiji pričele voziti junija 2015. Z 9. septembrom 2018 je bila uvedena nova železniška potniška linija med [[Videm, Italija|Vidmom]], [[Trst|Trstom]] in [[Ljubljana|Ljubljano]], ki se izvaja z vlaki ETR 563. Nekaj let po nakupu ETR 563 je dežela sklenila pogodbo za dobavo dodatnih štirih garnitur. Garniture, ki so bile izdelane v letu 2017 in so prejele oznako ETR 564, so dvosistemske in imajo možnost delovanja tako na 3 kV kot na izmenično napetost 15 kV {{Ulomek|16|2|3}} [[Herc|Hz]], kar jim bo omogočalo vožnjo v sosednjo [[Avstrija|Avstrijo]]. == Galerija == <gallery> Slika:CAF Civity ETR 563 IMAG0066.jpg|Člen Slika:CAF Civity ETR 563 interior.jpg|Notranjost Slika:UIC 94 83 5 563 304-1 Mehrzweckabteil.jpg|Oddelek za kolesa Slika:CAF Civity ETR 563 IMAG0062.jpg|Strojevodska kabina </gallery> == Viri == *{{Navedi splet|url=https://www.caf.net/en/productos-servicios/proyectos/proyecto-detalle.php?p=215|title=Predstavitev garniture na strani proizvajalca CAF|date=|accessdate=15. 9. 2018|website=www.caf.net}} *{{Navedi novice|url=https://www.railjournal.com/rolling-stock/caf-delivers-regional-train-to-italy|title=CAF delivers regional train to Italy|date=7. 8. 2012|work=www.railjournal.com|accessdate=15. 9. 2018}} *{{Navedi novice|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2018/09/09/ljubljana-in-trst-sta-ponovno-povezana-z-vlakom-ta-bo-vozil-2x-dnevno-povratna-vozovnica-pa-stane-16e/|title=Ljubljana in Trst sta ponovno povezana z vlakom, ta bo vozil 2x dnevno, povratna vozovnica pa stane 16€|date=9. 9. 2018|work=blog.uporabnastran.si|accessdate=15. 9. 2018}} *[http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=2&t=8895 Razprava o seriji ETR 563 na forumu Vlaki.info] [[Kategorija:Železnica v Italiji]] [[Kategorija:elektromotorne garniture]] 764fkk8x1smloidlaeupbr2hlbzzee5 0 461207 6717888 6611388 2026-07-25T12:16:55Z Shabicht 3554 6717888 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Marije rožnovenske, Portorož | fullname = Župnijska cerkev Device Marije rožnovenske | image = | imagelink = | imagealt = Cerkev Device Marije Rožnovenske | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = right | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Portorož]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveta Marija|Marija Rožnovenska]] | side altars = / | relics = / | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 7. oktober 1984 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[Janez Jenko]] | people = | architect = [[Ivan Bregant]] <br> [[Jože Marinko]] | architectural type = [[modernizem]] | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[beton]] | bells = | bell weight =}} '''Cerkev Marije rožnovenske''' v [[Portorož]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Portorož|Župnije Portorož]]. == Zgodovina == V sedemdesetih letih preteklega stoletja je z naraščanjem [[Turizem|turizma]] v [[Portorož|Portorožu]] postala kapela, kjer se je obhajalo bogoslužje v Portorožu, premajhna, posebej še ob praznikih in nedeljah. Z oblastmi je zato tedanji [[župnik]] [[Franc Prelc]] začel prve pogovore o možnostih izgradnje nove cerkve z župnijskimi prostori. Ustanovljen je bil gradbeni odbor in pričelo se je iskanje primerne lokacije. Po birokratskih zapletih in petnajstletnih pogajanjih z občino in upravno enoto je le bilo izdano gradbeno dovoljenje za novo cerkev Marije rožnovenske, na območju nekdanje vrtnarije [[Kempinski Palace Portorož|hotela Palace]]. == Gradnja in posvetitev == Za glavnega izvajalca je bilo izbrano gradbeno podjetje Stavbenik iz Kopra, ki je bil tudi pripravljen kreditirati večji del investicije gradnje novega župnijskega središča, za katerega so načrte naredili in gradnjo nadzorovali arhitekti [[Ivan Bregant]], [[Jože Marinko]], Meta Šoren Pec in Stane Kajzer. Gradnja cerkve se je pričela leta 1983 in je bila končana že naslednje leto. 7. oktobra 1984, na praznik Marije Rožnovenske, je bila cerkev [[zakramentali|posvečena]]. === Arhitektura in notranja oprema === <gallery mode="packed"> </gallery> Nad mnogokotno zaokroženo dvoransko ladjo se namesto zvonika kot jambor dviga betonski križ. Oltarno skupino iz žgane gline je izdelal akademski kipar Tone Demšar. Vsi barvni [[Vitraj|vitraji]] v cerkvi so delo akademske kiparke Mire Ličen Krmpotić iz Pirana, križev pot pa je delo slikarke Marte Kunaver iz Ljubljane. === Cerkveni zvonovi === Leta 1993 so bili za portoroško župnijsko cerkev v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] v [[Innsbruck|Innsbrucku]] vliti naslednji zvonovi: [[Slika:Zvonovi cerkve sv. Marije Rožnovenske v Portorožu.jpg|250px|thumb|Cerkveni zvonovi|desno]] 1. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »fis' -8«<br> 2. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »a'«<br> 3. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »h' -4«<br> 4. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »d' -2« (Parsifal)<br> elektrifikacija: Miljavec/Hočevar<br> [[Slika:Portoroz church organ.jpg|250px|sličica|desno|Cerkvene orgle]] === Cerkvene orgle === 29. januarja 1989 je tedanji [[Škofija Koper|koprski škof]] [[Metod Pirih]] v Portorožu blagoslovil elektropnevmatske [[orgle]], pripeljane iz cerkve sester [[Frančiškani|frančiškank]] v [[Dillingen|Dillingenu]] v [[Nemčija|Nemčiji]], kamor jih je leta 1940 postavila delavnica Albert von Reiser Söhne, Orgelbau, Bieberach & Riss.<ref>{{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=405}}</ref> Orgle je v župnijski cerkvi postavil in prilagodil orglar Anton Jenko. Zunanjo podobo sta uredila arhitekta [[Ivan Bregant]] in [[Jože Marinko]]. Orglarstvo, ki je orgle zgradilo, danes ne deluje več, uglaševanje in vzdrževanje njihovih orgel je prevzelo podjetje Josef Pferdt Orgelbau iz Isny im Allgäu. ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''2MP/p--s '''I C–g³ ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Wiener Flöte || 8' |- | 03. || Salizional || 8' |- | 04. || Oktav || 4' |- | 05. || Mixtur || 2' |- | 06. || Trompete || 8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | II C–g³ ---- |- | 07. || Horn Prinzipal || 8' |- | 08. || Gedackt || 8' |- | 09. || Dolce || 8' |- | 10. || Unda maris || 8' |- | 11. ||Lieblich Prinzipal || 4' |- | 12. || Traverzflöte || 4' |- | 13. || Nasat || 2 2/3' |- | 14. || Nachthorn || 2' |- | 15. || Zimbel || 1' |- | 16. || Krumhorn || 8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C–g¹ ---- |- | 17. || Zartbass || 16' |- | 18. || Subbass || 16' |- | 19. || Oktavbass || 8' |- | 20. || Flötenbass || 8' |- |} |} '''Nastavitve (okrajšave)''' '''D: II-I I-P II-P SPI SpII-I SbII-I <br> '''1PK.PA. TRII CR.Ž''' <ref>{{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=48}}</ref> == Glej tudi == * [[Župnija Portorož]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{kategorija v Zbirki|Our Lady of the Rosary Parish Church (Portorož)|Cerkev Marije rožnovenske, Portorož}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Rožnovenska Mati Božja]] [[Kategorija:Cerkve Rožnovenske Matere Božje|Portorož]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Portorožu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1984]] [[Kategorija:Modernistične cerkve v Sloveniji|Marija rožnovenska, Portorož]] [[Kategorija:Dela Josipa Costaperarie]] [[Kategorija:Dela Jožeta Marinka]] {{Dekanija Koper}} iz9zin1nsbu9wgtj4q3km4apazmvwwt 6717890 6717888 2026-07-25T12:19:40Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6717890 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Marije rožnovenske, Portorož | fullname = Župnijska cerkev Device Marije rožnovenske | image = | imagelink = | imagealt = Cerkev Device Marije Rožnovenske | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = right | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Portorož]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveta Marija|Marija Rožnovenska]] | side altars = / | relics = / | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 7. oktober 1984 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[Janez Jenko]] | people = | architect = [[Ivan Bregant]] <br> [[Jože Marinko]] | architectural type = [[modernizem]] | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[beton]] | bells = | bell weight =}} '''Cerkev Marije rožnovenske''' v [[Portorož]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Portorož|Župnije Portorož]]. == Zgodovina == V sedemdesetih letih preteklega stoletja je z naraščanjem [[Turizem|turizma]] v [[Portorož|Portorožu]] postala kapela, kjer se je obhajalo bogoslužje v Portorožu, premajhna, posebej še ob praznikih in nedeljah. Z oblastmi je zato tedanji [[župnik]] [[Franc Prelc]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-prelc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin: Franc Prelc |accessdate=25. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> začel prve pogovore o možnostih izgradnje nove cerkve z župnijskimi prostori. Ustanovljen je bil gradbeni odbor in pričelo se je iskanje primerne lokacije. Po birokratskih zapletih in petnajstletnih pogajanjih z občino in upravno enoto je le bilo izdano gradbeno dovoljenje za novo cerkev Marije rožnovenske, na območju nekdanje vrtnarije [[Kempinski Palace Portorož|hotela Palace]]. == Gradnja in posvetitev == Za glavnega izvajalca je bilo izbrano gradbeno podjetje Stavbenik iz Kopra, ki je bil tudi pripravljen kreditirati večji del investicije gradnje novega župnijskega središča, za katerega so načrte naredili in gradnjo nadzorovali arhitekti [[Ivan Bregant]], [[Jože Marinko]], Meta Šoren Pec in Stane Kajzer. Gradnja cerkve se je pričela leta 1983 in je bila končana že naslednje leto. 7. oktobra 1984, na praznik Marije Rožnovenske, je bila cerkev [[zakramentali|posvečena]]. === Arhitektura in notranja oprema === <gallery mode="packed"> </gallery> Nad mnogokotno zaokroženo dvoransko ladjo se namesto zvonika kot jambor dviga betonski križ. Oltarno skupino iz žgane gline je izdelal akademski kipar Tone Demšar. Vsi barvni [[Vitraj|vitraji]] v cerkvi so delo akademske kiparke Mire Ličen Krmpotić iz Pirana, križev pot pa je delo slikarke Marte Kunaver iz Ljubljane. === Cerkveni zvonovi === Leta 1993 so bili za portoroško župnijsko cerkev v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] v [[Innsbruck|Innsbrucku]] vliti naslednji zvonovi: [[Slika:Zvonovi cerkve sv. Marije Rožnovenske v Portorožu.jpg|250px|thumb|Cerkveni zvonovi|desno]] 1. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »fis' -8«<br> 2. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »a'«<br> 3. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »h' -4«<br> 4. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »d' -2« (Parsifal)<br> elektrifikacija: Miljavec/Hočevar<br> [[Slika:Portoroz church organ.jpg|250px|sličica|desno|Cerkvene orgle]] === Cerkvene orgle === 29. januarja 1989 je tedanji [[Škofija Koper|koprski škof]] [[Metod Pirih]] v Portorožu blagoslovil elektropnevmatske [[orgle]], pripeljane iz cerkve sester [[Frančiškani|frančiškank]] v [[Dillingen|Dillingenu]] v [[Nemčija|Nemčiji]], kamor jih je leta 1940 postavila delavnica Albert von Reiser Söhne, Orgelbau, Bieberach & Riss.<ref>{{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=405}}</ref> Orgle je v župnijski cerkvi postavil in prilagodil orglar Anton Jenko. Zunanjo podobo sta uredila arhitekta [[Ivan Bregant]] in [[Jože Marinko]]. Orglarstvo, ki je orgle zgradilo, danes ne deluje več, uglaševanje in vzdrževanje njihovih orgel je prevzelo podjetje Josef Pferdt Orgelbau iz Isny im Allgäu. ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''2MP/p--s '''I C–g³ ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Wiener Flöte || 8' |- | 03. || Salizional || 8' |- | 04. || Oktav || 4' |- | 05. || Mixtur || 2' |- | 06. || Trompete || 8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | II C–g³ ---- |- | 07. || Horn Prinzipal || 8' |- | 08. || Gedackt || 8' |- | 09. || Dolce || 8' |- | 10. || Unda maris || 8' |- | 11. ||Lieblich Prinzipal || 4' |- | 12. || Traverzflöte || 4' |- | 13. || Nasat || 2 2/3' |- | 14. || Nachthorn || 2' |- | 15. || Zimbel || 1' |- | 16. || Krumhorn || 8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C–g¹ ---- |- | 17. || Zartbass || 16' |- | 18. || Subbass || 16' |- | 19. || Oktavbass || 8' |- | 20. || Flötenbass || 8' |- |} |} '''Nastavitve (okrajšave)''' '''D: II-I I-P II-P SPI SpII-I SbII-I <br> '''1PK.PA. TRII CR.Ž''' <ref>{{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=48}}</ref> == Glej tudi == * [[Župnija Portorož]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{kategorija v Zbirki|Our Lady of the Rosary Parish Church (Portorož)|Cerkev Marije rožnovenske, Portorož}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Rožnovenska Mati Božja]] [[Kategorija:Cerkve Rožnovenske Matere Božje|Portorož]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Portorožu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1984]] [[Kategorija:Modernistične cerkve v Sloveniji|Marija rožnovenska, Portorož]] [[Kategorija:Dela Josipa Costaperarie]] [[Kategorija:Dela Jožeta Marinka]] {{Dekanija Koper}} jo85l1wrphe79hhjhb6hrqrawdplc2r 6717897 6717890 2026-07-25T12:26:52Z Shabicht 3554 /* Gradnja in posvetitev */ 6717897 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Marije rožnovenske, Portorož | fullname = Župnijska cerkev Device Marije rožnovenske | image = | imagelink = | imagealt = Cerkev Device Marije Rožnovenske | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = right | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Portorož]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveta Marija|Marija Rožnovenska]] | side altars = / | relics = / | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 7. oktober 1984 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[Janez Jenko]] | people = | architect = [[Ivan Bregant]] <br> [[Jože Marinko]] | architectural type = [[modernizem]] | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[beton]] | bells = | bell weight =}} '''Cerkev Marije rožnovenske''' v [[Portorož]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Portorož|Župnije Portorož]]. == Zgodovina == V sedemdesetih letih preteklega stoletja je z naraščanjem [[Turizem|turizma]] v [[Portorož|Portorožu]] postala kapela, kjer se je obhajalo bogoslužje v Portorožu, premajhna, posebej še ob praznikih in nedeljah. Z oblastmi je zato tedanji [[župnik]] [[Franc Prelc]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-prelc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin: Franc Prelc |accessdate=25. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> začel prve pogovore o možnostih izgradnje nove cerkve z župnijskimi prostori. Ustanovljen je bil gradbeni odbor in pričelo se je iskanje primerne lokacije. Po birokratskih zapletih in petnajstletnih pogajanjih z občino in upravno enoto je le bilo izdano gradbeno dovoljenje za novo cerkev Marije rožnovenske, na območju nekdanje vrtnarije [[Kempinski Palace Portorož|hotela Palace]]. == Gradnja in posvetitev == Za glavnega izvajalca je bilo izbrano gradbeno podjetje Stavbenik iz Kopra, ki je bil tudi pripravljen kreditirati večji del investicije gradnje novega župnijskega središča, za katerega so načrte naredili in gradnjo nadzorovali arhitekti [[Ivan Bregant]], [[Jože Marinko]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/80-let-arhitekta-jozeta-marinka-s-cerkvijo-sem-zivel-zanjo-ustvarjal |title=80-let arhitekta Jožeta Marinka |accessdate=25. julij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Meta Šoren Pec in Stane Kajzer. Gradnja cerkve se je pričela leta 1983 in je bila končana že naslednje leto. 7. oktobra 1984, na praznik Marije Rožnovenske, je bila cerkev [[zakramentali|posvečena]]. === Arhitektura in notranja oprema === <gallery mode="packed"> </gallery> Nad mnogokotno zaokroženo dvoransko ladjo se namesto zvonika kot jambor dviga betonski križ. Oltarno skupino iz žgane gline je izdelal akademski kipar Tone Demšar. Vsi barvni [[Vitraj|vitraji]] v cerkvi so delo akademske kiparke Mire Ličen Krmpotić iz Pirana, križev pot pa je delo slikarke Marte Kunaver iz Ljubljane. === Cerkveni zvonovi === Leta 1993 so bili za portoroško župnijsko cerkev v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] v [[Innsbruck|Innsbrucku]] vliti naslednji zvonovi: [[Slika:Zvonovi cerkve sv. Marije Rožnovenske v Portorožu.jpg|250px|thumb|Cerkveni zvonovi|desno]] 1. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »fis' -8«<br> 2. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »a'«<br> 3. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »h' -4«<br> 4. Grassmayr Innsbruck (Pfundner Rippe), 1993, »d' -2« (Parsifal)<br> elektrifikacija: Miljavec/Hočevar<br> [[Slika:Portoroz church organ.jpg|250px|sličica|desno|Cerkvene orgle]] === Cerkvene orgle === 29. januarja 1989 je tedanji [[Škofija Koper|koprski škof]] [[Metod Pirih]] v Portorožu blagoslovil elektropnevmatske [[orgle]], pripeljane iz cerkve sester [[Frančiškani|frančiškank]] v [[Dillingen|Dillingenu]] v [[Nemčija|Nemčiji]], kamor jih je leta 1940 postavila delavnica Albert von Reiser Söhne, Orgelbau, Bieberach & Riss.<ref>{{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=405}}</ref> Orgle je v župnijski cerkvi postavil in prilagodil orglar Anton Jenko. Zunanjo podobo sta uredila arhitekta [[Ivan Bregant]] in [[Jože Marinko]]. Orglarstvo, ki je orgle zgradilo, danes ne deluje več, uglaševanje in vzdrževanje njihovih orgel je prevzelo podjetje Josef Pferdt Orgelbau iz Isny im Allgäu. ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''2MP/p--s '''I C–g³ ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Wiener Flöte || 8' |- | 03. || Salizional || 8' |- | 04. || Oktav || 4' |- | 05. || Mixtur || 2' |- | 06. || Trompete || 8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | II C–g³ ---- |- | 07. || Horn Prinzipal || 8' |- | 08. || Gedackt || 8' |- | 09. || Dolce || 8' |- | 10. || Unda maris || 8' |- | 11. ||Lieblich Prinzipal || 4' |- | 12. || Traverzflöte || 4' |- | 13. || Nasat || 2 2/3' |- | 14. || Nachthorn || 2' |- | 15. || Zimbel || 1' |- | 16. || Krumhorn || 8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C–g¹ ---- |- | 17. || Zartbass || 16' |- | 18. || Subbass || 16' |- | 19. || Oktavbass || 8' |- | 20. || Flötenbass || 8' |- |} |} '''Nastavitve (okrajšave)''' '''D: II-I I-P II-P SPI SpII-I SbII-I <br> '''1PK.PA. TRII CR.Ž''' <ref>{{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=48}}</ref> == Glej tudi == * [[Župnija Portorož]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{kategorija v Zbirki|Our Lady of the Rosary Parish Church (Portorož)|Cerkev Marije rožnovenske, Portorož}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Rožnovenska Mati Božja]] [[Kategorija:Cerkve Rožnovenske Matere Božje|Portorož]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Portorožu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1984]] [[Kategorija:Modernistične cerkve v Sloveniji|Marija rožnovenska, Portorož]] [[Kategorija:Dela Josipa Costaperarie]] [[Kategorija:Dela Jožeta Marinka]] {{Dekanija Koper}} sgd51ca1cso1ltxy5s4xg1buvxomcsk 0 461397 6717919 6717698 2026-07-25T13:32:33Z Sportomanokin 14776 /* Izjemni dosežki */ 6717919 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 69 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6.- etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6.-19. etapi)'' ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|69 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''89 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.560 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 42vltpmn5e74aumnqgtc75z62pszwst 6717941 6717919 2026-07-25T15:16:24Z Sportomanokin 14776 /* Etapne dirke */ 6717941 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 69 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6.- etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6.-19. etapi)'' ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|70 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''90 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.560 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 05pxlvguc61fb1s41tk46dsp4boflz5 6717943 6717941 2026-07-25T15:18:29Z Sportomanokin 14776 /* Rezultati */ 6717943 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 69 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|70 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''90 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.560 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 2otslnyy46l4968p6h8tqlkojrz53hm 6717945 6717943 2026-07-25T15:19:30Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6717945 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 69 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|70 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''90 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.802 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] ivlk4oh6x2wvlim7hnz9cauyaq6z0rp 6718073 6717945 2026-07-26T07:34:22Z Sportomanokin 14776 6718073 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 70 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|70 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''90 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.802 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] dbxu8dekm62kaeq1rf4qmio93x7xrfd 6718075 6718073 2026-07-26T07:44:33Z Sportomanokin 14776 6718075 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 70 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|70 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''90 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.802 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 8sa1p4yezwh7qpnqsaf7omfshn46h67 6718077 6718075 2026-07-26T08:02:57Z Sportomanokin 14776 6718077 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 bo osvojil rekordno že peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub z ostalimi štirimi legendami; [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 70 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|70 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''90 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.802 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] bmlvabw0pv039hpcfcg6j4cpka4feie 6718078 6718077 2026-07-26T08:17:29Z Sportomanokin 14776 6718078 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) '''Ostale enodnevne dirke in klasike''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 bo osvojil rekordno že peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub z ostalimi štirimi legendami; [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 70 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|70 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''90 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.802 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] nqz7yna67tmokm967qpkn2qt1edmt4x 6718079 6718078 2026-07-26T08:20:43Z Sportomanokin 14776 6718079 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 bo osvojil rekordno že peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub z ostalimi štirimi legendami; [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 70 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|70 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''90 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.802 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] hkkt82799pzr22xb4p4140li97cbbwc 6718086 6718079 2026-07-26T08:39:00Z Sportomanokin 14776 6718086 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 bo osvojil rekordno že peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub z ostalimi štirimi legendami; [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 70 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|70 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''90 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.802 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 1tv970czjjjeoo8hropb7yw16xltmfa 6718166 6718086 2026-07-26T11:48:37Z Sportomanokin 14776 6718166 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024, 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 bo osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 70 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 40 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 262 tednov (in rekordnih 252 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(18 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10,14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|70 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''90 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 126 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (126) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|126 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=18 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2079,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.802 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] kbcy3csiavun1147lhc9agwyeouz0a8 0 472355 6718108 6714973 2026-07-26T10:02:19Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Hegelmanna]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718108 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Domantas Antanavičius | height = 176 cm | currentclub = [[FK Sūduva]] | clubnumber = | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2015–2018 | clubs1 = [[FK Sūduva|Sūduva]] | caps1 = 28 | goals1 = 0 | years2 = 2015–2018 | clubs2 = → Sūduva B ''(pos.)'' | caps2 = ? | goals2 = ? | years3 = 2018–2019 | clubs3 = [[FC Stumbras|Stumbras]] | caps3 = 18 | goals3 = 1 | years4 = 2018–2019 | clubs4 = → Stumbras B ''(pos.)'' | caps4 = 12 | goals4 = 4 | years5 = 2019 | clubs5 = [[Maardu LM|Maardu]] | caps5 = 13 | goals5 = 1 | years6 = 2020 | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | caps6 = 9 | goals6 = 0 | years7 = 2020 | clubs7 = → [[NK Triglav]] ''(pos.)'' | caps7 = 1 | goals7 = 0 | years8 = 2021 | clubs8 = → [[FK Panevėžys|Panevėžys]] ''(pos.)'' | caps8 = 32 | goals8 = 0 | years9 = 2022–2023 | clubs9 = [[FK Atyrau|Atyrau]] | caps9 = 39 | goals9 = 0 | years10 = 2024–2025 | clubs10 = [[FC Hegelmann]] | caps10 = 69 | goals10 = 5 | years11 = 2026– | clubs11 = [[FK Sūduva|Sūduva]] | caps11 = 6 | goals11 = 0 | nationalyears1 = 2024– | nationalteam1 = Litwa | nationalcaps1 = {{0}}4 | nationalgoals1 = 0 }} '''Domantas Antanavičius''', [[Litovci|litovski]] [[nogometaš]], * [[18. november]]a [[1998]], [[Marijampolė]]. Antanavičius je [[Litovci|litovski]] nogometni reprezentant (U-17, U-18, U-19, U-21),ki igra na poziciji [[Vezni igralec (nogomet)|Veznega igralca]]. Trenutno igra za [[NK Celje|Celje]].<ref>{{Navedi splet|title=Domantas Antanavičius, sveiki atvykę į Celje!|url=https://www.nk-celje.si/sl/novica/domantas-antanavicius-sveiki-atvyk-celje-849|website=www.nk-celje.si|accessdate=2021-06-21}}</ref> ==Klubska kariera== {| border=1 cellpadding=3 style="border-collapse: collapse;" |- align=center style=background:#efefefe |- bgcolor="#F0E68C" align="center" ! Sezona ! Klub ! Država ! Liga ! Nastopov ! Golov |- |- | 2026– | align=center | [[FK Sūduva|Sūduva]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[TOPLYGA|I]]''' | align=center | 6 | align=center | 0 |- |- bgcolor=#dddddd | 2024–2025 | align=center | [[FC Hegelmann|Hegelmann]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 69 | align=center | 5 |- | 2022–2023 | align=center | [[FK Atyrau|Atyrau]] | align=center | {{flagicon|KAZ}} | align=center | '''[[Premier Liqasi|I]]''' | align=center | 39 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd | 2021 | align=center | [[FK Panevėžys|Panevėžys]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 32 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd | 2020 | align=center | [[NK Triglav|Triglav]] | align=center | {{flagicon|SLO}} | align=center | '''[[Druga slovenska nogometna liga|II]]''' | align=center | 1 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |- |- bgcolor=#dddddd | 2020 | align=center | [[NK Celje|Celje]] | align=center | {{flagicon|SLO}} | align=center | '''[[Prva slovenska nogometna liga|I]]''' | align=center | 9 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |- | 2019 | align=center | [[Maardu LM|Maardu]] | align=center | {{flagicon|EST}} | align=center | '''[[Meistriliiga|I]]''' | align=center | 13 | align=center | 1 |- bgcolor=#dddddd |- | 2018–2019 | align=center | [[FC Stumbras|Stumbras]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 18 | align=center | 1 |- bgcolor=#dddddd |- | 2015–2018 | align=center | [[FK Sūduva|Sūduva]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 28 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Antanavičius, Domantas}} [[Kategorija:Litovski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši FK Sūduve Marijampolė]] [[Kategorija:Nogometaši FC Stumbrasa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši FK Panevėžysa]] [[Kategorija:Nogometaši Maardu Linnameeskonda]] [[Kategorija:Nogometaši FC Atirauja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Hegelmanna]] g6rdrzy0mtkk3fir1fhv2pivkbd34xk 2 472727 6717914 6450956 2026-07-25T13:15:26Z Jay Hodec 145495 6717914 wikitext text/x-wiki [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik0|Davki v Sloveniji]] --->[[Davek]] --->[[Dohodnina]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik1|Pokojnine v Sloveniji]] --->[[Upokojitev]] --->[[Zaposlovanje upokojencev]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik2|Revščina v Sloveniji]] --->socialna izključenost --->otroci --->revni --->vzroki --->brezdomstvo --->energetska revščina [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik3|Prihodkovna neenakost v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik4|Premoženjska neenakost v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik5|Obrambna politika Slovenije]] --->naborništvo zgodovina izogibanje --->upokojitve ---> tuje misije --->plače --->oprema [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik6|Energetska politika Slovenije]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik7|Okoljska politika Slovenije]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik8|Delovna zakonodaja v Sloveniji]] --->prekarizacija [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik9|Socialna politika Slovenije]] --->družinska politika --->bolniške --->Varstveni dodatek (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija ter znižano plačilo vrtca, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje) [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik10|Znanost in raziskovalna dejavnost v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik11|Osnovno šolstvo v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik12|Srednje šolstvo v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik13|Visoko šolstvo v Sloveniji]] --->mednarodne izmenjave [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik14|Sodstvo v Sloveniji]] ---> Organizacija --->Zakonska podlaga --->Slovensko sodniško društvo --->sodni svet --->komisija za etiko in integriteto --->kodeks sodniške etike --->politično udejstvovanje --->imenovanje sodnikov --->plače in nesorazmerje z plačnim sistemom JS --->državnotožilski svet --->Plea bargains --->Zaupanje v institucije --->Učinkovitost --->Statistike --->Sistem nominacij--->globe in zapor zaradi glob [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik15|Korupcija in gospodarski kriminal v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik16|Povezovalni kanal C0]] --->Protesti (kmeti, Primc - pred mestno hišo, in situ) --->Odzivi [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik17|Stanovanja v Sloveniji]] --->potresna varnost --->lastništvo --->dostopnost --->rast cen --->mednarodne primerjave --->državna stanovanja [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik18|Varstvo starejših {in onemoglih?} v Sloveniji]] --->dnevno varstvo --->dolgotrajna oskrba --->domovi za ostarele --->bolnišnična oskrba shift [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik19|Predšolska vzgoja in varstvo v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik20|Imigracija v Slovenijo]] --->zgodovina --->demografika --->ilegalna imigracija [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik21|Emigracija iz Slovenije]] --->razlogi --->beg možganov --->statistika/demografika [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik22|Prostitucija v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik23|Vzgojni zavodi v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik24|Zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik25|Kmetijstvo v Sloveniji]] --->subvencije --->evropska sredstva --->velikost kmetij --->sezonsko delo --->učinkovitost --->ekološka pridelava --->samozadostnost --->demografska struktura [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik26|Privatizacija v Sloveniji]] --->zgodovina [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik27|Lobiranje v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik28|Financiranje političnih strank v Sloveniji]] --->[https://www.24ur.com/novice/slovenija/nekdanji-poslanec.html] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik29|Javno naročanje v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik30|Prepovedane droge v Sloveniji]] --->Ustavno sodišče --->Dekriminalizacija --->Varne sobe [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik31|Pogrebna dejavnost v Sloveniji]] --->cene --->izvajanje [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik32|Oskrba z vodo v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik33|Politične stranke v Sloveniji]] --->financiranje (SiOL Cirman et al.) --->nepravilnosti pri financiranju (Dragonja, SD, SDS) [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik34|Afere pri nabavi medicinske opreme med epidemijo koronavirusa v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik35|Holdinga Zvon Ena in Zvon Dva]] [[Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik36|Referendum o zaprtju trgovin ob nedeljah]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik37|Klub Marina]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik39|Primer Borut Petek]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik40|Slovensko združenje domoljubnih novinarjev]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik41|Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]] --->[[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]] --->Krkovič odstop --->Izjave 2022/2023 [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik42|Združenja novinarjev in publicistov]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik43|Nova obzorja]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik44|Afera z iranskim denarjem v slovenskih bankah]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik45|2TDK]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik46|Družba za upravljanje terjatev bank]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik47|Slovenski državni holding]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik48|Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik49|Stanovanjski sklad Republike Slovenije]]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik50|Hepi hepi]] --->kult vs. sekta ... [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik51|Afera čista lopata]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik53|Afera Hit]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik54|KB1909]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik55|Inštitut dr. Jožeta Pučnika]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik56|Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik57|Inštitut dr. Antona Korošca]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik58|Društvo Svetilnik]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik59|Slovenski tednik in Ekspres]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik60|Inštitut Libertas]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik61|Adria Airways (move)]] --->eng. wiki [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik62|Vzajemna]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik63|Spolno nasilje v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik64|Slovenski tednik in Ekspres]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik65|Protest in izgredi v Ljubljani 15. septembra 2021]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik66|Protest v Ljubljani 29. septembra 2021]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik67|Protest v Ljubljani 5. oktobra 2021]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik68|Wikipedia:Zanesljivi viri]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik69|Zoran Stevanović]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik70|Shod za življenje]] --->Levica 2024 poskus prepovedi [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik71|Aktualno dogajanje in novejša zgodovina Slovenije]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik72|Antifa v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik73|Zločin v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik74|Društvo novinarjev Slovenije]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik75|e-Maribor]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik76|Primer Balkanski bojevnik]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik77|Umor direktorja Kemijskega inštituta]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik78|Afera CHF]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik79|Afera iranskega denarja v NLB]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik80|Mladi zdravniki]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik81|Protest kmetov v Sloveniji (2023)]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik82|Komisija RS za medicinsko etiko]] ---> [[Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik82|Diskoteka Lipa]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik83|Nacionalni preiskovalni urad]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik84|Javna agencija RS za varstvo konkurence]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik85|Probanka]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik86|Merkur]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik87|Merkator]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik85|Magna Hoče]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik86|Afera dodatki]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik87|Grm Novo mesto]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik88|Direkt (tabloid)]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik89|Partizanski poboj Romov pri Iški vasi]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik90|Odbor 2014]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik91|Shod za zaščito otrok in družin]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik92|Nasilje nad zdravstvenim osebjem v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik93|Sežigalnica Mestne občine Ljubljana]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik94|Muzej slovenske osamosvojitve]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik95|Aleš Musar]] --->Life & work [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik96|Protest pacientov]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik97|Rok Snežič]] --->Life & work [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik99|Media24]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik100|Mediainvest]] --->Media polis? [[Psihiatrična klinika Ljubljana]] --->spolno nasilje --->nasilje nad pacienti [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik101|Kakovost zraka v Sloveniji]] [[Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik102|Inštitut 1. maj]] Prava (medij) ---> Ćosić [[Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] --->slušalke, prenosniki (https://n1info.si/novice/slovenija/koliko-je-ministrstvo-stojmenove-duh-placalo-za-namestitev-operacijskega-sistema/) {{Hr}} [[Nova24TV]] --->Shod v podporo Nova24TV etc. --->Prenos lastništva --->Telekom programska shema update [[GEN energija]] --->etc. [[Tatjana Bobnar]] --->Odstop [[Zdravstvo v Sloveniji]] --->3. Janševa vlada (&vpis fakultete) --->Golobova vlada --->Sistem referenčnih cen [[Pandemija covida-19 v Sloveniji]] --->Lažna potrdila --->Safari [[Javno zdravje v Sloveniji]] --->Cepljenje v Sloveniji [[Univerza v Novem mestu]] --->Inštitut Rudolfovo --->Financiranje in vodenje --->Ustanovitev javne univerze [[Strojanovi]] --->Rename (Afera Stojanovi? Družina Stojan?) [[Zdravniška zbornica Slovenije]] --->Zgodovina [[Salonit Anhovo]] --->Okoljski vpliv [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6]] --->Sodni proces --->Odgovornost [[Pravna mreža za varstvo demokracije]] --->Expand [[Forum 21]] --->Expand [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani]] --->Finančne afere [[Inštitut 8. marec]] --->Dejavnost 2022/2023 --->Napadi na člane [[Zoran Janković]] & sons --->Big biznis --->Rok Furlan --->Tarča [[Anže Logar]] --->Life & work [[Mladina (revija)]] --->Sodni procesi --->Častno razsodišče --->Korporativna zgodovina/lastništvo [[Urad vlade RS za demografijo]] --->ukinitev --->izjave o ukinitvi [[Pavel Rupar]] ---> Life & work Zdravstveni ministri in njihove načrtovane reforme [[Gibanje Svoboda]] ---> Afere (Bobnar & Lindav, varnostnik & Vuković?) [[Psihiatrična klinika Ljubljana]] ---> Spolni napadi ---> Nasilje [[Poplave v Sloveniji (2023)]] ---> Gradnja na poplavnih območjih ---> Urejanje vodotočji ---> Korupcija pri odpravi škode? [[Nakup sodne stavbe na Litijski cesti|Državni nakup sodne stavbe na Litijski cesti]] Psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji --->Izobraževanje --->Izvajanje --->Zakonodaja/Reforme --->Mednarodne primerjave --->Pregled/Statistika Janković Afera Karigador [[Boris Mijič]] --->fotograf --->malice --->izobrazba --->Snežič --->ženino podjetje --->korporativna struktura --->železniška postaja [[Rok Snežič]] --->Life and work {{Hr}} NKBM afere? Dokapitalizacija bank? Enakost spolov v SLO (--->[https://svetkapitala.delo.si/kariera/55-odstotkov-slovencev-najpomembnejsa-vloga-zenske-je-skrb-za-dom-in-druzino/][https://www.delo.si/novice/slovenija/sest-odstotkov-slovencev-meni-da-je-mesto-zenske-doma.html]izobraževanje, prihodki [[Razlike v plači med moškimi in ženskami]] itn. --->Zaposlovanje --->Nasilje)? Protesti proti imigraciji? Protest v podporo migrantov? Protest proti privatizaciji? Romi v Sloveniji? [[Franc Kangler]]? Okoljske afere (Junior, Melamin, požari)? SID banka? Mladi zdravniki? Zdravstvo.si? Kavaški klan --->slovenska celica? https://www.dnevnik.si/1042570895 preskakovanje vrst: [https://www.rtvslo.si/crna-kronika/sodisce-oprostilo-vse-obdolzene-akterje-v-aferi-preskakovanja-cakalnih-vrst/579699?fbclid=IwAR1dLcid3fgvdJqpzulMBEeFhXcR5r2my8SqauXNDJT5MlhL0nA0l8QQ8yQ https://www.rtvslo.si/crna-kronika/sodisce-oprostilo-vse-obdolzene-akterje-v-aferi-preskakovanja-cakalnih-vrst/579699] [[AKC Metelkova mesto]] --->https://www.mladina.si/226205/policija-gleda-stran-zakaj/ Skrajna desnica ---> Slovenski rod (MB parade, Sinagoga, Knjigarna), SOS, Unite the Right LJ, Oštro, N1, TPT, Bruselj 8cbt9ie4w8jcibvm0mjyhnnph9barvm 0 478297 6718092 6613883 2026-07-26T08:50:45Z ~2026-41523-17 263435 /*izbris */ 6718092 wikitext text/x-wiki '''Tadej Trček''', [[pravnik]] in [[politik]], * [[19. marec]] [[1986]], [[Ljubljana]], [[SFRJ|Jugoslavija]]. Je soustanovitelj in predsednik<ref>{{Navedi splet|title=Socialistična partija Slovenije: za nacionalizacijo|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/socialisticna-partija-slovenije-za-nacionalizacijo-271522|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-09-05|language=sl}}</ref> [[Socialistična partija Slovenije|Socialistične partije Slovenije]] (SPS).<ref>{{Navedi splet|title=Socialistična partija Slovenije (SPS) - Parlamentarne volitve 2018 - STA|url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505983|website=www.sta.si|accessdate=2022-02-12}}</ref> Na ustanovnem kongresu [[Dan mladosti|25. maja]] [[2016]] je bil izvoljen za [[generalni sekretar|generalnega sekretarja]] SPS.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovili Socialistično partijo Slovenije, njen prvi cilj pa je izstop iz EU in Nata|url=https://siol.net/novice/slovenija/ustanovili-socialisticno-partijo-slovenije-njen-prvi-cilj-pa-je-izstop-iz-eu-in-nata-418263|website=siol.net|accessdate=2022-01-16|language=sl}}</ref> Po izobrazbi je diplomirani pravnik (UN) - [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropska pravna fakulteta]], kjer je leta [[2016]] diplomiral iz mednarodno pravnih vidikov razpada [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]],<ref>{{Navedi splet|title=ttrcek|url=https://www.rodnazemlja.eu/ttrcek|website=rodnazemlja|accessdate=2022-02-12|language=en|archive-date=2022-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212173426/https://www.rodnazemlja.eu/ttrcek|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mednarodni pravni vidik razpada SFRJ : diplomsko delo :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/uknu/2053131958|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2022-02-12|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2022-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212180125/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/uknu/2053131958|url-status=dead}}</ref> leta 2023 pa na isti ustanovi magistriral iz pravice do samoodločbe.<ref>{{Navedi splet|title=ReVIS - Prenos datoteke|url=https://revis.openscience.si/Dokument.php?id=10846&lang=slv|website=revis.openscience.si|accessdate=2026-01-12}}</ref> == Javno delovanje == === Državnozborske volitve 2018 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah poslancev v državni zbor 2018]] je Trček kandidiral na listi SPS v volilnem okraju [[Ljubljana]] Center, Ljubljana [[Šiška]] II. Prejel je 46 glasov, kar je predstavljalo 0,21% oddanih glasov v okraju.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-27|title=arhivska kopija|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142630/https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Lokalne volitve 2018 === Trček je bil leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018 kandidat na lokalnih volitvah]], V [[Občina Log - Dragomer|Občini Log-Dragomer]] je na listi Socialistične partije [[Slovenija|Slovenije]] nastopil kot kandidat za [[Župan|župana]], v volilni enoti 1, pa za občinskega svetnika.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_log-dragomer.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-12}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=L.|first=V.|date=26. 11. 2018|year=XLIV|editor-last=Tominc|editor-first=Gašper|title=Stanovnik obdržal župansko lento|url=https://visitvrhnika.si/wp-content/uploads/2021/08/Nas_casopis_465_november_2018.pdf|magazine=Naš Časopis|language=Slovenščina|publisher=Zavod Ivana Cankarja Vrhnika|publication-place=Vrhnika|issue=465|page=41|issn=2536-4073|access-date=8. 2. 2023}}</ref> === Spor z Leo Majcen, novinarko Planet TV === Tadej Trček je leta [[2019]] na [[Novinarsko častno razsodišče]] (NČR) vložil pritožbo zoper novinarko [[Planet TV]], Leo Majcen. V pritožbi je trdil, da je novinarka kršila več členov Kodeksa novinarjev Slovenija. Po pozivih k dopolnitvi pritožbe je NČR razsodilo v prid novinarke in med drugim navedlo, da ''"Tadej Trček pogosto ne razume vsebine posameznih členov kodeksa"''.<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Trček proti Lei Majcen, novinarki Planet TV – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2019/05/tadej-trcek-proti-lei-majcen-novinarki-planet-tv/|accessdate=2021-12-07|language=sl-SI}}</ref> == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trček, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] 69w7d1bf1te0fm367h1z5o2m3dzh5dq 0 478730 6718106 6713873 2026-07-26T09:48:17Z Gledalec 242658 pp 6718106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Mohamed Atta|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|image=<!-- WD -->|citizenship=[[Egipt]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=ugrabitelj 11. septembra 2001}} '''Mohamed Mohamed el-Amir Awad el-Sayed Atta''', ([[Arabščina|arabsko]]: محمد محمد الأمير عوض السيد عطا‎) , egipčanski [[inženir]], [[pilot]] in [[Terorizem|terorist]] ter eden od povzročiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]], * [[1. september]] [[1968]] [[Egipt]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Atta je sodeloval v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Bil je pilot letala [[Let 11 American Airlines]], s katerimi je trčil v severni stolp [[World Trade Center|WTC]]-ja. V starosti 33 let je bil od [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|19 ugrabiteljev]] najstarejši ugrabitelj. Preden je postal ugrabitelj, je delal kot gradbeni inženir. Rodil se je in odraščal v [[Egipt]]u, leta 1990 je študiral arhitekturno univerzo v [[Kairo|Kairu]] in študij nadaljeval v [[Nemčija|Nemčiji]] na hamburški tehnološki univerzi. V [[Hamburg]]u se je Atta srečal z ekipo al-Qudsa, kjer je spoznal [[Marwan al-Shehhi|Marvana al Šehija]], [[Ramzi bin al-Shibh|Ramzija bin al-Shibha]] in [[Ziad Jarrah|Ziada Jarraha]], ki so skupaj sestavili hamburško ekipo. Atta je iz Nemčije odšel za nekaj časa, nato pa se je leta 1990 vrnil v Hajj, vendar se je med koncem leta 1999 in začetkom leta 2000 v [[Afganistan]]u srečal z [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladnom]] in drugimi najvišjimi voditelji teroristične skupine [[Al Kaida]], Atto in druge člane hamburške skupine pa so zaprosili za "letalsko operacijo" v ZDA. Atta se je februarja 2000 vrnil v Hamburg in začel poizvedovati o usposabljanju za letenje v Združenih Državah Amerike. Junija 2000 sta Atta in Marvan al Šehi prispela v ZDA, da bi se naučila pilotirati letalo, novembra istega leta pa sta pridobila status za samostojno letenje. Z začetkom maja 2001 je Atta pomagal pri prihodu ugrabiteljev, julija pa je odpotoval v [[Španija|Španijo]], da bi se srečal z bin-Shibhom in zaključil zaplet. Avgusta 2001 je Atta, kot potnik potoval na več letalih in jih nadziral, da bi podrobneje ugotovil, kako je mogoče ugrabiti letalo in izvesti napad. 11. septembra 2001 zjutraj se je Atta vkrcal na Let 11 American Airlines, ki so ga 15 minut po vzletu skupaj s svojo ekipo ugrabili. Atta je prevzel nadzor nad letalom in ob 8:46 usmeril letalo v severni stolp WTC-ja, s hitrostjo 740 km / h. Severni stolp se je zrušil ob 10:28 pri tem pa je umrlo 1600 ljudi. == Zgodnje življenje == Mohamed Atta se je rodil 1. septembra 1968 v Kafr el-Sheikhu, ki se nahaja v regiji delte Nila v [[Egipt|Egiptu]] (takrat del Združene arabske republike). Njegov oče, Mohamed el-Amir Awad el-Sayed Atta, je bil odvetnik, izobražen tako v civilnem kot šeriatskem pravu. Njegova mati, Buthayna Mohamed Mustafa Shiraqi, je prihajala iz bogate kmečke in trgovske družine in je bila prav tako izobražena. Buthayna in Mohamed sta se poročila, ko je bila stara 14 let, po dogovorjeni poroki. Družina je imela malo sorodnikov po očetovi strani in se je držala na distanci od Buthaynine družine. Tast in tašča sta Attovega očeta opisala kot "strogega", sosedje pa so družino imeli za samotarsko. Atta je bil edini sin; imel je dve starejši sestri, ki sta obe dobro izobraženi in uspešni v svojih karierah – ena je zdravnica, druga pa profesorica. Ko je bil Atta star deset let, se je njegova družina preselila v kairsko sosesko [[Abdeen]], ki se nahaja blizu mestnega središča. Njegov oče, ki je družino vedno skrbel za samoto, je mlademu Atti prepovedal druženje z drugimi otroki v soseski. Ker ni imel kaj dosti drugega za početi, se je večinoma učil doma in v šoli zlahka blestel. Leta 1985 se je Atta vpisal na univerzo v [[Kairo|Kairu]] in se osredotočil na študij inženirstva. Bil je med študenti z najvišjimi rezultati; v zadnjem letniku je bil sprejet v ekskluzivni program arhitekture. Po diplomi iz arhitekture leta 1990 se je pridružil sindikatu inženirjev. Nato je nekaj mesecev delal v Centru za urbani razvoj v Kairu, kjer se je pridružil različnim gradbenim projektom in opravljal različne arhitekturne naloge. Prav tako leta 1990 se je Attova družina preselila v enajsto nadstropje stanovanjske stavbe v egiptovskem mestu [[Giza]]. Atta se je konec leta 1999, po vrnitvi iz [[Nemčija|Nemčije]], v Kairu zaročil tudi z žensko, ki jo je oče z družino našel v vrsti. Čeprav do poroke ni nikoli prišlo, je Attin oče povedal, da sta se imela zelo rada. == Nemčija == [[Slika:Mohammed Atta Pekka Tanner TUHH.jpg|sličica|Mohamed Atta (levo) kot študent v Nemčiji, maj 1993.]] Atta je diplomiral na Univerzi v Kairu, kjer je dosegel ocene, ki niso bile zadostne za podiplomski študij. Njegov oče je vztrajal, da gre na podiplomski študij v tujino, zato se je Atta vpisal na program [[Nemščina|nemščine]] na Goethe-Institutu v Kairu. Leta 1992 je njegov oče slišal nemški par, ki je obiskal egiptovsko prestolnico. Par je na večerji pojasnil, da vodita program izmenjave, in Atto povabil, naj nadaljuje študij v [[Nemčija|Nemčiji]]; ponudila sta mu tudi nastanitev in hrano v njunem domu v mestu. Atta je ponudbo sprejel in dva tedna pozneje, julija, prispel v Nemčijo. V Nemčiji se je vpisal na podiplomski program urbanističnega načrtovanja na Tehniški univerzi v [[Hamburg|Hamburgu]]. Atta je sprva živel z dvema srednješolskima učiteljema; vendar sta sčasoma ugotovila, da sta njegova zaprtost in introvertirana osebnost preveč zahtevna zanju. Atta se je začel držati najstrožje [[Islam|islamske]] diete, obiskoval najbolj konzervativne mošeje, se redko družil in se prezirljivo obnašal do neporočene hčerke para, ki je imela majhnega otroka. Po šestih mesecih sta ga prosila, naj odide. V začetku leta 1993 se je Atta z dvema sostanovalcema preselil v univerzitetno stanovanje v Centrumshausu. Tam je ostal do leta 1998. V tem obdobju so se sostanovalci nad njim začeli jeziti. Redko se je kopal in niso mogli prenesti njegove "popolne, skoraj agresivne izoliranosti". Ostal je tako zaprt vase, da se je na preproste pozdrave pogosto odzval z molkom. === Študij === Na Tehniški univerzi v Hamburgu je Atta študiral pod vodstvom predstojnika oddelka Dittmarja Machuleja, ki se je specializiral za [[Bližnji vzhod]]. Atta ni bil naklonjen sodobnemu razvoju. To je vključevalo gradnjo visokih stavb v Kairu in drugih starodavnih mestih v regiji. Verjel je, da dolgočasni in brezosebni stanovanjski bloki, zgrajeni v 60. in 70. letih, uničujejo lepoto starih sosesk in ljudem odvzemajo zasebnost in dostojanstvo. Attova družina se je leta 1990 preselila v stanovanjski blok; zanj je bil le "ubogi simbol egiptovskih naključnih poskusov modernizacije in njegovega brezsramnega objema Zahoda". Atta se je v svoji diplomski nalogi osredotočil na starodavno sirsko mesto Alep. Raziskoval je zgodovino urbane krajine v povezavi s splošno temo konflikta med arabsko in moderno civilizacijo. Kritiziral je, kako so novodobni nebotičniki in drugi modernizacijski projekti motili tkivo skupnosti z blokiranjem skupnih ulic in spreminjanjem obzorja. Attov profesor [[Dittmar Machule]] ga je leta 1994 peljal s seboj na arheološko odpravo v [[Alep]]. Povabilo je bilo na tridnevni obisk, vendar je Atta avgusta ostal več tednov, decembra istega leta pa je Alep ponovno obiskal. Med bivanjem v [[Sirija|Siriji]] je spoznal Amal, mlado Palestinko, ki je delala za urbanistični urad v mestu. Volker Hauth, ki je potoval z Atto, je Amal opisal kot »privlačno in samozavestno«. Upoštevala je muslimanske običaje, se je s taksijem vozila v pisarno in nazaj, da ne bi prišla v tesni fizični stik z moškimi na avtobusih. Vendar naj bi bila tudi 'emancipirana' in 'izzivalna'. Zdelo se je, da se Atta in Amal razumeta, a Atta se je kmalu odločil, da »ima precej drugačno usmerjenost in da emancipacija mlade dame ne ustreza«. Njegova nastajajoča zaljubljenost vanjo, ki jo je Atta nejevoljno spoznal, je bila najbližje romantiki. Sredi leta 1995 je tri mesece ostal v Kairu s štipendijo Društva Carl Duisberg skupaj s sošolcema Volkerjem Hauthom in Ralphom Bodensteinom. Akademska ekipa je preučevala učinke prenove islamskega Kaira, stare četrti, ki jo je vlada zavezala, da bo preuredila za [[turizem]]. Atta je nekaj časa ostal v Kairu z družino, potem ko sta se Hauth in Bodenstein vrnila v Nemčijo. Med bivanjem v [[Hamburg|Hamburgu]] je Atta opravljal več delovnih mest, vključno z delom s krajšim delovnim časom v urbanističnem podjetju Plankontor, ki je začelo obratovati leta 1992. Vendar so ga leta 1997 odpustili iz podjetja, ker je njihovo poslovanje upadlo in "njegove risarske sposobnosti niso bile potrebne", potem ko so kupili sistem CAD. Med drugimi priložnostnimi deli za dopolnitev dohodka je Atta včasih delal v čistilnem podjetju in včasih kupoval in prodajal avtomobile. Atta si je želel vrniti v rodno mesto, vse odkar je končal študij v Hamburgu, vendar mu je to preprečilo pomanjkanje zaposlitvenih možnosti v Kairu, saj njegova družina ni imela "pravih povezav", da bi izkoristila običajni nepotizem. Poleg tega je vedel, da je bolje, da ji egiptovska vlada, potem ko je zaprla množice političnih aktivistov, ne zaupa, da se ne bo lotila tudi njega, saj so bila njegova družbena in politična prepričanja takšna, kot so bila. === Radikalizacija in Hamburška celica === Po prihodu v Hamburg leta 1992 je Atta postal bolj versko fanatičen in je mošejo obiskoval bolj redno. Njegovi prijatelji v Nemčiji so ga opisali kot inteligentnega človeka, pri katerem so imeli verska prepričanja in politični motivi enako moč. Gojil je jezo in zamero do [[Združene države Amerike|ZDA]] zaradi njihove politike v islamskih državah Bližnjega vzhoda, zlasti zaradi sporazumov iz Osla in zalivske vojne. Bil je jezen in zagrenjen tudi na elito v svojem rodnem Egiptu, za katero je verjel, da si kopiči moč, pa tudi na egiptovsko vlado, ki je zatrla disidentsko Muslimansko bratovščino. Atta je bil [[Antisemitizem|antisemit]], saj je verjel, da [[Judje]] iz New Yorka nadzorujejo svetovne medije, finančne in politične institucije. Ta prepričanja so bila še močnejša med operacijo Neskončni doseg, saj je verjel, da je [[Monica Lewinsky]] judovska agentka, ki je vplivala na ameriškega predsednika [[Bill Clinton|Billa Clintona]] proti pomoči [[Palestina|Palestini]], kar je kasneje igralo ključno vlogo pri ustanovitvi hamburške celice. 1. avgusta 1995 se je Atta vrnil v Egipt na trimesečni študij. Pred tem potovanjem si je pustil zrasti brado, da bi se pokazal kot pobožen musliman in tudi kot politična gesta. Atta se je 31. oktobra 1995 vrnil v Hamburg, le da se je kmalu zatem pridružil romanju v [[Meka|Meko]]. V Hamburgu je Atto močno pritegnila mošeja al-Quds, ki se je držala "ostre, brezkompromisno fundamentalistične in odločno militantne" različice sunitskega islama. V al-Qudsu je spoznal ljudi, nekateri od njih so ga občasno obiskali v Centrumshausu. Začel je poučevati tako v al-Qudsu kot v turški mošeji v bližini okrožja Harburg. Atta je ustanovil in vodil molitveno skupino, ki sta se ji pridružila [[Ahmed Maklat]] in [[Mounir el-Motassadeq]]. Spoprijateljil se je z [[Ramzi bin al-Shibh|Ramzijem bin al-Shibhom]], ki je občasno tudi poučeval. [[Slika:Marienstraße 54.JPG|sličica|Stanovanje, ki so si ga Atta, Bahaji in bin al-Shibh delili od leta 1998 do 2001 na Marienstrasse v Hamburgu v Nemčiji.]] 11. aprila 1996 je Atta v mošeji podpisal svojo zadnjo oporoko, v kateri je uradno razglasil svoja muslimanska prepričanja in podal 18 navodil glede svojega pokopa. Istega dne je [[Izrael]], na Attovo jezo, napadel [[Libanon]] v operaciji Grozdje jeze; njegov odgovor je bil podpis oporoke, v kateri je "ponudil svoje življenje". Navodila v njegovi zadnji oporoki odražajo tako sunitske pogrebne prakse kot tudi nekatere bolj puritanske zahteve salafizma, vključno s pozivom ljudem, naj "ne jokajo in ne jokajo" ter naj se na splošno vzdržijo izkazovanja čustev. Oporoko sta v mošeji podpisala el-Motassadek in še ena oseba. Potem ko je poleti 1997 zapustil [[Plankontor]], je Atta znova izginil in se ni vrnil do leta 1998. Pri svoji disertaciji ni napredoval. Atta je poklical svojega mentorja Machuleja in omenil družinske težave doma ter rekel: »Prosim, razumite, o tem ne želim govoriti.« Med zimskimi počitnicami leta 1997 je Atta odšel in se tri mesece ni vrnil v Hamburg. Dejal je, da je ponovno šel na romanje v Meko, le 18 mesecev po prvem potovanju. Ta trditev je bila izpodbijana; ameriški novinar [[Terry McDermott]] je trdil, da je nenavadno, da nekdo tako kmalu po prvem potovanju gre na romanje in tam preživi tri mesece (več, kot zahteva hadž). Ko se je Atta vrnil, je trdil, da je izgubil potni list, in zaprosil za novega, kar je pogosta taktika za brisanje dokazov o potovanju v kraje, kot je [[Afganistan]]. Ko se je spomladi 1998 vrnil, po večmesečnem izginotju, si je pustil dolgo gosto brado in se je tistim, ki so ga poznali, "zdel bolj resen in odmaknjen" kot prej. Do sredine leta 1998 Atta ni bil več upravičen do univerzitetnega stanovanja v Centrumshausu. Atta, Bahaji in Ramzi so se preselili v stanovanje v Hamburgu, ki so ga domnevno poimenovali bayt al-ansar. Do začetka leta 1999 je Atta dokončal svojo disertacijo in jo avgusta 1999 uradno zagovarjal. Sredi leta 1998 je Atta delal skupaj z [[Marvan al Šehi|Marvanom al Šehijem]] in bin al-Shibhom v skladišču, kjer je pakiral računalnike v zaboje za pošiljanje. Hamburška skupina ni dolgo ostala v Wilhelmsburgu. Naslednjo zimo so se preselili v stanovanje na naslovu Marienstrasse 54 v okrožju Harburg in se vpisali na bližnjo Tehniško univerzo v Hamburgu. Tu se je razvila hamburška celica in delovala bolj kot skupina. Srečevali so se tri do štirikrat na teden, da bi razpravljali o svojih protiameriških čustvih in načrtovali morebitne napade. V tem stanovanju je v različnih obdobjih živelo veliko članov Al Kaide, vključno z Zakariyo Essabarjem in ugrabiteljem Marvanom al Šehijem. Konec leta 1999 so se Atta, al Šehi, [[Ziad Jarrah]], Bahaji in bin al-Shibh odločili odpotovati v [[Čečenija|Čečenijo]], da bi se borili proti [[Rusi|Rusom]], vendar sta jih [[Khalid al-Masri]] in [[Mohamedou Ould Salahi]] v zadnjem trenutku prepričala, naj spremenijo načrte. Namesto tega so konec novembra za dva tedna odpotovali v Afganistan. 29. novembra 1999 se je Mohamed Atta vkrcal na let TK1662 letalske družbe Turkish Airlines iz Hamburga v [[Carigrad|Istanbul]], kjer je prestopil na let TK1056 za v [[Karača|Karačo]] v [[Pakistan|Pakistanu]]. Po prihodu jih je namestnik [[Al Kaida|Al Kaide]] [[Mohammed Atef]] ocenil kot primerne kandidate za zaroto o "letalski operaciji". Vsi so bili dobro izobraženi, imeli so izkušnje z življenjem v zahodni družbi, poleg tega pa so znali nekaj [[Angleščina|angleščine]] in bi lahko dobili vizume. Še preden je bin al-Shibh prispel, so Atto, al Šehija in Jarraha poslali v hišo Ghamdi blizu doma [[Osama bin Laden|Osame bin Ladna]] v Kandaharju, kjer jih je čakal na srečanje. Bin Laden jih je prosil, naj prisežejo zvestobo in se zavežejo samomorilskim misijam, kar so Atta in ostali trije moški iz Hamburga tudi storili. Bin Laden jih je poslal k Atefu, da bi se seznanil s splošnim pregledom misije, nato pa so jih poslali v Karači k [[Kalid Šejk Mohammed|Khalidu Sheikhu Mohammedu]], da bi se pogovorili o podrobnostih. Nemški preiskovalci so povedali, da imajo dokaze, da se je Mohamed Atta usposabljal v taboriščih Al Kaide v Afganistanu od konca leta 1999 do začetka leta 2000. Časovno razporeditev tega usposabljanja je 23. avgusta 2002 predstavil [[Klaus Ulrich Kersten]], ki je bil takrat direktor nemške zvezne agencije za boj proti kriminalu, Bundeskriminalamt. Podal je prvo uradno potrditev, da sta bila Atta in dva druga pilota v Afganistanu, in navedel prve datume usposabljanja. Kersten je v intervjuju na sedežu agencije v Wiesbadnu dejal, da je bil Atta v Afganistanu od konca leta 1999 do začetka leta 2000, in da obstajajo dokazi, da se je Atta tam srečal z Osamo bin Ladnom. Videoposnetek se je pojavil oktobra 2006. Prvo poglavje videoposnetka prikazuje bin Ladna na kmetiji Tarnak 8. januarja 2000. Drugo poglavje prikazuje Atto in Ziada Jarraha, kako deset dni pozneje, 18. januarja, skupaj bereta oporoko. Na povratku je Atta 24. februarja 2000 zapustil Karači z letom TK1057 v Istanbul, kjer je prestopil na let TK1661 v Hamburg. Takoj po vrnitvi v Nemčijo so Atta, al Šehi in Jarrah prijavili krajo potnih listov, verjetno zato, da bi zavrgli potovalne vizume za Afganistan. == Združene države Amerike == 22. marca 2000 je bil Atta še vedno v Nemčiji, ko je poslal elektronsko sporočilo Akademiji Lakeland na [[Florida|Floridi]]. Povprašal je o letalskem usposabljanju: »Spoštovani gospod, smo majhna skupina mladih moških iz različnih arabskih držav. Zdaj že nekaj časa živimo v Nemčiji zaradi študija. Radi bi se začeli usposabljati za kariero profesionalnih pilotov letalskih družb. Na tem področju še nimamo znanja, vendar smo pripravljeni na intenziven program usposabljanja (do stopnje ATP in sčasoma višje).« Atta je poslal od 50 do 60 podobnih elektronskih sporočil drugim šolam za letalsko usposabljanje v [[Združene države Amerike|Združenih državah]]. [[Slika:Mohamed Atta U.S. Visa.jpg|sličica|Attov ameriški vizum (fotokopije nekaterih strani vizuma so bile najdene v Attovi prtljagi, ki ni bila naložena na letalo).]] 17. maja je Atta zaprosil za vizum Združenih držav. Naslednji dan je od ameriškega veleposlaništva v [[Berlin|Berlinu]] prejel petletni vizum B-1/B-2 (turistični/poslovni). Atta je v Nemčiji živel približno pet let, saj je imel tudi "dobre študentske rezultate". Zato so z njim ravnali ugodno in ga niso preiskovali. Po pridobitvi vizuma se je Atta 2. junija z avtobusom odpeljal iz Hamburga v [[Praga|Prago]], kjer je prenočil, preden je naslednji dan odpotoval v Združene države. Bin al-Shibh je kasneje pojasnil, da so menili, da bi Atta, če bi letel iz Prage namesto iz Hamburga, od koder je potoval prej, prispeval k operativni varnosti. Podobno je al Šehi potoval z druge lokacije, v njegovem primeru prek [[Bruselj|Bruslja]]. 6. junija 2002 je oddaja [[World News Tonight]] na televiziji ABC predvajala intervju z [[Johnelle Bryant]], nekdanjo kreditno referentko na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo v južni Floridi, ki je povedala o svojem srečanju z Mohamedom Atto. To srečanje se je zgodilo "približno med tretjim tednom aprila in tretjim tednom maja 2000", pred Attovim uradnim vstopom v Združene države. "Želel je financirati dvomotorno letalo za šest potnikov in odstraniti sedeže," je Bryant povedala za World News Tonight na televiziji ABC. Vztrajal je, da naj njegovo ime napiše kot ATTA, da je prvotno iz Egipta, a se je preselil v Afganistan, da je inženir in da sanja o vpisu v letalsko šolo. Vprašal jo je o [[Pentagon (stavba)|Pentagonu]] in [[Bela hiša|Beli hiši]]. Dejal je, da želi obiskati [[World Trade Center|Svetovni trgovinski center]], Bryantovo pa je vprašal o tamkajšnji varnosti. Omenil je Al Kaido in dejal, da bi organizacija "lahko uporabila članstvo Američanov". Omenil je Osamo bin Ladna in dejal, da bo »ta človek nekega dne znan kot največji svetovni voditelj«. Bryant je dejala: »Slika, ki se je pojavila v časopisu, je natanko takšna, kot je bil ta človek videti.« Bryant je stopila v stik z oblastmi, potem ko je Atto prepoznal v poročilih. Uradniki organov pregona so povedali, da je Bryant opravil izpit na detektorju laži. Po uradnih poročilih je Atta letel iz Prage na mednarodno letališče [[Newark]] in prispel 3. junija 2000. Tistega meseca sta Atta in al Šehi za kratek čas bivala v hotelih in najemala sobe v New Yorku. Jarrah je v Združene države Amerike prispel 27. junija 2000, potem ko je njegovo letalo pristalo v Newarku v [[New Jersey|New Jerseyju]], Jarrah pa se je odločil, da bo šel z al Šehijem in Atto iskat različne letalske šole v ZDA. Še naprej so povpraševali o letalskih šolah in nekatere osebno obiskali, vključno z letalsko šolo Airman Flight School v Normanu v Oklahomi, ki so jo obiskali 3. julija 2000. Nekaj dni kasneje so al Šehi, Jarrah in Atta končali v Veniceu na Floridi. Atta in al Šehi sta odprla račune pri SunTrust Bank in prejemala bančna nakazila od Alija Abdula Aziza Alija, nečaka [[Kalid Šejk Mohammed|Khalida Sheikha Mohammeda]], iz [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]]. 6. julija 2000 so se Atta, Jarrah in al Šehi vpisali v Huffman Aviation v Veniceu, kjer so se vključili v pospešeni pilotni program. Ko sta Atta in al Šehi prispela na Florido, sta sprva bivala pri Huffmanovem knjigovodji in njegovi ženi v sobi za goste v njuni hiši. Po enem tednu so ju prosili, naj odideta, ker sta bila nevljudna. Atta in al Šehi sta se nato preselila v majhno hišo v bližini v Nokomisu, kjer sta ostala šest mesecev. [[Slika:Atta Huffman Personnel Folder 11A Page 26 (his FAA Temporary Airmen Certificate).jpg|sličica|Začasno letalsko dovoljenje FAA Mohameda Atte, izdano 21. decembra 2000.]] Atta je začel z učenjem letenja 6. julija 2000 in nadaljeval z usposabljanjem skoraj vsak dan. Do konca julija sta tako Atta kot al Šehi opravljala samostojne lete. Atta je septembra pridobil certifikat zasebnega pilota, nato pa sta se z al Šehi odločila zamenjati letalski šoli. Oba sta se vpisala v Jones Aviation v Sarasoti in se tam kratek čas usposabljala. Imela sta težave s sledenjem navodilom in oba sta bila zelo razburjena, ko nista opravila izpita 1. stopnje. Povprašala sta o večmotornih letalih in inštruktorju povedala, da se želita hitro preseliti, češ da ju po zaključku usposabljanja v ZDA čaka služba v njuni državi. Sredi oktobra sta se Atta in al Šehi vrnila v [[Huffman Aviation]], da bi nadaljevala z usposabljanjem. Novembra 2000 je Atta pridobil kvalifikacijo za instrumentalno letenje, nato pa decembra še licenco komercialnega pilota od Zvezne uprave za letalstvo. Atta je nadaljeval z letenjem, ki je vključevalo samostojne lete in letenje na simulatorju. 22. decembra sta se Atta in al Šehi prijavila pri [[Eagle International]] za usposabljanje na velikem reaktivnem letalu in simulatorju za modele McDonnell Douglas DC-9 in Boeing 737-300. 26. decembra sta Atta in al Šehi potrebovala vleko za svoj najeti Piper Cherokee na vozni stezi mednarodnega letališča Miami, potem ko se je motor ugasnil. 29. in 30. decembra sta se Atta in al Šehi odpravila na letališče Opa-locka, kjer sta vadila na simulatorju Boeinga 727, 31. decembra pa sta pri Pan Am International pridobila dovoljenje za usposabljanje za simulator Boeinga 767. Atta je novembra in decembra 2000 kupil videoposnetke pilotske kabine za modele Boeing 747-200, Boeing 757-200, Airbus A320 in Boeing 767-300ER po pošti pri Sporty's Pilot Shop v Batavii v [[Ohio|Ohiu]]. [[Slika:Mohamed Atta Drivers Licence.jpg|sličica|Attovo vozniško dovoljenje, izdano na Floridi.]] Zapisi na Attovem mobilnem telefonu kažejo, da je 2. januarja 2001, tik preden je al Šehi odletel v državo, poklical maroško veleposlaništvo v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. Atta je dva dni pozneje, 4. januarja, odletel v [[Španija|Španijo]], da bi se uskladil z bin al-Shibhom, in se 10. januarja vrnil v Združene države. Nato je odpotoval v Lawrenceville v [[Georgija|Georgii]], kjer sta z al Šehijem obiskala fitnes v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. V tem času je Atta s pilotom poletel z letališča Briscoe Field v Lawrencevillu, Atta pa sta s pilotom ali al Šehijem letela po območju [[Atlanta, Georgija|Atlante]]. 11. aprila sta Atta in al-Shehhi najela stanovanje na naslovu 10001 Atlantic Blvd, Apt. 122 v Coral Springsu na Floridi za 840 dolarjev na mesec in pomagala pri prihodu preostalih ugrabiteljev. 16. aprila je Atta prejel globo, ker ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, in začel je s postopki za njegovo pridobitev. 2. maja je Atta prejel vozniško dovoljenje v Lauderdale Lakesu na Floridi. Med bivanjem v Združenih državah Amerike je Atta imel v lasti rdeč Pontiac Grand Prix letnik 1989. 11. maja je Atta z drugim moškim obiskal mednarodno letališče Logan v Bostonu in v notranjosti posnel veliko fotografij in posnetkov. Zaposleni na letališču so postali sumljivi do dveh oseb in so poklicali varnostnike, vendar so to prezrli. En tehnični delavec se je pritožil nad Attovim vedenjem in se z njim pogovoril, vendar ga ni ustavil. 27. junija je Atta poletel iz Fort Lauderdala v Boston v Massachusettsu, kjer je preživel en dan, nato pa je za kratek čas nadaljeval pot v [[San Francisco]] in od tam v [[Las Vegas]]. 28. junija je Atta prispel na mednarodno letališče McCarran v Las Vegasu, da bi se srečal s tremi drugimi piloti. Pri agenciji Alamo Rent A Car si je najel Chevrolet Malibu. Ni znano, kje je tisto noč prenočil, 29. junija pa se je registriral v hotelu Econo Lodge na naslovu 1150 South Las Vegas Boulevard. Tukaj je predložil članstvo v AAA za popust in plačal z gotovino za sobo v vrednosti 49,50 $/ na noč. Med potovanjem v Las Vegas naj bi uporabil videokamero, ki si jo je najel v trgovini Select Photo v Delray Beachu na Floridi. Agentu [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] Elieju Assaadju je v začetku leta 2001 Atta postal sumljiv, saj naj bi ga videli z ubežnikom Al Kaide Adnanom Shukrijumahom. === Potovanje v Španijo julija 2001 === Julija 2001 je Atta ponovno odpotoval v [[Španija|Španijo]], da bi se še zadnjič srečal z bin al-Shibhom. 7. julija 2001 je Atta z letalom Swissair 117 poletel iz [[Miami|Miamija]] v [[Zürich]], kjer je imel postanek. 8. julija je bil Atta posnet na nadzorni videoposnetek, ko je na bankomatu dvignil 1700 švicarskih frankov. S kreditno kartico je kupil dva švicarska noža in nekaj čokolade v trgovini na letališču v Zürichu. Po postanku v Zürichu je ob 16:45 z letalom Swissair 656 prispel v [[Madrid]] in na letališču preživel več ur. Nato se je ob 20:50 prijavil v hotel Diana Cazadora v Barajasu, soseski v bližini letališča. Tisto noč in dvakrat naslednje jutro je poklical Basharja Ahmada Alija Musleha, jordanskega študenta v Hamburgu, ki je bil zvezna oseba za bin al-Shibha. 9. julija zjutraj je Mohamed Atta najel srebrn Hyundai Accent, ki ga je rezerviral pri SIXT Rent-A-Car za obdobje od 9. do 16. julija, kasneje pa podaljšal najem do 19. julija. Iz Madrida se je odpeljal proti vzhodu proti sredozemski plaži Tarragone. Na poti se je Atta ustavil v Reusu, da bi na letališču pobral Ramzija bin al-Shibha. Odpeljala sta se v [[Cambrils]], kjer sta prenočila v hotelu Mònica. Naslednje jutro sta se odjavila in naslednjih nekaj dni preživela na neznani lokaciji v Tarragoni. Odsotnost drugih hotelskih nastanitev, podpisanih računov ali potrdil o kreditnih karticah je preiskovalce napeljala na domnevo, da sta se moška morda srečala v varni hiši, ki so jo zagotovili drugi operativci Al Kaide v Španiji. Tam sta se Atta in bin al-Shibh sestala, da bi dokončala načrtovanje napadov. Najdenih je bilo več namigov, ki povezujejo njuno bivanje v Španiji z Imadom Eddinom Barakatom Yarkasom (Abu Dahdah), rojenim v Siriji, in Amerjem el Azizijem, Maročanom v Španiji. Morda sta pomagala organizirati in gostiti srečanje v Tarragoni. [[Yosri Fouda]], ki je pred aretacijo intervjuval bin al-Shibha in Khalida Sheikha Mohammeda (KSM), meni, da sta bila na srečanju morda prisotna tudi Said Bahaji in KSM. Španski preiskovalci so povedali, da sta se srečanju kasneje pridružila Marvan al Šehi in še dva človeka. Bin al-Shibh o tem srečanju s Foudo ni želel razpravljati. Med srečanji v Španiji sta Atta in bin al-Shibh usklajevala podrobnosti napadov. [[Komisija za napade 11. septembra|Komisija za 11. september]] je pridobila podrobnosti o srečanju na podlagi zaslišanj bin al-Shibha v tednih po njegovi aretaciji septembra 2002. Bin al-Shibh je pojasnil, da jim je posredoval navodila Osame bin Ladna, vključno z njegovo željo, da se napadi izvedejo čim prej. Bin Ladna je skrbelo, da ima v Združenih državah toliko operativcev. Atta je potrdil, da so vsi ugrabitelji, ki so bili pod nadzorom, brez težav prispeli v Združene države, vendar je dejal, da potrebuje še pet do šest tednov, da določi podrobnosti. Bin Laden je tudi prosil, naj drugih operativcev o natančnem datumu ne obveščajo do zadnje minute. Med srečanjem sta se Atta in bin al-Shibh dogovorila tudi o tarčah, ki jih bosta zadela, in izključila napad na [[Jedrska elektrarna|jedrsko elektrarno]]. Bin al-Shibh je posredoval Bin Ladenov seznam tarč; bin Laden je želel, da se napadejo [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriški Kapitol]], [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] in [[World Trade Center|Svetovni trgovinski center]], saj so veljali za "simbole Amerike". "Če kateri od ugrabiteljev ne bi mogel doseči svojih predvidenih tarč, naj strmoglavi letalo", je dejal Atta. Pogovarjala sta se tudi o osebnih težavah, ki jih je imel Atta s kolegom ugrabiteljem [[Ziad Jarrah|Ziadom Jarrahom]]. Bin al-Shibha je skrbelo, da bi Jarrah morda celo opustil načrt. Poročilo [[Komisija za napade 11. septembra|komisije za 11. september]] je ugibalo, da se je zdaj obsojeni teroristični zarotnik [[Zacarias Moussaoui]] usposabljal kot morebitna zamenjava za Jarraha. Khalid Sheikh Mohammed je trdil, da se je Moussaoui usposabljal za drugi val napadov, ki se ni nikoli uresničil. Od 13. do 16. julija je Atta bival v hotelu Sant Jordi v Tarragoni. Potem ko se je bin al-Shibh 16. julija 2001 vrnil v Nemčijo, je Atta v Španiji preživel še tri dni. Dve noči je preživel v Salouju v hotelu Casablanca Playa ob plaži, nato pa zadnji dve noči v hotelu Residencia Montsant. 19. julija se je Atta vrnil v Združene države Amerike, kjer je letel z letalsko družbo Delta Air Lines iz Madrida v Fort Lauderdale preko [[Atlanta, Georgija|Atlante]]. === Končni načrti za napade === 22. julija 2001 je Atta najel Mitsubishi Galant pri Alamo Rent a Car in z vozilom prevozil 6173 km, preden ga je 26. julija vrnil. 25. julija je Atta na mednarodnem letališču v Miamiju odpeljal Ziada Jarraha, ki ga je odpeljal nazaj v Nemčijo. 26. julija je Atta z letalsko družbo Continental Airlines odpotoval v Newark v New Jerseyju, se prijavil v hotel Kings Inn v Waynu v New Jerseyju in tam ostal do 30. julija, ko se je iz Newarka vrnil v [[Fort Lauderdale]]. 4. avgusta naj bi Atta čakal na mednarodnem letališču Orlando, da bi pobral osumljenega "20. ugrabitelja" [[Mohammed al-Qahtani|Mohammeda al-Qahtanija]] iz [[Dubaj|Dubaja]], ki ga je imigracijska služba na koncu pridržala kot "sumljivega". Atta naj bi po zavrnitvi vstopa v državo uporabil telefonsko govorilnico na letališču in poklical številko, "povezano z Al Kaido". 6. avgusta sta Atta in al Šehi pri podjetju Warrick's Rent-A-Car najela bel Ford Escort letnik 1995 s štirimi vrati, ki sta ga 13. avgusta vrnila. 6. avgusta je Atta rezerviral let s Spirit Airlines iz Fort Lauderdala v Newark, od koder je odletel 7. avgusta in se vrnil 9. avgusta. Rezervacije ni izkoristil in je bila 9. avgusta preklicana z razlogom "Družinska medicinska nujna pomoč". Namesto tega je odšel v Central Office & Travel v Pompano Beachu, da bi kupil vozovnico za let v Newark, od koder je odletel zvečer 7. avgusta in se vrnil zvečer 9. avgusta. Atta se ni udeležil povratnega leta. 7. avgusta se je Atta prijavil v Wayne Inn v Waynu v [[New Jersey|New Jerseyju]] in se 9. avgusta odjavil. Istega dne je prek interneta rezerviral enosmerno vozovnico prvega razreda za let 244 družbe America West z nacionalnega letališča Ronald Reagan Washington v [[Las Vegas|Las Vegasu]]. Atta je dvakrat potoval v Las Vegas kot "nadzorni poleti", kjer je vadil, kako bodo izvedeni napadi 11. septembra. Drugi ugrabitelji so poleti 2001 v Las Vegasu potovali ob različnih časih. Skozi poletje se je Atta mesečno srečeval z [[Navaf al Hazmi|Navafom al Hazmijem]], da bi se pogovarjal o stanju operacije. 23. avgusta je bilo Attovo vozniško dovoljenje odvzeto v odsotnosti, ker se ni pojavil na prometnem sodišču, da bi odgovoril na prejšnjo sodbo zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Istega dne je Mossad njegovo ime posredoval [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] kot eno od 19 imen, ki pripadajo ameriškim prebivalcem, osumljenim načrtovanja neposrednega napada na Združene države; javno so znana le štiri imena, ostala pa pripadajo sougrabiteljem 11. septembra Marvanu al Šehiju, Navafu al Hazmiju in [[Kalid al Mihdar|Kalidu al Mihdarju]]. Ni znano, ali je bilo 19 imen vseh ugrabiteljev, ki so izvedli napade 11. septembra, ali pa je dolžina seznama le naključje. == Napadi 11. septembra 2001 in smrt == [[Slika:Abdulaziz Alomari in ATM.jpg|sličica|Atta (v ozadju) in [[Abdulaziz al Omari]] v [[South Portland, Maine]] 10. septembra 2001 ob 20:41.]] 10. septembra 2001 je Atta v hotelu Milner v Bostonu v Massachusettsu pobral [[Abdulaziz al Omari|Abdulaziza al Omarija]], nato pa sta se z najetim Nissanom Altimo odpeljala do hotela Comfort Inn v South Portlandu v Mainu. Med bivanjem v South Portlandu so ju videli, kako dvakrat dvigujeta gotovino na bankomatih in se ustavljata v trgovini Wal-Mart. [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] je poročal tudi, da sta bila na parkirišču picerije Pizza Hut, kjer naj bi Atta tisti dan jedel, opažena dva moška z [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]. Atta in al Omari sta naslednje jutro, ob 5:40, prispela na mednarodno letališče Portland, kjer sta na parkirišču pustila najet avto in se ob 6:00 vkrcala na let BE-1900C letalske družbe Colgan Air (US Airways Express) za na mednarodno letališče Logan v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]]. V Portlandu je bil Mohamed Atta izbran s strani računalniško podprtega sistema za predhodno preverjanje potnikov (CAPPS), ki je zahteval dodatno preverjanje njegove oddane prtljage glede eksploziva, vendar ni vključeval dodatnega pregleda na varnostni kontrolni točki za potnike. [[Slika:Atta in airport.jpg|sličica|Atta (v modri obleki) in al-Omari 11. septembra 2001 ob 5:45 na mednarodnem letališču Portland.]] Povezava med obema letoma na mednarodnem letališču Logan je bila znotraj terminala B, vendar izhoda nista bila povezana z varnostnim pregledom. Potniki morajo zapustiti varovano območje, iti ven, prečkati pokrito pot in vstopiti v drugo stavbo, preden ponovno opravijo varnostni pregled. V terminalu B sta dva ločena hodnika; južnega je uporabljala predvsem letalska družba US Airways, severnega pa predvsem letalska družba American Airlines. Zaradi te posebne podrobnosti ureditve terminala je bilo spregledano, da bo v Bostonu še vedno treba opraviti varnostni pregled. Uslužbenec za prodajo vozovnic na letališču Portland je poročal, da ga je Atta, ko so mu povedali o dodatnih zahtevah za pregled v Bostonu, vznemiril, vendar ni ukrepal glede svojih sumov, potem ko je postal zaskrbljen, da Atta rasno profilira. Ob 6:45 zjutraj na letališču v Bostonu je Atta sprejel klic ugrabitelja [[Marvan al Šehi|Marvana al Šehija]] na letalu United 175. Ta klic je bil očitno namenjen potrditvi, da so napadi pripravljeni in da se operacija lahko začne. Atta se je ob 7:00 prijavil na [[Let 11 American Airlines]], ponovno opravil varnostni pregled in se vkrcal na letalo. Atta je sedel v poslovnem razredu, na sedežu 8D. Ob 7:59 zjutraj je letalo z 81 potniki vzletelo iz Bostona proti mednarodnemu letališču v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-1.ogg|sličica|Prvi govor Mohameda Atte ob 8:24.]] [[Slika:Mohamed Atta to ATC-2.ogg|sličica|Drugi govor Mohameda Atte ob 8:33.]] Ugrabitev se je začela ob 8:14, petnajst minut po vzletu, ko je potekala strežba zajtrka. [[Vail al Šehri]] in [[Valid al Šehri]] sta potnike in posadko prisilila na konec letala, medtem, ko so Atta, Abdulaziz al Omari in [[Satam al Sukami]] vdrli v pilotsko kabino, pri čemer sta al Omari in al Sukami ubila oba pilota, kar je Attu omogočilo, da je prevzel nadzor nad letalom. Medtem ko se je to dogajalo, so piloti prenehali odzivati na kontrolo zračnega prometa in letalo je začelo odstopati od načrtovane poti; transponder letala se je izklopil nekaj minut pozneje, ob 8:21. Piloti letala Let 175 United Airlines so med zapuščanjem vzletno-pristajalne steze približno v istem času, ko je bil ugrabljen American 11, zaznali sumljiv prenos in domnevno slišali besede: "Vsi, ostanite na svojih sedežih." Preiskovalci so kasneje ugotovili, da je bila ta komunikacija opravljena iz pilotske kabine letala American 11. Kontrola leta tega prenosa ni nikoli slišala, vendar kontekst nakazuje, da je govoril Atta. Stevardesa [[Betty Ong]] je po telefonu govorila z družbo American Airlines, potem ko so ugrabitelji prevzeli nadzor nad letalom in poročala, da pilotska kabina ni bila odzivna ter da ni bilo mogoče dostopati do nje. [[Slika:American Airlines Flight 11 approach (second frame) (right).jpg|sličica|Ob 8:46 je Atta namerno zapeljal letalo American 11 v severni stolp WTC-ja.]] Ob 8:24:38 so kontrolorji zračnega prometa slišali glas, za katerega menijo, da je Attov, ki je rekel: »Imamo nekaj letal. Samo bodite tiho in vse bo v redu. Vračamo se na letališče.« Očitno je poskušal preko sistema za ozvočenje v kabini poslati sporočilo, v katerem je potnikom in posadki naročil, naj ostanejo na svojih mestih, vendar je pritisnil na napačno stikalo in s tem kontrolo zračnega prometa obvestil, da je bilo letalo ugrabljeno. Nekaj sekund kasneje je poslal še eno sporočilo: »Nihče naj se ne premakne, vse bo v redu. Če se boste poskušali premakniti, boste ogrozili sebe in letalo. Samo bodite tiho.« Približno minuto kasneje je letalo obrnil proti jugu, na smer proti [[New York|New Yorku]]. Atte ni bilo slišati devet minut, dokler ni ob 8:33:59 sporočil: »Nihče naj se ne premakne, prosim. Vračamo se na letališče. Ne poskušajte početi kakršnih koli neumnosti.« To je bil zadnji prenos z letala American 11. Dvanajst minut pozneje, ob 8:46:40 zjutraj, je Atta letalo American 11 namerno zapeljal v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] v New Yorku med 93. in 99. nadstropjem, pri čemer je ubil sebe in vse ostale na krovu letala. V severnem stolpu je bilo v trenutku trka takoj ubitih še več sto ljudi. Trup in krila letala so pri trku uničila vsa dvigala in stopnišča poti za v 94. nadstropje in višje, zaradi česar je iz zgornjih nadstropjih ni dalo pobegniti, posledično pa je v teh nadstropjih ostalo ujetih več kot 800 ljudi. Nihče ni mogel pobegniti iz nadstropij nad 93. nadstropjem, preden se je stolp 102 minuti pozneje, ob 10:28 [[Zrušitev World Trade Centra|zrušil]]. Ker je bil let iz Portlanda v Boston odložen, Attova prtljaga ni prišla na let 11. Njegova prtljaga, ki so jo kasneje našli na mednarodnem letališču Logan, je vsebovala letalske uniforme, priročnike za letenje in kopijo Attove oporoke. Najden je bil tudi seznam navodil z naslovom Zadnja noč. Ta dokument je razdeljen na tri dele; Prva je seznam s petnajstimi točkami, ki vsebuje podrobna navodila za zadnjo noč mučeniškega življenja, druga vsebuje navodila za potovanje do letala, tretja pa opisuje čas med vkrcanjem na letalo in mučeniško smrtjo. Skoraj vse te točke obravnavajo duhovno pripravo, kot sta molitev in navajanje verskih svetih spisov. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090531193734/http://www.abc.net.au/4corners/atta/interviews/ Interviews with those who interacted with Atta prior to 9/11] from Australian [[ABC Television (Australian TV network)|ABC TV's]] ''A Mission to Die For'' TV programme * [https://web.archive.org/web/20041211192904/http://www.abc.net.au/4corners/atta/interviews/machule.htm October 2001 interview with Dittmar Machule] – Machule was Atta's thesis supervisor at the University of Hamburg-Harburg * [https://web.archive.org/web/20090708002529/http://www.abc.net.au/4corners/atta/resources/documents/will1.htm Atta's will, written in 1996] * [https://web.archive.org/web/20070305174018/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,176917,00.html "Atta's Odyssey"] – October 2001 biography of Atta printed in ''Time'' magazine * [https://www.newyorker.com/magazine/2006/04/24/the-last-days-of-muhammad-atta "The Last Days of Muhammed Atta"] – A short story printed in ''The New Yorker'' * Documentary series from Court TV (now TruTV) [https://web.archive.org/web/20171006212214/http://filmrise.com/mugshots-mohammed-atta-soldier-of-terror/ ''MUGSHOTS'': "Mohammed Atta—Soldier of Terror"] episode (2002) at [[FilmRise]] * [https://www.theguardian.com/world/2001/sep/30/terrorism.september113 Last words of a terrorist from ''The Guardian''] [[Kategorija:Egiptovski teroristi]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] b8unx07whpd1r77mhg3tbm1dv1mrk5k 0 478731 6718105 6713837 2026-07-26T09:48:14Z Gledalec 242658 pp 6718105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marvan al Šehi|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=[[Združeni arabski emirati]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=ugrabitelj 11. septembra 2001}}'''Marvan Yousef Mohamed Rashid Lekrab al Šehi''' ({{jezik-ar|مروان يوسف محمد رشيد لكراب الشحي}}), emiratski [[pilot]] in [[terorist]] ter eden od povzročiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]], * [[9. maj]] [[1978]] [[Združeni arabski emirati]] † [[11. september]] [[2001]], [[Manhattan]], [[New York]]. al Šehi je bil ugrabitelj in terorist iz [[Združeni arabski emirati|Združenih]] [[Združeni arabski emirati|arabskih emiratov]], ki je sodeloval v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po ugrabitvi letala je pilotiral [[Let 175 United Airlines]], s katerim je trčil v južni stolp [[World Trade Center|WTC]]. al Šehi je kot študent leta 1996 odšel v [[Nemčija|Nemčijo]] študirati, kjer je spoznal [[Mohamed Atta|Mohameda Atto]], [[Ziad Jarrah|Ziada Jarraha]] in [[Ramzi bin-Sinbhan|Ramzija bin-Sinbhana]], kjer so skupaj sestavili hamburško ekipo. Po zaprisegi, da bodo življenja končali za njih mučeniške smrti, so postali vodje napadov 11. septembra. Konec leta 1999 so al Šehi, Atta, Jarrah in bin al-Shibh odpotovali v teroristična taborišča za usposabljenje v [[Afganistan|Afganistanu]] in se srečali z [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladnom]], ki jih je zaprosil za napade v ZDA. V ZDA je al Šehi prispel maja 2000, en mesec pred Atto. Oba sta se učila na [[Florida|Floridi]] v podjetju Huffman Aviation, obema je FAA decembra 2000 dodelila pravice za samostojno letenje. al Šehi se je na napad temeljito pripravljal, zato se je sestajal z Atto in drugimi ugrabitelji v tujini. 9. septembra 2001 je odpotoval iz Floride v [[Boston, Massachusetts|Boston]], kjer je ostal v hotelu Milner do 11. septembra. 11. septembra 2001 zjutraj se je al Šehi vkrcal na let 175 United Airlines, 28 minut po vzletu pa so s somišljeniki ugrabili letalo. al Šehi je prevzel nadzor nad letalom in ob 9:03 letalo popeljal v južni stolp WTC-ja s hitrostjo 870 km/h. al Šehi je bil izmed štirih pilotov najmlajši. Trk letala United 175 je bil edini v živo preko televizije prenašan trk. Južni stolp se je zrušil ob 9:59, pri tem pa je umrlo na stotine ljudi, vključno s približno 900 pisarniškimi delavci in prvimi reševalci. == Zgodnje življenje == Marvan Yousef Mohamed Rashid Lekrab al Šehi se je rodil 9. maja 1978 v Al Qusaidatu v Ras Al Khaimahu v [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]] kot sin arabskega imama in egipčanske matere. Opisan je bil kot tih in pobožen [[Muslimani|musliman]], vendar je podrobnosti o al Šehijevem življenju v ZAE težko pridobiti. Po očetovi strani je bil del plemena Shihuh. Glede na članek iz oktobra 2001 v [[The New York Times|The New York Timesu]], je bilo ugotovljeno: »Če so prebivalci rojstnega kraja gospoda al Šehija že slišali zanj, zagotovo niso povedali neznancem. Štiri ure, preživete v skupnosti, niso dale nobenega naslova in nihče – policisti, gasilci, pešci ali lokalni uradniki – ni storil ničesar drugega kot skomignil z rameni ob omembi njegovega imena.« Njegova učiteljica v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Gabriele Bock]], se ga spominja kot nekoga, ki se je med študijem tam trudil načrtovati prihodnost. Medtem ko je bil v Nemčiji, se je al Šehi po končanem tečaju nemščine vpisal na Univerzo v [[Bonn|Bonnu]]. Nemčijo je zapustil junija 1997, da bi se spopadel s težavami doma, čeprav mu je univerza to onemogočila. V začetku leta 1998 se je al Šehi prepisal na Tehniško univerzo v [[Hamburg|Hamburgu]]. Kot slab študent so administratorji štipendijskega programa al Šehi naročili, naj ponovi semester študija v Bonnu, začenši avgusta 1998. al Šehi se je v Bonn vpisal šele januarja 1999 in se je še naprej boril s študijem. Julija 1999 se je Marvan vrnil v Hamburg, da bi študiral ladjedelništvo. Poročali so, da se je al Šehi leta 1999 tudi poročil, januarja 2000 pa je imel pozno slavje v dogovorjeni poroki svojega polbrata z mlado žensko po imenu Fawzeya. == Radikalizacija == Po selitvi v Hamburg leta 1998 je al Šehi skupaj z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]] in [[Ramzi bin al-Shibh|Ramzijem bin al-Shibhom]] pomagal ustanoviti hamburško celico. Tam so njegova stališča postajala vse bolj radikalna. Srečala sta se tri do štirikrat na teden, da bi razpravljala o protiameriških čustvih in načrtovala morebitne napade. Ko ga je nekdo vprašal, zakaj se z Atto nikoli ne smejita, je al Šehi odvrnil: "Kako se lahko smejiš, ko ljudje umirajo v [[Palestina|Palestini]]?" 9. oktobra 1999 so Marvana al Šehija posneli na poroki Saida Bahajija v Nemčiji z drugimi ugrabitelji letala, ki so se zgodili 11. septembra, vključno z [[Ziad Jarrah|Ziadom Jarrahom]]. Konec leta 1999 so se al Šehi, Atta, Ziad Jarrah, Said Bahaji in Ramzi bin al-Shibh odločili, da bodo odpotovali v [[Čečenija|Čečenijo]], da bi se borili proti [[Rusi|Rusom]], vendar sta jih [[Khalid al-Masri]] in [[Mohamedou Ould Slahi]] v zadnjem trenutku prepričala, naj spremenijo načrte. Namesto tega so odpotovali v [[Afganistan]], da bi se srečali z [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladnom]] in se usposabljali za teroristične napade. Takoj zatem so Atta, al Šehi in Jarrah prijavili krajo potnih listov, verjetno zato, da bi izbrisali potovalne vizume za Afganistan. Po usposabljanju so ugrabitelji začeli poskušati skriti svoj radikalizem. al Šehi si je obril brado in se je njegovim starim prijateljem zdelo, da je postal manj veren. Po napadih je knjižničarka v Hamburgu poročala, da se ji je al Šehi hvalil: "Na tisoče bo mrtvih. Spomnila se boš mene ... Videla boš, v Ameriki se bo nekaj zgodilo. Veliko ljudi bo ubitih." == Združene države Amerike == === Učenje o pilotiranju letal === [[Slika:Marwan al-Shehhi Florida Driver's License 4-12-01.png|sličica|Marvan al Šehi je prejel vozniško dovoljenje za Florido 12. aprila 2001.]] al Šehi je bil prvi iz hamburške skupine, ki je odpotoval v [[Združene države Amerike|Združene države]]. V [[Newark]] v [[New Jersey|New Jerseyju]] je prispel 29. maja 2000. Atta in Jarrah sta se mu pridružila naslednji mesec, trije moški pa so začeli iskati letalske šole. al Šehi in Jarrah sta se izdajala za telesna stražarja Atte, ki se je izdajal za "člana savdske kraljeve družine", medtem ko so vsi trije obiskovali učne ure letenja v Veniceu na [[Florida|Floridi]]. Na simulatorju letenja Boeing 727 so opravili na stotine ur letenja. Licence potrdil so prejeli do decembra 2000. Njihove stroške je kril [[Ali Abdul Aziz Ali]]. 26. ali 27. decembra so Atta, Jarrah in al Šehi zapustili letalo Piper Cherokee, ki se je ustavilo na vzletno-pristajalni stezi mednarodnega letališča Miami. 31. decembra se je trojica odpravila na letališče Opa-Locka in vadila na simulatorju Boeing 727. === Potovanja v začetku leta 2001 === [[Slika:Marwan al-Shehhi U.S. visa and I-94 card.png|sličica|Ameriški vizum in kartica I-94 Marvana al Šehija.]] Po končanem letalskem usposabljanju so Atta, Jarrah in al Šehi med prazničnim časom 2000–2001 vsi potovali v tujino. Atta je odšel v [[Berlin]] v Nemčiji, da bi se z Ramzijem bin al-Shibhom uskladil glede letalskega usposabljanja, Jarrah je odšel v [[Libanon]] in Nemčijo, da bi obiskal svojo družino in dekle, al Šehi pa je odšel v [[Maroko]], nato pa v Združene arabske emirate, da bi obiskal svojo ženo. Ker dolgo ni slišala od al Šehija, ga je družina prijavila vladi ZAE kot pogrešanega. Veleposlaništvo v ZAE se je zato obrnilo na Hamburg in obvestilo oblasti. Ko je izvedel, da je njegova družina zaskrbljena zanj, jih je al Šehi 20. januarja 2001 končno poklical in jim zagotovil, da je z njim vse v redu. Atta in al Šehi sta imela 10. oziroma 19. januarja težave pri ponovnem vstopu v Združene države. Ker nobeden od njiju ni predložil študentske vize, sta morala oba prepričati inšpektorje imigracijske službe, da ju je treba sprejeti, da bi lahko nadaljevala s letalskim usposabljanjem. Nobeden od operativcev ni imel težav s carinjenjem. Po vrnitvi s potovanj na Florido sta Atta in al Šehi obiskala [[Georgija|Georgio]], kjer sta se na kratko zadržala v Norcrossu in Decaturju ter najela enomotorno letalo za letenje z inštruktorjem v Lawrencevilleu. Do 19. februarja sta bila Atta in al Šehi v [[Virginija|Virginiji]]. Najela sta si poštni nabiralnik v Virginia Beachu, unovčila ček in se nato hitro vrnila v Georgio, kjer sta bivala v Stone Mountainu. Sredi marca je bil v Georgii tudi Ziad Jarrah, ki je bival v Decaturju. Konec meseca je Jarrah ponovno zapustil Združene države in za dva tedna obiskal [[Aysel Sengün]] (svoje dekle) v Nemčiji. V začetku aprila sta se Atta in al Šehi vrnila v Virginia Beach in zaprla poštni nabiralnik, ki sta ga odprla februarja. Atta in al Šehi sta se s potovanja po Georgii vrnila v Virginia Beach in se nekje v začetku aprila odpravila v veliko mošejo Dar Al-Hijrah. Tam sta se jima pridružila še dva ugrabitelja letal, ki sta se udeležila napadov 11. septembra, [[Navaf al Hazmi]] in [[Hani Hanjour]], ki sta se izselila iz [[San Diego|San Diega]] in [[Arizona|Arizone]], potem ko sta živela ali obiskala hišo Abdussattarja Shaikha, kjer je bival tudi [[Kalid al Mihdar]]. Mošeja je pred kratkim najela istega imama Anwarja al-Awlakija, s katerim je al Hazmi preživljal čas v mošeji Rabat v San Diegu. Spomnil se je al Hazmija iz San Diega, vendar je zanikal stik s al Hazmijem ali Hanjourjem v Virginiji. Atta in al Šehi sta se vrnila na Florido in se preselila v stanovanje v Coral Springsu. Atta je ostal na Floridi in čakal na prihod prvih mišičnih ugrabiteljev. al Šehi pa je kupil vozovnico za [[Kairo]] in tja 18. aprila odletel iz [[Miami|Miamija]]. al Šehi se je srečal z Attovim očetom, ki je v intervjuju po 11. septembru izjavil, da je al Šehi želel prevzeti Attovo mednarodno vozniško dovoljenje in nekaj denarja. Nato se je al Šehi 2. maja vrnil v Miami. Tistega dne sta Atta in Jarrah skupaj obiskala urad Oddelka za motorna vozila v Lauderdale Lakesu na Floridi, da bi dobila vozniška dovoljenja za Florido. Štiri dni pozneje, 6. maja 2001, so se Atta, Jarrah in al Šehi prijavili v fitnes center US1 Fitness Center v Dania Beachu na Floridi, kjer so se moški učili bojevanja od blizu. al Šehi je poleti 2001 opravil več potovanj na raznih potniških letal, da bi opazoval delovanje letalskih posadk in opravljati zadnje priprave, kako izvesti napad. === Avgust 2001 === [[Slika:Marwan Al-Shehhi full card.jpg|sličica|al Šehijeva registracija motela.]] 26. avgusta se je al Šehi prijavil v motel Panther v Deerfield Beachu na Floridi in plačal 500 ameriških dolarjev, rekoč, da želi ostati do 2. septembra, in kot svoj stalni naslov navedel Mailboxes Etc. V njegovem registru je bilo navedeno, da vozi modri Chevrolet Malibu, za katerega se domneva, da ga je Atta najel dva tedna prej, menedžer [[Richard Surma]] pa je dejal, da je prekršil pravila, da bi al Šehiju dovolil, da prenoči pri njem drug moški. 28. avgusta se je al Šehi v spremstvu neznanega moškega odpravil na mednarodno letališče Miami, kjer je kupil vozovnico za letalo [[Let 175 United Airlines]]. == Napadi 11. septembra 2001 in smrt == 9. septembra je al Šehi poletel iz [[Florida|Floride]] v [[Boston, Massachusetts|Boston]] in se namestil v hotelu Milner, kjer si je delil sobo s tremi drugimi ugrabitelji, [[Satam al Sukami|Satamom al Sukamijem]], [[Fajez Banihamad|Fajezom Banihamadom]] in [[Mohand al Šehri|Mohandom al Šehrijem]]. Znano je tudi, da je al Šehi 10. septembra prejel telefonski klic od [[Abdulaziz al Omari|Abdulaziza al Omarija]]. Klic je trajal 4 minute in oblastem še vedno ni znano, o čem sta se moška pogovarjala. Ob 5:01 zjutraj 11. septembra je al Šehi v Bostonu prejel telefonski klic od pilota ugrabitelja letala na letalu [[Let 93 United Airlines]], [[Ziad Jarrah|Ziada Jarraha]] iz Newarka. To je bil zadnji klic med Jarrahom in al Šehijem, oblasti pa verjamejo, da sta si drug drugemu potrdila, da se napadi lahko začnejo. Po prihodu na mednarodno letališče Logan pozneje tistega jutra je al Šehi med 6:52 in 6:55 poklical Mohameda Atto, ki je bil drugje na istem letališču, saj sta letali [[Let 11 American Airlines|American 11]] in United 175 leteli iz Logana na mednarodno letališče Los Angeles. Domneva se, da je klic služil istemu namenu kot al Šehijev prejšnji klic Jarrahu. [[Slika:UA Flight 175 hits WTC south tower 9-11 edit.jpeg|sličica|Ob 9:03 je al Šehi namerno zapeljal letalo United 175 v južni stolp WTC-ja.]] Med 7:23 in 7:28 se je pet ugrabiteljev vkrcalo na letalo United 175, al Šehi pa je zasedel svoj sedež v kabini 6C. Letalo je iz letališča vzletelo ob 8:14. Ugrabitev se je začela ob 8:42. [[Hamza al Gamdi]] in [[Ahmed al Gamdi]] sta potnike in posadko prisilia na konec letala, medtem ko so al Šehi, Fajez Banihamad in Mohand al Šehri vdrli v pilotsko kabino, pri čemer sta Banihamad in al Šehri ubila oba pilota, kar je al Šehiju omogočilo, da je prevzel nadzor nad letalom. Kmalu po ugrabitvi se je letalo usmerilo proti [[New York|New Yorku]] in pri tem skoraj trčilo z drugim letalom v bližini, [[Let Delta Airlines 2315]]. Letalo se je nehalo odzivati kontrolerjem zračnega prometa. Ko se je al Šehi približeval New Yorku, je opazil dim in ogenj, ki se je valil proti jugovzhodu iz severnega stolpa Svetovnega trgovinskega centra, potem ko ga je ob 8:46 zadelo letalo American 11, in se pri tem za las izognil še enemu trčenju v zraku, tokrat z letalom [[Let 7 Midwest Express]]. Ob 9:03:02 je al Šehi zapeljal letalo United 175 v južni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] med 77. in 85. nadstropjem ter pri tem ubil sebe in vse ostale na krovu, poleg tega pa še veliko več ljudi v Južnem stolpu. Nad območjem trka je bilo ob trku več kot 600 ljudi, od katerih jih je polovica umrla v trenutku. Tako je po ocenah 300 ljudi, ki so bili po trku še vedno živi, ostalo ujetih v zgornjih nadstropjih katastrofalno poškodovanega stolpa. Ker so bile vse oči po trku letala American 11 sedemnajst minut prej uprte v dvojčka, je milijone ljudi po vsem svetu v živo videlo trk letala United 175 in eksplozijo, ki je sledila, saj so jo posneli in fotografirali s številnih razglednih točk. Čeprav kot, pod katerim je al Šehi zapeljal letalo, ni uničil vseh dvigal in stopnišč za pobeg iz nadstropij nad trkom, večina preživelih ni mogla pobegniti po edinem nepoškodovanem stopnišču, preden se je stolp ob 9:59 [[Zrušitev World Trade Centra|zrušil]]. al Šehi je letalo zapeljal hitreje in nižje v stolp kot Atta, v vzhodno polovico južne fasade južnega stolpa blizu jugovzhodnega vogala, zaradi česar je bila strukturna celovitost stolpa veliko bolj poškodovana kot pri severnem stolpu. Ob 9:59 je južni stolp postal prvi stolp dvojčkov, ki se je zrušil, potem ko je po trku letala gorel 56 minut. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20100807204647/http://www.gpoaccess.gov/911/index.html The Final 9/11 Commission Report] * Thompson, Paul. ''[[The Terror Timeline]]''. ReganBooks, 2004. {{ISBN|0-06-078338-9}} * ''The 9/11 Commission Report''. W.W. Norton & Company. {{ISBN|0-393-32671-3}} {{DEFAULTSORT:Shehhi, Marwan}} [[Kategorija:Teroristi]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] kttln6xek2c0ycvgohw0a7h0abpazm0 0 479602 6718096 6713877 2026-07-26T09:09:31Z Gledalec 242658 pp 6718096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Hani Hanjour|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Terorist in ugrabitelj v napadih 11. septembra 2001}} '''Hani Saleh Hasan Hanjour''' ([[arabsko]] هاني صالح حسن حنجور), [[Arabci|arabski]] [[pilot]] in [[terorist]] ter eden od povzročiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]], * [[30. avgust]] [[1972]], [[Ta'if]], [[Saudova Arabija]], † [[11. september]] [[2001]], [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Sodeloval je v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] kot ugrabitelj in pilot letala na [[Let 77 American Airlines|letu 77 družbe American Airlines]], s katerim je trčil v sedež [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|obrambnega ministrstva]], v Pentagon. Hanjour je prvič prišel v [[Združene države Amerike|ZDA]] leta 1991 in se vpisal na univerzo v Arizoni, kjer je nekaj mesecev študiral [[Angleščina|angleščino]], preden se je v začetku naslednjega leta vrnil v Savdsko Arabijo. V ZDA se je vrnil leta 1996, v [[Kalifornija|Kalifornijo]], kjer je še naprej študiral angleščino, preden je v Arizoni začel pouk letenja. Potrdilo o komercialnem pilotu je prejel leta 1999 in se vrnil v Savdsko Arabijo, da bi našel službo kot komercialni pilot. Hanjour se je vpisal v šolo civilnega letalstva v [[Džeda|Džedi]], a ga tam niso sprejeli. Hanjour je konec leta 1999 zapustil svojo družino in jim povedal, da bo poiskal delo v [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]]. Kot je povedal [[Kalid Šejk Mohammed|Khalid Sheikh Mohammed]], ga je [[Osama bin Laden]] v afganistanskem vadbenem kampu ocenil za usposobljenega pilota in ga izbral za sodelovanje v napadih 11. septembra. Hanjour se je vrnil v ZDA decembra 2000. Pridružil se je [[Nawaf al-Hazmi|Navafu al Hazmiju]] v [[San Diego|San Diegu]] in takoj sta odšla v Arizono, kjer je Hanjour opravil osvežilno usposabljanje pilotov. Aprila 2001 sta se konec maja preselila v Falls Church, [[Virginija|Virginijo]] in nato v Paterson v [[New Jersey]]ju, kjer je Hanjour opravil dodatno letenje. Hanjour se je 2. septembra 2001 vrnil v metropolitansko območje [[Washington, D.C.|Washington D.C.]] in odšel v hotel v Laurelu v Marylandu, kjer je ostal do 11. septembra. 11. septembra 2001 zjutraj se je Hanjour vkrcal na let 77 American Airlines, 31 minut po vzletu pa so z ekipo ugrabili letalo. Hanjour je prevzel nadzor nad letalom in ga ob 9:37 zapeljal v Pentagon, s hitrostjo 755 km/h. Del stavbe, v katerega se je letalo zaletelo, se je porušil ob 9:57, pri tem pa je umrlo vseh 64 ljudi na letalu in 125 ljudi v Pentagonu. == Zgodnje življenje in izobraževanje == Hanjour se je rodil 29. avgusta 1972 v [[Tai'f|Tai'fu]]. Bil je bil eden od sedmih otrok, rojenih poslovnežu z oskrbo s hrano v Ta'ifu v [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]]. V mladosti je Hanjour želel opustiti šolanje, da bi postal stevard, čeprav ga je njegov brat Abdulrahman odvračal od te poti in mu poskušal pomagati, da se osredotoči na študij. Po besedah njegovega najstarejšega brata je Hanjour konec osemdesetih let prejšnjega stoletja kot najstnik odpotoval v [[Afganistan]], da bi sodeloval v konfliktu proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Sovjeti so se do njegovega prihoda v državo že umaknili, zato je namesto tega delal za humanitarno agencijo. == Kariera == === Zgodnja devetdeseta === Hanjour je bil prvi, ki je prispel v [[Združene države Amerike]], veliko prej kot [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|drugi ugrabitelji]]. V Združene države Amerike je prvič prišel leta 1991, da bi nekaj mesecev študiral [[Angleščina|angleščino]]. Na program angleškega jezika je prispel 3. oktobra 1991 in ostal do začetka februarja 1992, ko se je vrnil v Savdsko Arabijo. Hanjour je trdil, da ga zanima poklic letalskega mehanika in da takšno delovno mesto v Savdski Arabiji zelo cenijo. Decembra 1991 je Hanjour prijateljem sporočil, da pogreša Savdsko Arabijo in da bo zaradi domoljubja zapustil Združene države Amerike. Hanjour je bil edini ugrabitelj, ki je obiskal Združene države Amerike pred kakršnimi koli nameni za obsežen napad in ni bil povezan s hamburško celico v [[Nemčija|Nemčiji]], ki so jo sestavljali trije ugrabitelji, ki so se udeleževali tečajev letenja, da bi postali piloti. Bil je prvi, ki je prejel pilotsko licenco od treh drugih moških, najverjetneje zato, ker je v ZDA prišel pred pripravami na napade. V naslednjih petih letih je Hanjour ostal v Savdski Arabiji in družini pomagal upravljati limonino in datljevo kmetijo blizu Ta'ifa. Njegova družina je Hanjourja pogosto opominjala, da je že v starosti, ko bi se moral poročiti in si ustvariti družino, vendar je Hanjour vztrajal, da se želi bolj ustaliti. Medtem ko je bil v Savdski Arabiji, se je Hanjour prijavil na delovno mesto pri letalski družbi Saudi Arabian Airlines, vendar so ga zaradi slabih ocen zavrnili. Letalska družba je Hanjourju povedala, da ga bodo upoštevali, če bo v Združenih državah Amerike pridobil licenco komercialnega pilota. === 1996 === Aprila 1996 se je Hanjour vrnil v Združene države Amerike in en mesec preživel pri družinskih prijateljih, Susan in Adnanu Khalilu, na [[Florida|Floridi]], preden se je odpravil v [[Oakland, Kalifornija|Oakland]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], da bi študiral angleščino in obiskoval letalsko šolo. Hanjour je bil sprejet na Akademijo za aeronavtiko Sierra, vendar je akademija pred začetkom letalskega usposabljanja uredila, da je Hanjour obiskoval intenzivne tečaje angleščine v jezikovnem centru ESL v Oaklandu. Letalska šola je Hanjourju uredila tudi bivanje pri gostiteljski družini, h kateri se je preselil 20. maja 1996. Hanjour je program angleščine zaključil avgusta in v začetku septembra 1996 obiskoval en dan tečajev na terenu na Akademiji za aeronavtiko Sierra, preden se je umaknil, pri čemer je kot razlog navedel finančne skrbi glede stroškov v višini 35.000 dolarjev. Hanjour je septembra zapustil Oakland in se preselil v [[Tucson, Arizona|Tucson]] v [[Arizona|Arizoni]], kjer je za tečaje v podjetju CRM Flight Cockpit Resource Management plačal 4800 dolarjev. Zaradi slabih ocen je Hanjour opustil letalsko šolo in se konec novembra 1996 vrnil v Saudovo Arabijo. === Pozna devetdeseta === Hanjour se je 15. novembra 1997 ponovno vrnil v Združene države Amerike, obiskoval dodatne tečaje angleščine na Floridi, nato pa se je vrnil v Tucson, kjer si je delil stanovanje z [[Bandar al-Hazmi|Bandarjem al-Hazmijem]] blizu Univerze v Arizoni, kamor se je vpisal. Po prihodu na Florido novembra 1997 je Hanjour spoznal [[Rayed Mohammed Abdullah Ali|Rayeda Mohammeda Abdullaha Alija]], skupnega prijatelja prek Bandarja al-Hazmija. Al-Hamzi je predlagal, da bi se Ali na Floridi izšolal za pilota. Hanjour in Ali sta se nato skupaj izšolala tako na Floridi kot v Arizoni in postala prijatelja. Ali je bil vodja v Islamskem kulturnem centru v Tucsonu, kjer je po navedbah FBI "domnevno imel ekstremistične govore v mošeji". Vendar je to oporekal uslužbenec mošeje, ki je junija 2006 za New Zealand Herald povedal, da Ali "ni bil nikoli vodja mošeje in da v mošeji nikoli ni imel govorov". Poročilo [[Komisija za napade 11. septembra|komisije za 11. september]] je poročalo, da je Abdullah obiskoval isto letalsko šolo v Phoenixu kot Hanjour, zapisi pa kažejo, da sta 23. junija 2001 skupaj uporabljala simulator letenja. Ali je kasneje emigriral na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], kjer se je preselil v [[Auckland|Aucklandu]] in nato v [[Palmerston se North|Palmerston Northu]], da bi se izšolal za pilota. Julija 2006, manj kot šest mesecev po tem, ko je prvič prispel na Novo Zelandijo, so ga identificirali kot Hanjourjevega prijatelja in kolega. Minister za priseljevanje [[David Cunliffe]] je dejal, da je bil Ali "neposredno povezan z osebami, odgovornimi za teroristične napade v Združenih državah Amerike 11. septembra 2001". Decembra je za nekaj tednov nadaljeval z usposabljanjem pri CRM Flight Cockpit Resource Management, preden se je lotil usposabljanja pri Arizona Aviation. Bandar al-Hazmi in Hanjour sta ostala v Arizoni in nadaljevala z učenjem letenja pri Arizona Aviation v letih 1998 in v začetku leta 1999. Potem ko se je marca izselil iz Bandarjevega doma, je Hanjour živel v več stanovanjih v Tempeju, Mesi in [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]]. Februarja so finančni zapisi pokazali, da je Hanjour odpotoval v [[Las Vegas]] v [[Nevada|Nevadi]]. Poleg letalskega usposabljanja v šoli Arizona Aviation se je Hanjour vpisal na tečaje na simulatorju letenja na letalski šoli Sawyer, kjer je opravil le tri ali štiri obiske. Lotfi Raissi je začel obiskovati tečaje v isti šoli mesec dni po tem, ko je Hanjour odšel, kar je delno vzbudilo zanimanje [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] za Raissija. Informator FBI Aukai Collins trdi, da je FBI povedal o Hanjourjevih dejavnostih leta 1998, jim dal Hanjourjevo ime in telefonsko številko ter jih opozoril, da se zdi, da se vse več [[Muslimani|muslimanov]], rojenih v tujini, udeležuje tečajev letenja. FBI priznava, da je Collinsu plačal za spremljanje islamske in arabske skupnosti v Phoenixu v tistem času, vendar zanika, da bi jim Collins karkoli povedal o Hanjourju. Hanjour je aprila 1999 pridobil certifikat komercialnega pilota FAA, ko je od izpraševalca prejel oceno "zadovoljivo". Po prejemu certifikata komercialnega pilota se je Hanjour nadaljeval usposabljanje v drugih letalskih šolah za naprednejše letenje. To je med inštruktorji povzročilo zaskrbljenost, saj so menili, da »je bil tako slab pilot in je govoril tako slabo angleško, da so se obrnili na Zvezno upravo za letalstvo, da bi preverili, ali njegova licenca ni ponarejena«. FAA je potrdila njegovo licenco in mu ponudila inštruktorje angleščine. Hanjourovi bančni izpisi kažejo, da je marca 1999 iz neznanega razloga odpotoval v [[Ontario]] v [[Kanada|Kanadi]]. V Savdsko Arabijo je odpotoval, da bi dobil službo pri Saudi Arabian Airlines kot komercialni pilot, vendar ga je šola civilnega letalstva v Džedi zavrnila. Njegov brat Jaser je povedal, da je bil Hanjour razočaran, »svojo pozornost usmeril k verskim besedilom in kasetofonom militantnih islamskih pridigarjev«. Konec leta 1999 je družini povedal, da odhaja v [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], da bi našel službo. Vendar pa se je v tem času odpravil v vadbene tabore [[Al Kaida|Al Kaide]] v Afganistanu. Al Kaida ga je poznala kot Urwa al-Taa'ifi. === 2000 === [[Slika:Hani Hanjour U.S. Visa.png|sličica|Hanjourjev ameriški vizum.]] Maja 2000 je tretja oseba spremljala [[Navaf al Hazmi|Navafa al Hazmija]] in [[Kalid al Mihdar|Kalida al Mihdarja]] v Sorbijev letalski klub, kjer ju je čakala na tleh med uro letenja. Obstaja teorija, da je bil to morda Hanjour. Septembra je Hanjour ponovno poslal svojo registracijo v višini 110 dolarjev v jezikovni center ELS, ki je najel prostor na kampusu kolidža Holy Names v Oaklandu v Kaliforniji, da bi lahko nadaljeval študij angleščine. Prav tako je zaprosil za še en ameriški študentski vizum. Čeprav je bil sprejet, so po napadih poročali, da je bila njegova vloga za vizum "sumljiva". 25. septembra 2000 je v [[Džida|Džedi]] v Savdski Arabiji prejel študentski vizum F-1, vendar ni razkril, da je že prej potoval v ZDA. Nikoli se ni pojavil na predavanjih v jezikovnem centru ELS, in ko je šola stopila v stik s svojim savdskim predstavnikom, je sporočil, da tudi sam ne more najti Hanjourja. 5. decembra je Hanjour odprl račun pri CitiBank v Deiri v Dubaju. 8. decembra so Hanjourja posneli, kako je priletel na mednarodno letališče Cincinnati/Northern Kentucky, in domneva se, da se je kmalu zatem v [[San Diego|San Diegu]] srečal z Navafom al Hazmijem. === 2001 === Hanjour se je decembra 2000 vrnil v San Diego in pogosto obiskoval hišo Abdussattarja Shaikha, ki si jo je delil z Navafom al Hazmijem in Kalidom al Mihdarjem. V tem času je Hanjour morda februarja 2001 obiskal [[živalski vrt]] v San Diegu, saj se varnostnik spominja, da je moral poklicati njegovo ime, da bi našel izgubljeno aktovko z denarjem in arabskimi dokumenti, in kasneje prepoznal njegovo fotografijo. Kmalu zatem so se trije ugrabitelji preselili iz Shaikhove hiše v [[Falls Church]] v [[Virginija|Virginiji]]. Jezikovni center ELS na Univerzi Oakland je sporočil, da je Hanjour dosegel raven znanja, ki je zadostovala za "zelo dobro preživetje v angleškem jeziku". Vendar pa so ga januarja 2001 vodje letalske šole Arizona JetTech vsaj petkrat prijavili FAA, ker je bila njegova angleščina neustrezna za certifikat komercialnega pilota, ki ga je že pridobil. "Za ustni izpit, ki naj bi trajal le dve uri, je potreboval pet ur," je povedala [[Peggy Chevrette]]. Hanjour ni opravil pouka angleščine na Univerzi Arizona s povprečno oceno 0,26, vodja JetTecha pa je dejal: "Sploh ni mogel leteti." Potrdilo je bilo pogoj za vpis v pilotsko akademijo Savdske Arabije. Njegovo potrdilo FAA je postalo neveljavno konec leta 1999, ko ni opravil obveznega zdravniškega pregleda. Februarja je Hanjour začel napredno usposabljanje na simulatorju v Mesi v Arizoni. Z al Hazmijem sta se konec marca izselila iz Mese in do 4. aprila sta bila v [[Falls Church|Falls Churchu]] v Virginiji. V Falls Churchu je bila mošeja Dar al-Hijrah v metropolitanskem območju Washingtona, D.C. Anwar Al-Awlaki je bil nedavno imenovani novi imam, s katerim se je al Hazmi srečal v San Diegu. V mošeji sta Hanjour in al Hazmi kmalu srečala [[Eyad Alrababah|Eyada Alrababaha]], Jordanca, ki je kasneje priznal krivdo za prevaro z dokumenti in je bil zato deportiran. Povedala sta mu, da iščeta stanovanje za najem, in našel je prijatelja, ki jima je najel stanovanje v Aleksandriji, kjer sta bivala. 4. aprila 2001 je Hanjour prosil, naj mu nakaže kavcijo za komunalne storitve na naslov Row Street 3159, Falls Church v Virginiji, kar je bil isti naslov kot mošeja. Ko je policija med preiskavo napadov 11. septembra vdrla v stanovanje Ramzija bin al-Shibha ("20. ugrabitelja") v [[Hamburg|Hamburgu]], so med njegovimi osebnimi kontaktnimi podatki našli tudi Awlakijevo telefonsko številko. 2. maja 2001 sta se jima v Virginiji pridružila dva nova sostanovalca: [[Majed Muked]] in [[Ahmed al Gamdi]], ki sta pravkar prispela v Združene države Amerike z [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]. Alrababah je kasneje predlagal, da vsi skupaj gredo pogledat stanovanja v Fairfield v [[Connecticut|Connecticutu]]. 8. maja so Alrababah, Hanjour, al Hazmi, Muked in al Gamdi odpotovali v [[Fairfield]], da bi si poiskali stanovanje. Medtem ko so bili tam, so poklicali tudi več lokalnih letalskih šol. Nato so na kratko odpotovali v [[Paterson]], da bi si ogledali tudi to območje. Rababah trdi, da po tem potovanju ni nikoli več videl nobenega od teh moških. Nekje konec maja 2001 je Hanjour najel enosobno stanovanje v Patersonu v [[New Jersey|New Jerseyju]]. Tam je živel z vsaj enim sostanovalcem in ga je obiskalo več drugih ugrabiteljev, vključno z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]]. Med svojim bivanjem v New Jerseyju sta z al Hazmijem najela tri različne avtomobile, vključno z limuzino junija, ki jo je Hanjour podpisal z vzdevkom "Hani Saleh Hassan". Kasneje je opravil svoj zadnji telefonski klic z družino v Savdski Arabiji, med katerim je trdil, da je klical iz telefonske govorilnice v Združenih arabskih emiratih, kjer naj bi še vedno delal. Hanjour naj bi skupaj z vsaj petimi drugimi bodočimi ugrabitelji sredi leta 2001 večkrat potoval v [[Las Vegas]], kjer naj bi pil [[alkohol]], igral [[Igra na srečo|igre na srečo]] in obiskoval klube s plesom v naročju. 20. julija je Hanjour poletel na letališče okrožja Montgomery v Marylandu iz New Jerseyja na vadbeni let s kolegom ugrabiteljem Nawafom al-Hazmijem. 1. avgusta sta se Hanjour in al Mihdar vrnila v Falls Church, da bi v trgovini 7-Eleven, kjer je delovalo nezakonito stransko podjetje za takšno storitev, pridobila ponarejeno dokumentacijo. Tam sta srečala [[Luis Martinez-Flores|Luisa Martineza-Floresa]], ki je bil tudi sam nezakoniti priseljenec, ki se je strinjal, da jima bo pomagal za plačilo 100 dolarjev. Skupaj sta se odpeljala do pisarne DMV v nakupovalnem središču v bližnjem Springfieldu v Virginiji, kjer jima je Martinez-Flores dal lažen naslov v Falls Churchu in podpisala pravne obrazce, s katerimi sta potrdila, da tam živita. Hanjour in al Mihdar sta nato prejela državne osebne izkaznice. (Martinez-Flores je bil kasneje obsojen na 21 mesecev zapora zaradi pomoči in lažnega pričanja policiji.) Istega dne je policija ustavila Hanjourja, ker je v Arlingtonu v Virginiji vozil Toyoto Corollo s hitrostjo 89 km/h v območju z omejitvijo hitrosti 48 km/h, za kar je plačal globo v višini 70 dolarjev. Zaposleni v podjetju Advance Travel Service v [[Totowa|Totowi]] v New Jerseyju so kasneje trdili, da sta Muked in Hanjour oba tam kupila vozovnice. Trdila sta, da Hanjour zelo malo govori angleško in da je Muked večinoma govoril. Hanjour je zahteval sedež v prvi vrsti letala. Njuna kreditna kartica ni bila odobrena in ko so jima povedali, da agencija ne sprejema osebnih čekov, sta odšla dvignit gotovino. Kmalu zatem sta se vrnila in plačala skupni znesek 1842,25 dolarja v gotovini. Hanjour je avgusta začel opravljati potovanja na letalih čez državo, da bi preizkusil varnost, in poskušal najeti letalo na letališču Freeway v Marylandu, čeprav so ga zavrnili, ker je imel težave z upravljanjem in pristankom enomotornega letala Cessna 172. 1. septembra se je izselil iz svojega stanovanja v New Jerseyju, štiri dni pozneje pa so ga fotografirali, kako uporablja bankomat s kolegom ugrabiteljem Majedom Mukedom v Laurelu v Marylandu, kjer je vseh pet ugrabiteljev letala American 77 kupilo enotedensko članarino v lokalni telovadnici Gold's Gym. Tam je Hanjour trdil, da se njegovo ime prevaja kot bojevnik, ko ga je zaposleni v telovadnici vprašal, ali obstaja angleški prevod njihovih arabskih imen. (Hani se dejansko prevaja kot "zadovoljen".) 10. septembra 2001 so se Hanjour, al Mihdar in al Hazmi prijavili v hotel Marriott Residence Inn v [[Herndon|Herndonu]] v Virginiji, kjer je bival [[Saleh Ibn Abdul Rahman Hussayen]], pomemben savdski vladni uradnik. Nikoli niso odkrili nobenih dokazov, da bi se srečali ali vedeli za prisotnost drug drugega. == Napadi 11. septembra 2001 in smrt == [[Slika:Heni Henjor and Mokid Madjed. 5th september 2001.png|sličica|Hanjour skupaj z [[Majed Muked|Majedom Mukedom]], na posnetkih nadzornih kamer 5. septembra 2001.]] 11. septembra 2001 ob 7:35 zjutraj je Hanjour prispel na kontrolno točko za potnike na mednarodnem letališču Washington Dulles, 42 km zahodno od [[Washington, D.C.|Washingtona, D.C.]], na poti na vkrcanje na letalo [[Let 77 American Airlines]]. V nekaterih prejšnjih poročilih je bilo navedeno, da morda ni imel vozovnice ali da se ni pojavil na nobenem potniškem listu, vendar je [[Komisija za napade 11. septembra|komisija za 11. september]] potrdila, da je Hanjour sedel na sedežu 1B v prvem razredu, in da je kupil eno samo vozovnico za prvi razred pri Advance Travel Service v Totowi. Na posnetku varnostne kamere, objavljenem leta 2004, je vidno, da Hanjour hodi skozi detektor, ne da bi ga sprožil, kar verjetno pomeni, da varnostniki na terminalu niso gledali na noben opozorilni signal, ki bi kazal, ali ima orožje. To je Hanjourju omogočilo vkrcanje na letalo American 77 brez kakršnihkoli težav. [[Slika:Pentagon Security Camera 1.ogv|sličica|Ob 9:37 je Hanjour namerno zapeljal letalo American 77 v Pentagon.]] American 77 je iz letališča vzletel ob 8:20. Zadnja običajna radijska komunikacija med letalom in kontrolo zračnega prometa se je zgodila ob 8:50:51. Ugrabitev se je začela ob 8:51. [[Navaf al Hazmi]] in [[Salem al Hazmi]] sta potnike in posadko prisilila na konec letala, medtem ko so Hanjour, [[Kalid al Mihdar]] in [[Majed Muked]] vdrli v pilotsko kabino, kjer sta al Mihdar in Muked obema pilotoma z noži zagrozili, da naj odideta iz pilotske kabine, kar sta pilota tudi storila, to pa je Hanjourju omogočilo, da je prevzel nadzor nad letalom. Štiri minute pozneje je letalo začelo odstopati od svoje običajne, dodeljene poti leta in se obrnil proti jugu, nato pa so ugrabitelji letalo preusmerili na vzhod proti Washingtonu, D.C. Potnica [[Barbara Olson]] je poklicala svojega moža, ameriškega generalnega državnega tožilca [[Ted Olson|Teda Olsona]], in sporočila, da je bilo letalo ugrabljeno in da imajo napadalci nože za rezanje škatel. Hanjour je s pomočjo interkoma na letalu sporočil, da je bilo letalo ugrabljeno. Ker je bil let 77 8,0 km zahodno-jugozahodno od [[Pentagon (stavba)|Pentagona]], je naredil 330-stopinjski zavoj. Na koncu zavoja se je spuščal za 670 m, usmerjen proti Pentagonu in središču Washingtona. Ob 9:37:46 je Hanjour namerno zapeljal letalo American 77 v zahodno fasado Pentagona, pri čemer je ubil sebe in vseh 63 potnikov in 6 članov posadke na krovu. Pri tem je umrlo tudi 125 ljudi v Pentagonu. Medtem ko je bilo letalo v zraku nekaj sekund pred trkom, so krila letala prevrnila drogove uličnih luči, desni motor pa je trčil v generator, kar je ustvarilo dimno sled nekaj sekund preden je letalo trčilo v Pentagon. Med iskanjem in reševanjem v Pentagonu so bili posmrtni ostanki vseh petih ugrabiteljev letala z izločitvenim postopkom identificirani, saj se niso ujemali z nobenim vzorcem DNK žrtev, in so bili predani v hrambo FBI-ja. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090214153254/https://www.globalsecurity.org/security/profiles/hani_hanjour.htm Hani Hanjour]. ''globalsecurity.org'' <small>(web.archive.org) (angleščina)</small> * Jamal Khashoggi & Badr Al-Nayyef. 1. oktober 2001. [https://www.arabnews.com/node/215180 Hanjour family denies Hani’s involvement in crime]. ''arabnews.com'' <small>(angleščina)</small> * James M. Dorsey. 8. november 2001. [https://www.wsj.com/articles/SB1005178821752903520 Like Many Suspects of Terrorism on Sept. 11, Hani Hanjour Grew Up a Middle-Class Saudi]. ''wsj.com'' <small>(angleščina)</small> * [https://www.nbcnews.com/id/wbna5485376 NBC video showing Hanjour with a correct profile] * [http://www.vaed.uscourts.gov/notablecases/moussaoui/exhibits/prosecution/NT00211.html Moussaoui trial exhibit video showing Hanjour with a correct profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090512123011/http://www.vaed.uscourts.gov/notablecases/moussaoui/exhibits/prosecution/NT00211.html |date=12 May 2009 }} * [https://www.boston.com/news/packages/underattack/news/planes_reconstruction.htm/ Hanjour Ticket Purchase] [[Kategorija:Savdski teroristi]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 81qzu6u2yag001o6uuy7fo2hdhh5dbl 0 482666 6718047 6372202 2026-07-26T02:04:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718047 wikitext text/x-wiki [[Image:Raffael Stanza della Segnatura.jpg|thumb|260px|right|Stanza della Segnatura]] Štiri '''Rafaelove stanze''' ({{Jezik-it|Stanze di Raffaello}}) so niz sprejemnih prostorov, sob papeških bivališč, ki so zdaj urejeni kot dostopen del [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] v [[Vatikan]]u. Znani so po [[freska]]h, ki so jih naslikali [[Raffaello Santi|Rafael]] in njegova delavnica. Podobno kot stropne in stenske [[Michelangelo]]ve freske in druge freske v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]] so med okrasi sten, ki zaznamujejo [[Visoka renesansa |visoko renesanso]] v [[Rim]]u. Stanze, kot se običajno imenujejo, so bili prvotno zamišljene kot sobe stanovanja za [[papež Julij II.|papeža Julija II.]] Rafaelu, tedaj razmeroma mlademu umetniku iz [[Urbino|Urbina]] in njegovemu ateljeju je leta 1508 ali 1509 naročil, da v celoti prenovi obstoječo notranjost prostorov. Mogoče je bil Julijev namen zasenčiti stanovanja njegovega predhodnika (in tekmeca) [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], saj so Stanze neposredno nad Aleksandrovimi [[Borgijski apartmaji|Borgijskimi apartmaji]]. So v tretjem nadstropju s pogledom na južno stran dvorišča Belvedere (''Cortile del Belvedere''). Od vzhoda do zahoda, kot bi obiskovalec vstopil v stanovanje, vendar brez upoštevanja zaporedja, v katerem so freske Stanc, so sobe '''Sala di Costantino''' ('Konstantinova soba'), '''Stanza di Eliodoro''' ('Heliodorova soba'), '''Stanza della Segnatura''' ('Soba podpisov') in '''Stanza dell'Incendio del Borgo''' (Soba ''Požara v Borgu''). Po Julijevi smrti leta 1513 je [[papež Leon X.]] nadaljeval program s poslikavama dveh večjih fresk. Po Rafaelovi smrti leta 1520 so njegovi pomočniki Gianfrancesco Penni, Giulio Romano in Raffaellino del Colle zaključili projekt s freskami v dvorani cesarja Konstantina (''Sala di Costantino'') in Bitko pri Milvijskem mostu. == Shema == Shema del kot si sledijo: {| class="wikitable" style="text-align:centre" ! Pogled (I)!! Pogled (II)!! Vzhidna stenal!! Južna stena!! Zahodna stena!! Severna stena!! Strop |- |colspan="7"|''' Stanza della Segnatura''' |- |rowspan="2"|[[File:1 Estancia del Sello (Vista general I).jpg|100px|centre]]||rowspan="2"|[[File:2 Estancia del Sello (Vista general II).jpg|112px|centre]]||[[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|107px|centre]]||[[File:Raphael - Cardinal and Theological Virtues.jpg|109px|centre]]||[[File:Raphael1a.jpg|107px|centre]]||[[File:Raphael - The Parnassus.jpg|109px|centre]]||rowspan="2"|[[File:Raphael - Ceiling of the Selling Room.jpg|95px|centre]] |- |''[[Atenska šola]]''||''[[Kardinalne in teološke vrline]]''||''[[Sporočilo svetega zakramenta]]''||''Parnas'' |- |colspan="7"|'''Stanza di Eliodoro''' |- |rowspan="2"|[[File:8 Estancia de Heliodoro (Vista general I).jpg|100px]]||rowspan="2"|[[File:9 Estancia de Heliodoro (Vista general II).jpg|100px|centre]]|| [[File:Raphael - The Expulsion of Heliodorus from the Temple.jpg|100px|centre]]||[[File:Raphael - The Mass at Bolsena.jpg|100px|centre]]||[[File:Raphael - The Meeting of Leo the Great and Attila.jpg|100px|centre]]||[[File:Raphael - Deliverance of Saint Peter.jpg|100px|centre]]||rowspan="2"|[[File:Raphael - Ceiling of the Room of Eliodorus.jpg|100px|centre]] |- |''[[Izgon Heliodora iz templja]]''||''Maša pri Bolseni''||''Srečanje Leona Velikega in Atila''||''Odrešitev svetega Petra'' |- |colspan="7"|''' Stanza dell'incendio del Borgo ''' |- |rowspan="2"|[[File:15 Estancia del Incendio del Borgo (Vista general I).png|100px|centre]]||rowspan="2"|[[File:16 Estancia del Incendio del Borgo (Vista general II).jpg|57px|centre]]||[[File:Raphael - Battle of Ostia.jpg|99px|centre]]||[[File:Raphael - Fire in the Borgo.jpg|99px|centre]]||[[File:Raphael - Coronation of Charlemagne.jpg|99px|centre]]||[[File:Raphael - Oath of Leo III.jpg|99px|centre]]||rowspan="2"|[[File:Perugino - Ceiling of the Room of Fire in the Borgo.jpg|98px|centre]] |- |''Bitka pri Ostiji''||''Požar v Borgu''||''Kronanje Karla Velikega''||''Prisega Leona III.'' |- |colspan="7"|''' Sala di Costantino ''' |- |rowspan="2"|[[File:113d Sala de Constantino (Vista, d).jpg|100px|centre]]||rowspan="2"|[[File:113e Sala de Constantino (Vista, e).jpg|104px|centre]]||[[File:School of Raphael - Vision of the Cross.jpg|105px|centre]]||[[File:Giulio Romano - The Battle of the Milvian Bridge.jpg|105px|centre]]||[[File:Giannfrancesco Penni - Baptism of Constantine.jpg|104px|centre]]||[[File:School of Raphael - Donation of Rome.jpg|105px|centre]]||rowspan="2"|[[File:Tommaso Laureti - Ceiling of Room of Constantine.jpg|95px|centre]] |- |''Vizija Križa''||''Bitka pri Milvijskem mostu''||''Konstantinov Krst''||''Konstantinova donacija'' |- |} == Stanza della Segnatura == '''Stanza della segnatura''' ('Soba Signatura') je prva, ki jo je s freskami okrasil Rafael. To je bil studio, v katerem je bila knjižnica Julija II., v kateri je bil prvotno sedež razsodišča - Apostolska Signatura. Umetnikov koncept usklajuje duhove antike in krščanstva in odraža vsebino papeževe knjižnice s temami teologije, filozofije, pravne prakse in poetične umetnosti, predstavljene v [[Tondo (umetnost)|tondih]] nad lunetami sten. Tema te sobe je svetovna in duhovna modrost ter harmonija, ki so jo [[renesansa|renesančni]] [[humanizem|humanisti]] zaznali med krščanskim učenjem in grško filozofijo. Tema modrosti je primerna, saj je bila ta soba svetniška zbornica Apostolske Signature, kjer je bila večina pomembnih papeških dokumentov podpisana in zapečatena. === ''Sporočilo svetega zakramenta'' === [[Image:A disputa do Sacramento.jpg|thumb|center|600px|Raphael, ''[[Sporočilo svetega zakramenta]]'']] Prva kompozicija, ki jo je Rafael izdelal med letoma 1509 in 1510<ref>''Raphael'', Phaidon Publishers, 1948, p. 24.</ref>, je bila ''Sporočilo svetega zakramenta'', tradicionalno ime za tisto, kar je resnično češčenje zakramenta. Rafael je na sliki ustvaril podobo cerkve, ki je predstavljena kot nebo in zemlja. Rafael je na sliki ustvaril prizor, ki sega tako v nebo kot na zemljo. Zgoraj je Kristus obkrožen z avreolo, ki sta jo na desni in levi strani postavili [[sveta Marija|Blažena Devica Marija]] in [[Janez Krstnik]] (ureditev, znana kot [[Deesis]]). Druge različne svetopisemske figure, kot so [[sveti Peter|Peter]] (skrajno levo, drži ključ), [[Adam]] (skrajno levo, gole prsi), [[sveti Pavel|Pavel]] (skrajno desno, drži knjigo in meč) in [[Mojzes]] (desno, s svetlobnimi rogovi in s tablicami [[Deset Božjih zapovedi]] ) so na straneh. Bog Oče sedi nad vsemi v zlati nebeški luči in ga častijo angeli. Pod Kristusovimi nogami je Sveti Duh, na čigar strani so knjige štirih evangelijev, ki so jih odprli [[putto|putti]]. Spodaj, na oltarju, stoji [[monštranca]]. Ob oltarju so bogoslovci, ki so upodobljeni kako razpravljajo o spremenjenju (transubstantizacija).<ref>Adams, ''Italian Renaissance Art'', p. 345</ref> Kristusovo telo, kri, duša in božanstvo je sveta [[evharistija]], o kateri razpravljajo predstavniki Cerkve; med njimi so izvirni štirje cerkveni očetje (identificirani po svojih imenih, vpisanih v njihove haloje), levo od oltarja sedita [[papež Gregor I.]] in [[Sveti Hieronim|Hieronim]], Avguštin in Ambrož na desni skupaj s [[papež Julij II.|papežem Julijem II.]], [[papež Sikst IV.|papežem Sikstom IV.]], [[Girolamo Savonarola|Savonarolo]] in [[Dante Alighieri| Dantejem Alighierijem]]. Papež Sikst IV. je zlato oblečen papež na dnu slike. Neposredno za Sikstom je Dante, oblečen v rdeče barve in nosi lovorov venec (simbolizira njegovo veličino kot pesnik).<ref>Adams, ''Italian Renaissance Art'', p. 346</ref> Plešasti lik, ki bere knjigo in se naslanja nad ograjo v levem kotu, je lahko Rafaelov mentor in renesančni arhitekt [[Donato Bramante |Bramante]]. === ''Parnas'' === [[Image:Raffael 072.jpg|thumb|center|600px|Raphael, ''[[Parnas (Rafael)|Parnas]]'']] Rafael je dokončal drugo sestavo med letoma 1509 in 1511.<ref>Raphael, Marcia B. Hall (ed.), ''The Cambridge Companion to Raphael'', Cambridge University Press, 2005, p. 195.</ref> Predstavlja ''Parnas'', bivališče boga [[Apolon]]a in Muz in je dom poezije, po klasičnem mitu. Na freski so Apolon in Muze obkroženi s pesniki iz antike in Rafaelovega obdobja. Celotna soba prikazuje štiri področja človeškega znanja: filozofijo, religijo, poezijo in pravo, ''Parnas'' pa predstavlja poezijo. Freska prikazuje mitološko goro [[Parnas (gora) |Parnas]], kjer prebiva Apolon; v središču igra inštrument (sodobna [[lira da braccio]] in ne klasična [[Lira (glasbilo) |lira]]), obkrožen z devetimi muzami, devetimi pesniki iz antike in devetimi sodobnimi pesniki. Apolon je poleg Kaliope, muza epske poezije, navdihuje pesnike.<ref name="Paoletti">{{navedi knjigo | title=Art in Renaissance Italy | first1=J | last1=Paoletti | first2=G | last2=Radke| publisher=Laurence King Publishing | location=London | year=2005 | origyear=1997 | page=409 | url=https://books.google.com/books?id=EFhVehAvVyUC&pg=PA409&dq=Parnassus+Raphael+Vatican+Segnatura+Apollo&hl=en&ei=56aATbfBK4assAOIt5iNBg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&sqi=2&ved=0CC0Q6AEwAA#v=onepage&q=Parnassus%20Raphael%20Vatican%20Segnatura%20Apollo&f=false |isbn=1-85669-439-9}}</ref> Rafael je uporabil obraz Laocoöna iz klasične skulpture Laocoön in njegovi sinovi, izkopan leta 1506 in tudi v Vatikanu za svojega Homerja (v temno modri halji levo od središča), izražanje slepote in ne bolečine.<ref>Roger Jones and Nicholas Penny, ''Raphael'', p. 74, Yale, 1983, {{ISBN|0300030614}}</ref> Dve ženski figuri v freski naj bi spominjali na Michelangelovo ''[[Stvarjenje Adama]]'', [[Evterpa]] in [[Sapfo]], ki je imenovana na svitku, ki ga ima. Sapfo je edina prikazana pesnica, domnevno identificirana tako, da je ne meša z muzo; je pozni dodatek, ki se ne pojavlja v tisku Marcantonio Raimondi, ki beleži risbo za fresko. Okno pod fresko ''Parnas'' je okvir Mons Vatikanus, za katerega se verjame, da je svet za Apolona. Humanisti, kot so Biondo, Vegio in Albertini, se sklicujeta na starodavnega boga Vatikana. === ''Atenska šola'' === [[Image:Escola de atenas - vaticano.jpg|thumb|center|600px|Raphael, '' Atensska šola'']] {{glavni|Atenska šola}} Med letoma 1509 in 1511 je Rafael opravil še eno delo na steni nasproti ''Sporočilo svetega zakramenta''. Ta tretja slika [8] z naslovom ''[[Atenska šola]]'' predstavlja stopnje znanja ali resnice, pridobljene z razumom. Položaj freske in hoja filozofov v smeri Svetega zakramenta na nasprotni steni sta predlagali razlago celotne sobe kot gibanje od klasične filozofije do prave religije in iz predkrščanskega sveta v krščanstvo. [9 ] Želel je prebivati nad filozofskim odsekom knjižnice papeža Julija II. Je morda najslavnejša Rafaelova freska. === ''Kardinalne in teološke vrline'' === [[Image:Rafael - Virtudes Teologales y la Ley (Estancia del Sello, Vaticano, 1511).jpg|thumb|center| 600px|Raphael, ''Kardinalne in teološke vrline '']] {{glavni| Kardinalne in teološke vrline}} Dva prizora na četrti steni, ki ju je izvedla delavnica in luneta nad njo, v kateri so ''Kardinalne vrline'', sta bila naslikana leta 1511. Kardinalne vrline alegorično predstavljajo vrline: razumnost in zmernost, skupaj z ljubeznijo, vero in upanjem. == Stanza di Eliodoro == Naslednja soba je ''Stanza di Eliodoro'' ('Heliodorova soba'). Poslikana med letoma 1511 in 1514 je svoje ime dobila po eni od slik. Tema te zasebne sobe - verjetno sprejemnica - je bila nebeška zaščita, ki jo je Kristus podelil Cerkvi.<ref>Roger Jones and Nicholas Penny, ''Raphael,'' New Haven, 1983, 113; Ingrid D. Rowland, "The Vatican Stanze," in ''The Cambridge Companion to Raphael,'' ed. Marcia B. Hall, Cambridge, 2005, 111.</ref> Štiri slike so: ''Izgon Heliodora iz templja'', ''maša v Bolseni'', ''Srečanje papeža Leona I. in Atila'' ter ''Odrešitev svetega Petra iz zapora''. V prvih dveh teh freskah Rafael laskavo vključuje svojega zavetnika, papeža Julija II., kot udeleženca ali opazovalca; tretja, poslikana po Julijevi smrti, vključuje portret njegovega naslednika Leona X. Rafaelov slog se je tu spremenil od ''Stanza della Segnatura''. Namesto statičnih slik papeževe knjižnice je upodobil dramatične pripovedi, njegov pristop pa je bil maksimiranje ekspresivnega učinka fresk. Manj je večjih figur, tako da njihova dejanja in čustva bolj neposredno vplivajo na gledalca, gledališke učinke pa je uporabil za osvetlitev določenih figur in povečanje napetosti. === ''Izgon Heliodora iz templja''=== {{glavni|Izgon Heliodora iz templja}} [[Image:Raphael Heliodorus.jpg|center|thumb|600px|Rafael, ''Izgon Heliodora iz templja'', 1511–12]] Rafael je v ''Izgonu Heliodora iz templja'' ponazoril svetopisemsko epizodo iz Makabejci 2 ({{bibl|2 Mkb 3,21–3,28}}) o Heliodoru, ki so ga poslali zasesti zaklad, ki je bil shranjen v templju v Jeruzalemu, a je bil ustavljen, vendar je bil ustavljen, ko so na molitev duhovnika templja odgovorili angeli, ki so mahali na vsiljivca in ga je angelski jezdec nagnal iz templja. Kompozicija je bistveno bolj dramatična od Rafaelovih starejših fresk v Stanza della Segnatura. Čeprav je osrednja točka še vedno lik duhovnika pri molitvi, Heliodor in angeli hitijo naprej v vesolje in grozijo, da se bodo razlili iz slike. Na levi je Julij II., ki ga švicarska garda nosi na stolu, priča dogodku. Njegova vključitev se tukaj nanaša na njegove bitke za preprečevanje posvetnih voditeljev, da bi uzurpirali papeška ozemlja.<ref>Jones and Penny, 117; Rowland, 112.</ref> === ''Maša v Bolseni'' === [[Image:Massatbolsena.jpg|thumb|center|600px|Raphael, ''Maša v Bolseni'', 1512]] ''Maša v Bolseni'' prikazuje zgodbo o boemskem duhovniku, ki je leta 1263 prenehal dvomiti o nauku o transubstantizaciji, ko je videl, da je pri maši kruh začel krvaveti. Krpa, ki jo je obarvala kri, je bila kot relikvija v bližnjem mestu Orvieto; Julij II. je obiskal Orvieto in molil nad relikvijo leta 1506.<ref>Jones and Penny, 117; John Pope-Hennessy, ''Raphael,'' London, 1970, 112; Rowland, 113.</ref> Papež je predstavljen kot udeleženec maše in priča čudežu; poklekne desno od oltarja, za njim pa stojijo člani kurije (tudi portreti). Rafael razlikuje 'prave' priče iz 13. stoletja od tistih, ki so papeževi sodobniki, po stopnji vpletenosti v dogodek; slednji se mirno osredotočajo na Julija, ki kleči pri svojih pobožnostih, namesto da bi se odzvali čudežu. Na tej sliki je umetnikov avtoportret, Rafael je eden od švicarskih stražarjev v spodnjem desnem delu freske, obrnjen navzven z zavezanimi lasmi. To je eden izmed številnih primerov, v katerih se je Rafael postavil na svoje slike. V delu je prikazan tudi papež Julij II. (1443–1513), ki kleči na desni, in njegova hči Felice della Rovere, prikazana na levi na dnu stopnic, v profilu, v temnih oblačilih.<ref>Murphy, ''Contemporary Review''. July 2005. "[http://findarticles.com/p/articles/mi_m2242/is_1674_287/ai_n14924755 The Pope's Daughter]".</ref> Štirje kardinali na desni so bili identificirani kot Leonardo Grosso della Rovere, Raffaello Riario, Tommaso Riario in Agostino Spinola, Julijevi sorodniki. === ''Srečanje Leona Velikega in Atila'' === [[Image:Leoattila-Raphael.jpg|center|thumb|600px|'' Srečanje Leona Velikega in Atila '', 1514]] Srečanje Leona Velikega in Atila prikazuje pogajanja med papežem in hunskim osvajalcem ter vključuje legendarne podobe svetega Petra in svetega Pavla na nebu, ki nosita meče. Popolnoma razvita risba Rafaela kaže, da je nameraval postaviti papeža - upodobljenega z Julijevimi lastnostmi - v ozadje, ko je Leon X. postal papež - in pravkar se je izbralo ime Leon - je moral umetnika spodbuditi, naj pripelje papeža v ospredje in v sredino ter uporabi svoj portret.<ref>Jones & Penny, 118–121; Pope-Hennessy, 115.</ref> Na levi polovici slike je predvsem Rafael, le minimalno delo njegovih učencev. === ''Odrešitev svetega Petra'' === [[Image:Deliveranceofstpeter.jpg|thumb|center|600px|Raphael, ''Odrešitev svetega Petra'', 1514]] ''Odrešenje svetega Petra'' v treh epizodah prikazuje, kako je svetega Petra angel osvobodil iz zapora, kot je opisano v ''Delih 12''. Simbolizira moč Kristusovega vikarja, da se izogne človeškim omejitvam. Naslovna cerkev Julija II. kot kardinala, preden je bil povzdignjen v papeštvo, je bil S. Pietro in Vincoli (sv. Peter v verigah), tako da je slika naenkrat splošno sklicevanje na papeštvo in specifično sklicevanje na Julija.<ref>Jones & Penny, 118; Rowland,112–113.</ref> Freska je študija svetlobe: naravne ob odprtem oknu, umetne baklo in angelske svetlobe. Slednje seveda najbolj zasenči druge. Na freski so trije prizori v simetričnem ravnovesju, ki jih tvorijo premišljena arhitektura in stopnice. V sredini angel zbudi Petra, na desni pa ga vodi mimo spečih stražarjev. Na levi strani je en stražar očitno opazil svetlobo, ki jo ustvari angel in zbudi tovariša, ki kaže proti čudežno osvetljeni celici. To doda dramo k umirjenemu Petrovemu izhodu na desni. == Stanza dell'incendio del Borgo == ''Stanza dell'incendio del Borgo'' je bila imenovana po freski ''Požar v Borgo'', na katerem je upodobljen [[papež Leon IV.]] Ta soba je bila pripravljena kot glasbena soba za Julijevega naslednika Leona X. Freske prikazujejo dogodke iz življenj papežev Leona III. in Leona IV. Druge slike v sobi so ''prisega Laona III.'', ''Kronanje Karla Velikega'' in ''Bitka pri Ostiji''. Čeprav je ''Požar v Borgu'' temeljil na Rafaelovem zrelem slogu, so ga izvedli njegovi pomočniki, ki so ostale tri slike slikali brez njegovega vodstva. === ''Prisega Leona III. '' === [[Slika: Leo III by Rafael.jpg|center|thumb|''Prisega Leona III.'']] ''Prisega Laona III.'' je slika v Stanza dell'incendio del Borgo. Na freski je papež Leon III. viden med sojenjem 23. decembra 800, med katerim so ga soočili z nečaki njegovega predhodnika papeža Hadrijana I., ki so ga obtožili neprimernega vedenja. Zbrani škofje so izjavili, da ne morejo soditi o papežu, potem je Leon dal prisego očiščevanja po svoji svobodni volji. <ref>[http://mv.vatican.va/3_EN/pages/x_Schede/SDRs/SDRs_04_02_029.html]{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} vatican.va]</ref> === ''Kronanje Karla Velikega'' === [[Image:Raphael Charlemagne.jpg|center|thumb|600px|''Kronanje Karla Velikega'']] ''Kronanje Karla Velikega'' za katero se domneva, da je Rafael za kompozicijo naredil zasnovo, fresko pa je verjetno naslikal Gianfrancesco Penni.<ref name=Joannides>{{navedi knjigo|last=Joannides|first=Paul|title=The Drawings of Raphael: With a Complete Catalogue|year=1992|publisher=University of California Press|location=Berkeley, CA|isbn=0-520-05087-8|url=https://books.google.com/books?id=MsV1ZASkP0kC&printsec=frontcover&dq=The+Drawings+of+Raphael:+With+a+Complete+Catalogue&hl=en&ei=rOdiTue_GtPJ0AGg2NydCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCoQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false}}</ref> Na sliki je razvidno, kako je [[Karel Veliki|Karla Velikega]] papež Leon III. (papež med letoma 795 in 816) na božični večer leta 800 kronal za svetega rimskega cesarja (''Imperator Romanorum''). Po vsej verjetnosti se freska nanaša na [[bolonjski konkordat]], ki je bil dogovorjen med Svetim sedežem in francoskim kraljestvom leta 1515, saj je Leon III. v resnici portret [[papež Leon X.|Leona X.]] in Karel Veliki portret [[Franc I. Francoski|Franca I.]]<ref name=Crowe>{{navedi knjigo|last=Crowe|first=J.A.|title=Raphael: His Life and Works. With Particular Reference to Recently Discovered Records, and an Exhaustive Study of Extant Drawings and Pictures Volume 2 (1882-85)|year=2009|publisher=Cornell University Library|location=Ithaca, NY|isbn=1-112-00369-X|url=https://books.google.com/books?id=-NZAAAAAYAAJ&pg=PA361&dq=the+coronation+of+charlemagne+raphael&hl=en&ei=iudiTt2EEIbH0AHM77y2Cg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=9&ved=0CFkQ6AEwCA#v=onepage&q=the%20coronation%20of%20charlemagne%20raphael&f=false}}</ref> === ''Požar v Borgu'' === [[Image:0 Chambre de Raphaël - L'Incendie du Borgo (1).JPG|center|thumb|600px|''Požar v Borgu'']] ''Požar v Borgu'' prikazuje dogodek, ki je dokumentiran v knjigi ''Liber Pontificalis'': požar, ki je izbruhnil v Borgu v Rimu leta 847. Po navedbah katoliške cerkve je papež Leon IV. požar omejil s svojo blagoslovitvijo. Sliko je ustvarila delavnica italijanskega renesančnega umetnika Rafaela med letoma 1514 in 1517.<ref name=Newsweek>{{navedi knjigo |last1=Regoli |first1=Gigetta Dalli |last2=Gioseffi |first2=Decio |last3=Mellini |first3=Gian Lorenzo |last4=Salvini |first4=Roberto |title=Vatican Museums: Rome |url=https://archive.org/details/vaticanmuseumsro00dall |date=1968 |publisher=Newsweek |location=Italy |p=[https://archive.org/details/vaticanmuseumsro00dall/page/125 125]}}</ref> Čeprav se domneva, da je Rafael zasnoval kompleksno kompozicijo, je fresko najverjetneje naslikal njegov asistent Giulio Romano. Upodablja papež Leona IV., ki je leta 847 zaustavil požar z blagoslovitvijo z balkona pred staro baziliko svetega Petra. === ''Bitka pri Ostiji'' === [[Image:Raphael Ostia.jpg|center|thumb|600px|''Bitka pri Ostiji'']] ''Bitka pri Ostiji'' je bila navdihnjena s pomorsko zmago Leona IV. nad Saraceni in krščansko ligo papeških, neapeljskih in gaetanskih ladij pri Ostiji leta 849. Je slika Rafaelove delavnice. Na sliki se papež Leon IV. z lastnostmi papeža Leona X. ki se zahvaljuje po tem, ko je arabske ladje uničila nevihta. == Sala di Costantino == Največja od dvanajstih sob je ''Sala di Costantino'' ('Konstantinova soba'). Poslikava se ni začela, dokler ni umrl papež Julij in tudi sam Rafael. Soba je posvečena zmagi krščanstva nad poganstvom. Freske predstavljajo ta boj iz življenja rimskega cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]] in so delo slikarjev [[Giulio Romano]], Gianfrancesco Penni in Raffaellino del Colle. Ker jih ni naslikal sam mojster, so freske manj znane kot dela v sosednjih prostorih. Nadaljevanje dolge tradicije laskanja so Rafaelovi pomočniki [[papež Silvester I.|papežu Silvestru]] na slikah dali značilnosti aktualnega [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] === ''Vizija Križa'' === [[File:School of Raphael - Vision of the Cross.jpg|center|thumb|600px|''Vizija Križa'']] Freska ''Vizija križa'' prikazuje legendarno zgodbo o velikem križu, ki se je prikazal Konstantinu, ko je korakal, da bi se spopadel s svojim tekmecem [[Maksencij]]em. Vizija na nebu je naslikana z besedami v grščini ''Εν τούτω νίκα'' ('S tem, osvojite', bolj znana kot latinsko ''In hoc signo vinces''), napisana zraven. === ''Bitka pri Milvijskem mostu'' === [[Slika: Vatican-Apostolic Palace-Battle of Milvian Bridge.jpg|center|thumb|600px| ''Bitka pri Milvijskem mostu'']] ''Bitka pri Milvijskem mostu'' prikazuje bitko, ki se je 28. oktobra 312 zgodila po Konstantinovi viziji. Izdelavo je vodil Giulio Romano z drugimi Rafaelovimi pomočniki, po njegovi smrti leta 1520. Najverjetneje je bila naslikana po Rafaelovi zasnovi med 1520 in 1524. Giulio Romano je po mojstrovi smrti sodeloval z drugimi člani Rafaelove delavnice, da je končal naročilo za okrasitev s freskami. ''Bitka pri Milvijskem mostu'' prikazuje bitko, ki se je zgodila 28. oktobra 312 med rimskima cesarjema Konstantinom I. in Maksencijem. Legenda pravi, da je Konstantin imel sanje, kjer se je na nebesih pojavil križ; glas mu je rekel, da bo zmagal v bitki pri Ponte Milviu, če bo križ uporabil kot svoj prapor. Križ je postal njegov prapor in zmagal je v bitki, zmago pripisal boga krščanstva. [[Milvijski most]] (''Ponte Milvio'') še vedno stoji v Rimu v neokrnjenem stanju; do pred nekaj leti so ga avtomobili smeli uporabljati za prehod čez Tibero. Zdaj ga lahko uporabljajo le pešci. === ''Konstantinov krst'' === [[Image:Raphael Baptism Constantine.jpg|thumb|center|600px|''Konstantinov krst'']] Tretjo sliko v zaporedju, ''Konstantinov krst'', je najverjetneje naslikal Gianfrancesco Penni in prikazuje, kako je cesarja krstil papež Silvester I. v Lateranski krstilnici v Rimu, skladno z opisom Konstantinovega krsta, ki je bil naveden v ''Silvestrovi uredbi'' in ''Liber Pontificalis'' (in ne drugačna različica na smrtni postelji, ki je bila navedena v Evzebijevem ''Življenje Konstantina''. Po mojstrovi smrti leta 1520 je Penni sodeloval z drugimi člani Rafaelove delavnice, da je končal naročilo za okrasitev s fresko. Na sliki je cesar Konstantin Veliki upodobljen klečeč, da bi prejel zakrament od papeža Silvestra I. v krstilnici sv. Janeza Lateranskega. Slikar je dal Silvestru lastnosti Klemena VII., papeža, ki je ukazal, da se freske dokončajo, potem ko je bilo delo prekinjeno med [[Papež Hadrijan VI. |papeštvom Hadrijana VI.]]. Medtem ko poskuša nadzor in vedrino, značilno za visoko renesanso, nazorna scena kaže [[manierizem|manieristično]] težnjo po kompleksnosti in neskladju. === ''Konstantinova donacija'' === [[File:School of Raphael - Donation of Rome.jpg|center|thumb|600px|''Konstantinova donacija'']] Zadnja slika v ciklu, ''Konstantinova donacija'', prikazuje dogodek, ki naj bi se zgodil kmalu po Konstantinovem krstu in je bil navdihnjen s slavnimi ponarejenimi dokumenti, vgrajenimi v Gracijanov ''Decretum'' - odlok, ki podeli papeško suverenost nad rimskimi teritorialnimi oblastmi. ''Konstantinova donacija'' ali ''donacija Rima'' je slika Rafaelovih pomočnikov. Najverjetneje sta jo je naslikala Gianfrancesco Penni ali Giulio Romano, nekje med 1520 in 1524. Slika prikazuje apokrifni zgodovinski dogodek: cesar Konstantin poklekne pred papežem Silvestrom I. in ponudi papežu in njegovim naslednikom nadzor nad mestom Rim in celotnim Zahodnim rimskim cesarstvom. Upodobitev Silvestra je narejena po vzoru papeža Klemena VII., ki je leta 1523 postal papež. Slika (anahronistično) prikazuje notranjost prvotne [[Stara bazilika sv. Petra|bazilike svetega Petra]], ki je bila v času, ko je slika nastajala, obnovljena. V ozadju slike je oltar z zvitimi, Salomonovimi stebri. Ti stebri so bili Konstantinovo darilo, in naj bi jih vzel iz porušenega judovskega templja. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Raphael Rooms}} *[http://mv.vatican.va/3_EN/pages/SDR/SDR_00_Main.html The Stanze of the Vatican - with virtual tour] *[http://beckydaroff.com/arthistory/raphael/raphaelrooms.html Visual Tour of the Raphael Rooms, with identifications of figures in frescoes] *[http://www.stockholm360.net/list.php?id=vatican Raphael Rooms' 360x180 degree panorama virtual tour] *[http://cdm16028.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/107497 ''The Vatican: spirit and art of Christian Rome''], a book from The Metropolitan Museum of Art Libraries (fully available online as PDF), which contains material on the Raphael Rooms (pp. 111–123) [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Dela Raffaella Santija]] [[Kategorija:Apostolska palača]] {{normativna kontrola}} 3m027033be6sn3pgg8mgr4379cur9y8 0 494086 6717918 6637189 2026-07-25T13:28:34Z Janezdrilc 3152 /* Zbirateljski kovanci */ {{Efn}}, pp Teža (oz t) 6717918 wikitext text/x-wiki {{Evrokovanci}} '''Hrvaški evrokovanci''' so [[Evrokovanec|kovanci za evro]], katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala [[Hrvaška]]. Hrvaška je z vstopom v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] 1. julija 2013 postala obvezana k uvedbi [[Evro|evra]]. V času vstopa v EU je bil predviden datum za uvedbo evra 1. januarja 2016. Predpogoj za uvedbo je najmanj dveletno članstvo v [[ERM-2]] (mehanizem menjalnih tečajev), h kateremu je Hrvaška skupaj z [[Bolgarski evrokovanci|Bolgarijo]] pristopila 10. julija 2020, ob čemer je bil srednji tečaj postavljen na 1 evro = 7,53450 [[Hrvaška kuna|kun]]. Hrvaška je 1. januarja 2023 vstopila v evroobmočje ter Schengensko območje.<ref>{{Navedi splet|title=Na Hrvaško kmalu z evri &ndash; kaj storiti s kunami?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-hrvasko-kmalu-z-evri-kaj-storiti-s-kunami/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref> Po letu 2015 in pridružitvi [[Litva|Litve]] je to prva širitev evroobmočja. Motivi so bili izbrani 4. februarja 2022 na natečaju odprtega tipa. == Podoba hrvaških evrokovancev == Vsi evrokovanci vsebujejo napis "HRVATSKA" in hrvaško šahovnico. {{Narodni evrokovanci | leto = | 1 c = Croatia 1cent.jpg | 1 c pod = [[Glagolica|glagoliški]] črki Ⱈ in Ⱃ (HR) | 2 c = Croatia 2cent.jpg | 2 c pod = | 5 c = Croatia 5cent.jpg | 5 c pod = | 10 c =Croatia 10cent.jpg | 10 c pod = [[Nikola Tesla]], obdan z elektromagnetnimi silnicami | 20 c = Croatia 20cent.jpg | 20 c pod = | 50 c =Croatia 50cent.jpg | 50 c pod = | 1 e = Croatia 1euro.jpg | 1 e pod = [[Kuna]] | 2 e = Croatia 2euro.jpg | 2 e pod = Zemljevid Hrvaške | rob = 2 euro edge inscription Croatia.svg | rob px = 450 | rob pod = O LIJEPA O DRAGA O SLATKA SLOBODO, stihi iz {{Tuj|Dubravka (drama)|''Dubravke''|hr|Dubravka (Gundulić)}}, drame [[Ivan Gundulić|Ivana Gundulića]] }} == Priložnostni kovanci == === Spominski kovanci za 2 € === {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center col4center" ! Slika ! Priložnost ! Datum ! Naklada |- | [[Slika:Hrvaška 2 evra uvedba valute.jpg|105px]] | uvedba evra na Hrvaškem | 15. september 2023 | 250.000 |- | [[Slika:Hrvaška 2 evra Grad Varaždin.jpg|105px]] | [[Grad Varaždin]] (serija »Hrvaška mesta«) | 2. julij 2024 | 200.000 |- | [[Slika:Hrvaška 2 evra Marko Marulić.jpg|105px]] | 500-letnica smrti pisatelja [[Marko Marulić|Marka Marulića]] | 15. november 2024 | 200.000 |- | [[Slika:Hrvaška 2 evra kralj Tomislav.jpg|105px]] | 1100-letnica [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)|Hrvaškega kraljestva]] (upodobljen kralj [[Tomislav]]) | 14. julij 2024 | 400.000 |- | [[Slika:Hrvaška 2 evra Puljska arena.jpg|105px]] | [[Puljska arena]] (serija »Hrvaška mesta«) | 24. november 2025 | 200.000 |} === Zbirateljski kovanci === {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center col5right col6right col7right col8right col9right col10right col11right" width=90% ! rowspan=2 width=5% | Slika 1 ! rowspan=2 width=5% | Slika 2 ! rowspan=2 width=30% | Priložnost ! rowspan=2 | Datum ! colspan=4 | Naklada zlatnikov ! colspan=3 | Naklada srebrnikov |- ! 200 € ! 100 € ! 25 € ! 10 € ! 8 € ! 6 € ! 4 € |- | [[Slika:Hrvaška Konturna kravata 106 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Konturna kravata 106 evrov 2.jpg|105px]] | Konturna [[kravata]]{{Efn|Gre za dva kovanca v enem, saj je zlatnik v obliki kravate vdelan v okrogel srebrnik. Zlatnik teže 31,103 g (1 oz t) ima nominalno vrednost 100 €, srebrnik teže 62,207 g (2 oz t) pa ima nominalno vrednost 6 €. Tako ima celoten kovanec nominalno vrednost 106 €. Premer srebrnika je 60 mm.<ref>{{navedi splet |url=https://croatianmint.hr/trgovina/novac/numizmaticki-kompleti/zlatna-i-srebrna-numizmaticka-kovanica-konturna-kravata/ |title=Zlatna i srebrna numizmatička kovanica “Konturna kravata” |accessdate=2025-12-27 |date= |format= |work=Croatianmint.hr }}</ref>}} | 18. april 2023 | style="text-align:center;" | / | 500 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 500 | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Hrvaška Izumi Fausta Vrančića 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Izumi Fausta Vrančića 100 evrov 2.jpg|105px]] | Izumi [[Faust Vrančić|Fausta Vrančića]] (serija »Hrvaški izumitelji«) | 28. junij 2023 | style="text-align:center;" | / | 300 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 15000 |- | [[Slika:Hrvaška Čipkarstvo na Hrvaškem 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Čipkarstvo na Hrvaškem 100 evrov 2.jpg|105px]] | [[Čipkarstvo]] na Hrvaškem | 17. oktober 2023 | style="text-align:center;" | / | 1000 | 1000 | 3000 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Hrvaška Trsatski zmaj 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Trsatski zmaj 100 evrov 2.jpg|105px]] | [[Trsat]]ski zmaj | 24. januar 2024 | style="text-align:center;" | / | 100 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 1000 | 5000 |- | [[Slika:Hrvaška Črni kuščar 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Črni kuščar 100 evrov 2.jpg|105px]] | [[Črni kuščar]] (latinsko ''Podarcis melisellensis melisellensis''), [[endemit]] otoka [[Brusnik]]a | 14. marec 2024 | style="text-align:center;" | / | 200 | style="text-align:center;" | / | 2000 | style="text-align:center;" | / | 400 | 4000 |- | [[Slika:Hrvaška Ivana Brlić-Mažuranić 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Ivana Brlić-Mažuranić 100 evrov 2.jpg|105px]] | 150-letnica rojstva otroške pisateljice [[Ivana Brlić-Mažuranić|Ivane Brlić-Mažuranić]] | 22. april 2024 | style="text-align:center;" | / | 150 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 1500 |- | [[Slika:Hrvaška Otok Susak 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Otok Susak 100 evrov 2.jpg|105px]] | Otok [[Susak]] | 26. julij 2024 | style="text-align:center;" | / | 200 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 400 | 1000 |- | [[Slika:Hrvaška Dražen Petrović 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Dražen Petrović 100 evrov 2.jpg|105px]] | 60-letnica rojstva košarkaša [[Dražen Petrović|Dražena Petrovića]] | 5. september 2024 | 60 | 500 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 1000 | 2000 | 4000 |- | [[Slika:Hrvaška Puratićev škripec 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Puratićev škripec 100 evrov 2.jpg|105px]] | 70-letnica izuma {{Tuj|Puratićev škripec|Puratićevega škripca|hr|Puratićevo vitlo}} (serija »Hrvaški izumitelji«) | 26. september 2024 | style="text-align:center;" | / | 100 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 1000 |- | [[Slika:Hrvaška Halubajski zvončarji 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Halubajski zvončarji 100 evrov 2.jpg|105px]] | Halubajski {{Tuj|zvončarji|hr|Zvončari}} | 18. februar 2025 | style="text-align:center;" | / | 200 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 500 | style="text-align:center;" | / | 2000 |- | [[Slika:Hrvaška Kralj Tomislav 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Kralj Tomislav 100 evrov 2.jpg|105px]] | Kralj [[Tomislav]], ob 1100-letnici [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)|Hrvaškega kraljestva]] | 20. marec 2025 | 100 | 300 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 1000 | 500 | 2000 |- | [[Slika:Hrvaška Marija Jurić Zagorka 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Marija Jurić Zagorka 100 evrov 2.jpg|105px]] | [[Marija Jurić Zagorka]], prva hrvaška novinarka in ena najbolj branih pisateljic na Hrvaškem | 24. april 2025 | style="text-align:center;" | / | 100 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 1000 |- | [[Slika:Hrvaška Izumi Slavoljuba Penkale 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Izumi Slavoljuba Penkale 100 evrov 2.jpg|105px]] | Izumi [[Slavoljub Penkala|Slavoljuba Penkale]] (serija »Hrvaški izumitelji«) | 10. julij 2025 | style="text-align:center;" | / | 100 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 1000 |- | [[Slika:Hrvaška Gajeta Falkuša 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Gajeta Falkuša 100 evrov 2.jpg|105px]] | Gajeta {{Tuj|falkuša|hr|Falkuša}} | 9. september 2025 | style="text-align:center;" | / | 150 | 200 | style="text-align:center;" | / | style="text-align:center;" | / | 500 | 1000 |- | [[Slika:Hrvaška Hrvaški hladnokrvni konj 100 evrov 1.jpg|105px]] | [[Slika:Hrvaška Hrvaški hladnokrvni konj 100 evrov 2.jpg|105px]] | {{Tuj|Hrvaški hladnokrvni konj|hr|Hrvatski hladnokrvnjak}} | 23. oktober 2025 | style="text-align:center;" | / | 100 | style="text-align:center;" | / | 1000 | 300 | style="text-align:center;" | / | 1000 |} {{seznam opomb}} ==== Lastnosti zbirateljskih kovancev ==== {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! Kovanec ! colspan=4 | Zlatnik ! colspan=3 | Srebrnik |- ! Nominalna vrednost (€) | 200 | 100 | 25 | 10 | 8 | 6 | 4 |- ! Teža (g) | 100 | 31,103 | 7,776 | 1,944 | 155,518 | 62,207 | 31,103 |- ! Teža (oz t) | 3,22 | 1 | 1/4 | 1/16 | 5 | 2 | 1 |- ! Premer (mm) | 45 | 32 | 22 | 15 | 60 | 45 | 38,61 |- ! Čistina | colspan=7 | 999,9/1000 |} Vir<ref>{{navedi splet |url=https://www.hnb.hr/novac/numizmatika/numizmaticke-kovanice |title=Numizmatičke kovanice |accessdate=2025-12-25 |date= |format= |work=Hnb.hr }}</ref> == Nesoglasja == Upodobitvi Nikole Tesle na hrvaških kovancih je nasprotovala [[Srbija]], ki trdi, da si Hrvaška prisvaja srbske kulturne dobrine.<ref>{{Navedi novice|title=Mediji na njemačkom o hrvatskom euru: Čiji je Tesla?|date=28. julij 2021|url=https://www.dw.com/hr/mediji-na-njema%C4%8Dkom-o-hrvatskom-euru-%C4%8Diji-je-tesla/a-58666815|language=hr|newspaper=DW}}</ref> Nekaj dni po predstavitvi motivov se je pojavil sum, da je motiv kune na kovancu za 1 evro prevzet s fotografije škotskega fotografa Iaina H. Leacha brez njegovega dovoljenja.<ref>{{Navedi novice|title=Kuna na hrvaškem kovancu original ali plagiat?|date=6. februar 2022|url=https://www.dnevnik.si/1042982735|newspaper=Dnevnik|accessdate=2022-02-11|archive-date=2022-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220211114345/https://www.dnevnik.si/1042982735|url-status=dead}}</ref> Oblikovalec evrokovanca je nato umaknil svoj predlog, Hrvaška narodna banka pa je razpisala nov natečaj za kovanec.<ref>{{Navedi novice|title=HNB odlučio: ‘Raspisujemo novi natječaj za kovanicu eura s motivom kune‘|date=8. februar 2022|url=https://novac.jutarnji.hr/novac/aktualno/hnb-odlucio-raspisujemo-novi-natjecaj-za-kovanicu-eura-s-motivom-kune-15155493|newspaper=Jutarnji list}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Evrokovanci po državah]] [[Kategorija:Gospodarstvo Hrvaške]] jos7g7d5bsuflv51aw8hm86iokfzqfk 0 496277 6717924 6715114 2026-07-25T14:18:21Z Jay Hodec 145495 Novo mesto, LJ/Šempeter, SOS shod v LJ, Grims/SOS. Prispevek pretežno posodobljen, samo še dogajanje okoli SOS moram dopolniti. 6717924 wikitext text/x-wiki '''Skrajna desnica v Sloveniji''' zajema več trenutnih in nekdanjih skupin in organizacij, aktivnih na področju [[Skrajna desnica|skrajno desne]] politične aktivnosti oz. skrajno desnega ekstremizma. == Pregled == Skrajne desničarske skupine in subkulture v Sloveniji so bile tradicionalno v glavnem nedostopne za opazovalce, saj so tvorile zaprte skupnosti, v katere so nove člane včlanili obstoječi člani. Notranje razprave, kjer so člani razkrili svoje »prave obraze« in načrtovali skupinske dogodke, naj bi se večinoma odvijale prek spleta. Manj sporne razprave naj bi se odvijale tudi na [[Facebook|Facebooku]] (Facebook je več slovenskih neonacističnih skupin uvrstil na interni seznam nevarnih organizacij<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Revealed: Facebook’s Secret Blacklist of “Dangerous Individuals and Organizations”|url=https://theintercept.com/2021/10/12/facebook-secret-blacklist-dangerous/|website=The Intercept|date=2021-10-12|accessdate=2022-03-28|language=en-US|first=Sam|last=Biddle}}</ref>).<ref name=":112">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/118519/neonacisti-so-tu/|title=Neonacisti so tu|work=Mladina.si|access-date=2018-09-09|date=7. december 2012|last=Košak|first=Klemen}}</ref> Za časa prve polovice 2020-ih let je do povezovanja skrajno desnih in neonacističnih skupin prihajalo na omrežju Telegram, kjer so takšne skupine med seboj izmenjevale objave in vsebine (vključno z vsebinami stranke SDS, s katero so povezani nekateri od vidnejših posameznikov slovenske skrajno desne scene).<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje skrajne desnice na telegramu - Oštro|url=https://ostro.si/zgodbe/povezovanje-skrajne-desnice-na-telegramu/|date=2024-08-12|accessdate=2026-07-21|language=sl-SI}}</ref> === Zgodovinski pregled === V 2000-ih so policijske statistike razkrile porast števila kaznivih dejanj, ki so vključevala javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, s petimi incidenti v letu 2000, do 13 leta 2005 in 19 leta 2008.<ref name=":144">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/47555/kdo-je-naslednji/|title=Kdo je naslednji?|work=Mladina.si|access-date=2018-09-09|date=2. julij 2009|last=Mekina|first=Borut}}</ref> 6. septembra 2011 je vodja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA)]] premierja Boruta Pahorja seznanil z dejavnostmi ekstremističnih skupin (zlasti Blood & Honour), ki so po oceni agencije predstavljale jasno neposredno nevarnost za nacionalno varnost.<ref name=":21">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/160578/neonacisti-na-varnem/|title=Neonacisti na varnem|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-10|date=28. september 2014|last=Mekina|first=Borut}}</ref> Leta 2012 je SOVA pripravila poročilo o aktivnostih skrajnih skupin v Sloveniji. Po poročanju medijev je bila vlada do poročila odklonilna, saj je se je poročilo po mnenju vlade preveč osredotočalo na desni ekstremizem, po mnenju vlade pa bi se morala SOVA osredotočiti na levi ekstremizem.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Dosje: Koalicija sovraštva|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174263197|website=4d.rtvslo.si|accessdate=2021-07-27|language=|first=|last=|date=december 2013}}</ref> Nasilni ekstremizem v Sloveniji po navedbah iz leta 2013 vseeno ostaja razmeroma majhna grožnja.<ref name=":26">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=146697&|title=Neučinkovito proti skrajnežem|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-10|date=26. julij 2013|first=Klemen|last=Košak}}</ref>{{Dodatno pojasni}} == Neonacizem in neonacistične skupine == Neonacizem se je v Sloveniji pojavil v 1980-ih letih v obdobju razraščanja subkultur. Do vidne navzočnosti in organiziranja je med slovenskimi neonacisti prišlo kmalu po slovenski osamosvojitvi. Za časa leta 2010 so med najaktivnejše neonacistične skupine v Sloveniji spadale: Blood & Honour, Headhunters Domžale (tj. slovenska različica neonacistične skupine Combat 18<ref>{{Navedi splet|title=Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/blood-honour-slovenija-v-rumenih-jopicih|website=Oštro|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref>) in Slovenski radikali.<ref name=":136">{{navedi novice|url=http://www.mladina.si/50370/koalicija-sovrastva/|title=Koalicija sovraštva|work=Mladina.si|access-date=2018-09-09|date=22. april 2010|last=Valenčič|first=Erika}}</ref> Neonacistična družbena dejavnost se je večinoma odvijala v [[Domžale|Domžalah]] in [[Žiri|Žirih]], kjer so imeli člani v lasti oz. dostop do prizorišč za organiziranje raznih skupinskih dejavnosti (vključno z letnimi praznovanji Hitlerjevega rojstnega dne<ref name=":136" /><ref name=":36" />).<ref name=":136" /><ref name=":18">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neonacisti-v-sloveniji-podtalne-skupine-ki-izbruhnejo-v-nasilju/297096|title=Neonacisti v Sloveniji - podtalne skupine, ki izbruhnejo v nasilju|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-10|date=1. december 2012}}</ref><ref name=":36" /> V Domžalah ob prostoru neonacistov za skupinske aktivnosti obratuje tudi trgovina z oblačili, ki so priljubljena med neonacisti, v trgovini pa prodajajo tudi razno hladno orožje. Neonacisti razpolagajo tudi s prostori za urjenje borilnih veščin.<ref name=":5" /> Neonacisti so vzpostavili tudi prijateljske odnose s svojimi kolegi v tujini, predvsem tistimi iz sosednjih držav.<ref name=":136" /><ref name=":36">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/106804/v-cakanju-na-nicelno-toleranco/|title=V čakanju na ničelno toleranco ...|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=11. november 2011|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> Čeprav neonacistične skupine v splošnem niso bolj pogoste kot v drugih državah in predstavljajo relativno nizko varnostno tveganje, je strpni odnos slovenskih oblasti do dogodkov, ki jih organizirajo neonacisti, povzročil razcvet zasebnih neonacističnih družabnih srečanj, zabav in koncertov; ker takšne dejavnosti v državi same po sebi niso prepovedane, je Slovenija po besedah parlamentarnega preiskovalnega odbora, ki je preučevala to vprašanje, postala »prava Meka za mednarodno dejavnost in sodelovanje skrajnežev«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/154588/varni-neonacisti/|title=Varni neonacisti|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=7. marec 2014|last=Košak|first=Klemen}}</ref> Facebook je slovenski B & H, Headhunters Domžale in Slovenske radikale uvrstil na interni seznam nevarnih organizacij.<ref name=":24" /> === Blood & Honour === Vstopu slovenskih neonacistov v mrežo Blood & Honour so botrovali njihovi bolj uveljavljeni kolegi iz Srbije.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva II|url=https://www.mladina.si/209276/koalicija-sovrastva-ii/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-23|date=23. julij 2021|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> Za časa leta 2005 je slovenska B & H upravljala spletno stran (registrirano v tujini, da bi se izognili zasegu domene) prek katere je zagovarjala neonacistično ideologijo.<ref>{{Navedi splet|title=Večna bo Slovencev čast|url=http://www.mladina.si/96868/vecna-bo-slovencev-cast/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-26|date=14. oktober 2005|last=Šuljić|first=Tomica}}</ref><ref name=":144" /> Za tem ko so hekerji vdrli v mednarodno računalniško mrežo B & H in podatke javno objavili, je bilo razkrito, da je bila slovenska frakcija B & H ena najštevilčnejših in najbolj aktivnih, članstvo pa po številčnosti primerljivo s španskim (prebivalstvo Španije je 20-krat večje od prebivalstva Slovenije). B & H je bila dejavna predvsem v osrednji regiji Slovenije, prihodke pa je ustvarjala s prirejanjem koncertov za svoje nemške kolege,<ref name=":11">{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b9015968c907/poveljnik-nima-sluzbe-ne-prejema-socialke-zivi-pri-mami|title="Poveljnik" nima službe, ne prejema socialke, živi pri mami|work=Svet24.si|accessdate=2018-09-09|language=sl-SI|date=5. september 2018|last=Tetičkovič|first=Luka}}</ref> ki zaradi ostrejšega preganjanja neonacizma v domovini takšnih dodogkov ne morejo prirejati oz. na njih ne morejo izražati podpore neonacizmu. Organizatorji koncerta zaupnikom lokacijo sporočijo tik pred začetkom dogodka, s čimer se poskušajo izogniti pozornosti policije.<ref name=":39">{{Navedi splet|title=Slovenski nacisti v navezi z romsko mafijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5474d88428868/skrajni-desnicarji-in-romska-mafija|website=Svet24.si|accessdate=2021-08-03|language=sl|date=26. november 2014}}</ref> Oktobra 2011 in novembra 2012 je slovenska podružnica praznovala 10. oz. 11. obletnico z dogodki v Domžalah in v Ljubljani (v slednjem primeru samo leta 2011). Oba dogodka sta pritegnila tudi udeležence iz tujine.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-slovenska-kri-in-cast-slavi-dz-prelaga-obravnavo-porocila-o-skrajnih-skupinah/295370#tn3=0/18|title=Foto: Slovenska "Kri in čast" slavi, DZ prelaga obravnavo poročila o skrajnih skupinah|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-10|date=8. november 2012}}</ref><ref name=":36" /> Leta 2022 so se nekateri pristaši B & H udeležili shoda [[Za otroke gre|Gibanja za otroke in družine]] pred ustavnim sodiščem.<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu 'Za otroke gre' tudi podporniki neonacističnih skupin {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-shodu-za-otroke-gre-tudi-podporniki-neonacisticnih-skupin.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-18|language=sl}}</ref> ==== Incidenti in ekstremizem ==== Zaradi udeležbe v izgredih na [[Demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu|demonstracijah proti vladnemu zakonu o malem delu iz leta 2010]] je bil ovaden vsaj en član B & H.<ref name=":242">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=Belovič|first=Mario|access-date=2018-09-10|language=sl-si|date=12. september 2014|last2=Kajzer|first2=Rok|newspaper=Delo}}</ref> Junija 2011 je skupina ''Tukaj je Slovenija'' priredila shod ob dnevu državnosti in nato s hrupom (med drugim z vzklikanjem gesla »Za Slovenijo! Dol z vlado!«) zmotila državno proslavo na Kongresnem trgu. Med udeleženci shoda je SOVA prepoznala 20 pripadnikov B & H.<ref name=":242" /> Septembra 2011 je premierja Boruta Pahorja direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA)]] seznanil z ocenami agencije, da ekstremistične skupine - zlasti Blood & Honour - predstavljajo jasno in neposredno grožnjo za nacionalno varnost.<ref name=":21" /> Člani B & H (vključno z vodilnimi člani) naj bi se udeležili usposabljanj s strani pripadnikov Slovenske vojske na vojaškem poligonu in z naprednim orožjem, si sposojali vojaško orožje (raketomet), poskušali izvesti nakup pištol, pritiskali na detektive in posamezne politike, so bili vpleteni v neposredno korespondenco z norveškim teroristom in množičnim morilcem [[Anders Behring Breivik|Andersom Breivikom]] tako prek pošte kot prek elektronske pošte (pri čemer je več članov B & H prejelo njegov manifest še pred Breivikovim pomorom).<ref name=":242" /><ref name=":21" /> Pripadniki B & H naj bi bili vpleteni v organiziranje nasilnih nemirov, ki so se zgodili med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|slovenskimi protesti leta 2012 in 2013]]<ref name=":242" /><ref name=":21" /> (organizirana skupina nasilnih agitatorjev, ki je zmotila večji protest v Ljubljani, pa je bila po navedbah policije usposobljena, najeta in odškodnina, potencialno s strani strani politične stranke).<ref name=":112" /> Leta 2014 je Svet24 objavil fotografije (posnete decembra 2012) sestanka med vodilnimi člani slovenske B & H (vključno z domnevnim voditeljem slovenske B & H in Head Hunters Domžale) in pripadniki romske kriminalne združbe, ki se ukvarja s preprodajo kokaina in heroina. Predstavniki omenjenih skupin naj bi na sestanku sklenili poslovno kupčijo. Po navedbah virov Sveta24, ki so bili v preteklosti člani slovenske B & H, naj bi vodilni člani B & H neonacistično skupino iz ideološkega gibanja preobrazili v kriminalno združbo, ki se ukravja z drogami in orožjem. Razkritje prijateljevanja vodstva B & H z romskimi kriminalnimi združbami naj bi med članstvom slovenske B & H privedlo do razkola; člani naj bi zaradi nezadovoljstva bojkotirali enega od dogodkov B & H (katerega slike je Svet24 prav tako objavil), ki je bil posledično slabo obiskan.<ref name=":39" /> === Povezave s politiko === Glede na ugotovitve SOVE iz leta 2021 je B & H soustanovila provladno skupino [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumeni jopiči]] kot protiutež protivladnim protestom.<ref name=":9" /> Februarja 2023 so po navedbah Mladine privrženci neonacizma poskusili in skoraj uspeli prevzeti nadzor nad vodstvom Mladinskega sveta Ljubljana (MSL), ko je tedanji predsednik MSL predlagal volitve o novem vodstvu MSL: vsaj štirje od desetmestne vodstvene kandidatne liste v organizaciji so predstavljali skrajni desničarji: eden (sicer neonacist) kot predsednik, eden kot podpredsednik in pa dva kot člana tričlanskega nadzornega sveta. Seja z namenom izvolitve novega vodstva je bila sklicana neušpevajoč statut organizacije, ki določa objavo kandidatne liste 45 dni pred takšno sejo. MSL financira mestna občina Ljubljana, MSL pa nato odloča o razporejanju sredstev med konstituentne organizacije, med katere spadajo tudi Informacijski center Legebitra in Društvo Parada ponosa.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Neonacisti v Sloveniji / Še vedno prisotni|url=https://www.mladina.si/223853/neonacisti-v-sloveniji-se-vedno-prisotni/|website=Mladina.si|accessdate=2023-07-14}}</ref> == Skrajno desne skupine in organizacije == === Skinheadi === Tako kot drugod po svetu so bili slovenski skinheadi sprva (konec 80-ih let) večinoma »pivci, zabavljači, pretepači, športni navdušenci, domoljubi in protikomunisti«, nakar so tekom 90-ih let postali skoraj izključno »nacistična in rasistična« subkultura.<ref name=":112" /> Tekom 2000-ih let so skinheadi postali manj javno vidni in manj nasilni ter so se večinoma ukvarjali z organizacijo nazi rock in [[Oi!]] koncertov ter skupinskih dogodkov, kjer so se člani udeleževali različnih družabnih in športnih dejavnosti (npr. turnirji z zračno puško). Njihova subkultura je temeljila na medosebnih oz. družbenih povezavah z izrazito dihotomijo med mlajšimi in starejšimi člani (slednji so bili manj politični). Medtem ko je nacizem ostal njihova temeljna ideologija, so skinheadi začeli vzpostavljati mednarodne stike in povezave, njihov ideološki poudarek pa se je preusmeril z ultranacionalizma na beli nacionalizem, kar je privedlo do vzpona slovenske podružnice neonacistične skupine Blood & Honour (ki izvira iz Velike Britanije) med slovenskimi skinheadi.<ref name=":15">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/96868/vecna-bo-slovencev-cast/|title=Večna bo Slovencev čast|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=14. oktober 2005|last=Šuljić|first=Tomica}}</ref> Neonacistične skupine so hkrati postopoma diverzificirale svoje članstvo in svojo javno podobo odmaknile od »nacističnih skinov«, da bi razširile svoj apel.<ref name=":136" /> === Nogometni huligani === Med slovenskimi športnimi navijaškimi skupinami oz. ultrasi in skrajno desnimi političnimi skupinami obstaja precejšnje prekrivanje; nogometni huligani (zlasti člani [[Green Dragons|Green Dragonsov]] (navijači [[NK Ljubljana|FC Ljubljana]]) in Viol (navijači [[Nogometni klub Maribor|FC Maribor]])) so pogosto vpleteni v skrajno desničarsko politično sceno ter v incidente skrajno desnega političnega nasilja.<ref name=":144" /><ref name=":13">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042373155|title=Nestrpni obritoglavci včeraj napadli goste lokala, tudi kubanske državljane|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-08|date=12. julij 2010|last=Vipotnik|first=Miča}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":112" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171446/branilec-rasizma/|title=Branilec rasizma|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-08|date=18. december 2015|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171102/mariboru-kazen-za-keltski-kriz-in-nestrpnost-do-migrantov-visina-15-000-evrov/|title=Mariboru kazen za keltski križ in nestrpnost do migrantov. Višina: 15.000 evrov.|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-08|date=26. november 2015|last=Košir|first=Izak}}</ref><ref name=":14">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/prisli-v-pekarno-in-pankerja-pretepli-6355784|title=Prišli v Pekarno in pankerja pretepli|accessdate=2018-09-08|language=sl-si|date=26. november 2017|last=Lovrec|first=Vesna|newspaper=Večer}}</ref><ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|accessdate=2018-09-09|language=sl|date=11. maj 2018|work=Siol.net|last=Cirman|first=Primož|last2=Vuković|first2=Vesna}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/181351/identitarci-v-sloveniji/|title=Identitarci v Sloveniji|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=11. avgust 2017|last=Jurekovič|first=Igor}}</ref><ref name=":12">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/ekstremna-druzba-ekstremni-navijaci-6221805|title=Ekstremna družba, ekstremni navija?i|work=Večer|accessdate=2018-09-09|language=sl-si|date=7. maj 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/kultura/na-glavnem-trgu-v-ljubljani-imate-neonacisticni-simbol-438592|title=Na glavnem trgu v Ljubljani imate neonacistični simbol|accessdate=2018-09-09|language=sl|date=4. april 2017|work=Siol.net|last=Mrevlje|first=Neža}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/ljubljana-rally-ends-in-violence-and-friday-parties|title=Ljubljana Rally Ends in Violence and Friday Parties|website=sloveniatimes.com|language=en|accessdate=2018-09-09|date=1. december 2012|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094659/http://www.sloveniatimes.com/ljubljana-rally-ends-in-violence-and-friday-parties|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180910094659/http://www.sloveniatimes.com/ljubljana-rally-ends-in-violence-and-friday-parties |date=2018-09-10 }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/165216/neonacisticni-navijaci/|title=Neonacistični navijači|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-10|date=27. marec 2015|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref name=":242" /><ref>STRUNA, Irena, 2005, Navijaška subkultura v Sloveniji : empirično raziskovanje socioloških vidikov športa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 26 september 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Struna-Irena.PDF</ref> Neonacizem se je v teh navijaških skupinah začel ukoreninjati po letu 2005. Leta 2016 so bili tako GD kot Viole sankcionirani zaradi izkazovanja sovražnih simbolov med igro (prvi »slovansko svastiko«, drugi pa [[keltski križ]]).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/maribor-in-olimpija-skupaj-ob-10-000-evrov/388284|title=Maribor in Olimpija skupaj ob 10.000 evrov|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-09|date=15. marec 2016}}</ref> === Tukaj je Slovenija === ''Tukaj je Slovenija'' je bila skrajno desna organizacija,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-sejo-sou-a-prisla-tudi-skupina-neonacistov-incidenta-ni-bilo/328708|title=Na sejo ŠOU-a prišla tudi skupina neonacistov. Incidenta ni bilo.|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-14|date=30. januar 2014|last=Vasev|first=Boris}}</ref> ki je od oktobra 2005 obratovala priljubljeno<ref>Bajt, Veronika (2015). Nacionalizem in rasizem v patriotizmu "Tukaj je Slovenija". ''Časopis za kritiko znanosti'', letnik 43, številka 260, str. 153-166. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-SORISL0F}}</ref> skrajno desno spletno stran in spletni forum.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/43420/tukaj-je-slovenija/|title=Tukaj je Slovenija!|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=15. maj 2008|last=Vezjak|first=Boris}}</ref> Skupina je bila še posebej uspešna pri novačenju mladih in predvsem dejavna na področju razširjanja svojih značilnih nalepk. Po navedbah iz leta 2007 naj bi skupina (v »zadnjem obdobju«) polepila 10.000 takšnih nalepk po celotni Sloveniji. Nalepke skupine so se pojavile celo na Hrvaškem.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/258348|title=Tudi v hrvaškem primorju so se znašle nalepke Tukaj je Slovenija|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-14|date=19. julij 2007|last=Petkovič|first=Blaž}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Junija 2011 je skupina Tukaj je Slovenija v ljubljani priredila shod ob dnevu državnosti in nato s hrupom (med drugim z vzklikanjem gesla »Za Slovenijo! Dol z vlado!«) zmotila državno proslavo na Kongresnem trgu. Med udeleženci shoda je SOVA identificirala 20 pripadnikov neonacistične skupine B & H.<ref name=":242" /> Tukaj je Slovenija je tekom delovanja mlade nacionaliste rekrutirala med neonaciste.<ref name=":9" /><ref name=":5" /> Vodja skupine<ref name=":9" /> je po navedbah več virov simpatizer neonacizma.<ref name=":9" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Neonacisti med rumenimi jopiči|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/neonacisti-med-rumenimi-jopici-790471|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-23|language=sl|date=1. julij 2020}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/blood-honour-slovenija-v-rumenih-jopicih|website=Oštro|accessdate=2021-07-27|language=sl-SI|date=3. julij 2020}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči: 'domoljubi', ki so v resnici neonacisti?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rumeni-jopici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-23|date=1. julij 2020}}</ref> Omenjeni vodja skupine se je kasneje izpostavljal kot javni govorec skupine [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumeni jopiči]],<ref name=":9" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> sodeloval pa je tudi pri shodu pred ljubljanskim sodiščem v podporo napadalcem na gejevskega aktivista, na protivladnem protestu novembra 2012 v Ljubljani pa je sodeloval pri pretepu mirnega protestnika.<ref name=":5" /> === Avtonomni nacionalisti Slovenije === Avtonomni nacionalisti Slovenije - slovenska frakcija konstelacije neonacističnih skupin Autonome Nationalisten<ref name=":0">Crnkić, Adin (2015). Fašizem brez obraza. ''Časopis za kritiko znanosti'', letnik 43, številka 260, str. 144-152. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-56PVF2TH}}</ref> – so bili alt-right skupina,<ref name=":28">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/187348/kaj-je-identitetno-gibanje-ki-je-navdusilo-zana-mahnica/|title=Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=14. september 2018|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> ki je bila dejavna v začetku leta 2010.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/187230/kdo-je-neonacistom-sesil-srajcico/|title=Kdo je neonacistom sešil srajčico?|work=Mladina.si|accessdate=2018-11-17|date=7. september 2018|last=Trampuš|first=Jure}}</ref><ref name=":29">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/52228/nestrpnost-se-vedno-na-pohodu/|title=Nestrpnost (še vedno) na pohodu|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=4. november 2010|last=Valenčič|first=Erik}}</ref><ref name=":112" /><ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/110614/perverzno-homoseksualno-nedopustno/|title=Perverzno, homoseksualno, nedopustno|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=23. marec 2012|last=Rajnar Petrović|first=Jasna}}</ref><ref name=":32">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/163511/protiislamske-nalepke/|title=Protiislamske nalepke|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=16. januar 2015|last=Kajtazović|first=Tamara}}</ref><ref name=":33">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/86787/breivikovo-ogledalo/|title=Breivikovo ogledalo|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=29. julij 2011|last=Valenčič|first=Erik}}</ref><ref name=":36" /> Skupina je upravljala spletno stran in se ukvarjala z razširjanjem plakatov in grafitov z ideološko propagando.<ref name=":29" /><ref name=":112" /><ref name=":32" /><ref name=":33" /><ref name=":36" /><ref name=":19">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=DE4sDwAAQBAJ&pg=PA327&lpg=PA327&dq=avtonomni+nacionalisti+slovenije#v=onepage&q=avtonomni%20nacionalisti%20slovenije&f=false|title=The Cultural Life of Capitalism in Yugoslavia: (Post)Socialism and Its Other|last=Jelača|first=Dijana|last2=Kolanović|first2=Maša|last3=Lugarić|first3=Danijela|date=2017-07-11|publisher=Springer|isbn=9783319474823|language=en|page=327}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/politicni-grafit-bo-vedno-ostal-medij-tistih-ki-nimajo-drugega-glasu/346658|title=Politični grafit bo vedno ostal medij tistih, ki nimajo drugega glasu|work=rtvslo.si|access-date=2018-09-14|date=20. september 2014}}</ref> Osredotočali so se na »obrambo bele rase« in zagovarjali beli nacionalizem in [[Ksenofobija|ksenofobne]] ideje.<ref name=":29" /><ref name=":112" /> Skupina je nasprotovala »priseljevanju, islamizaciji Evrope, homoseksualnim družinam, zlorabi alkohola in mamil, nasilju nad živalmi [...] [[Kapitalizem|kapitalizmu]], [[Liberalizem|liberalizmu]], [[Demokracija|demokraciji]], [[Komunizem|komunizmu]] in [[Anarhija|anarhiji]]«, splavu<ref name=":31" /> in okoljevarstvu.<ref name=":0" /> Sporočila skupine so vključevala keltski križ (ki ga je skupina posvojila kot svoj simbol<ref name=":112" />), z dodanim geslom ''White Pride World Wide''.<ref name=":29" /> Člani skupine so domnevno med demonstracijami leta 2011 pred stavbo parlamenta vzklikali »Dol vlada, za Slovenijo!« med izvajanjem nacističnega pozdrava.<ref name=":112" /> Skupina je razširjala plakate, ki so nasprotovali novemu družinskemu zakoniku, o katerem se je leta 2012 odločalo na referendumu. Plakati so prikazovali sliko dveh moških ekshibicionistov med spolnim odnosom, pospremljeno s sporočilom: »NESPREJEMLJIVO Bi prepustili svoje otroke v vzgojo in oskrbo takim ljudem? [...] Zaščitimo svoje otroke in ne dovolimo, da postanejo »igrače« perverznežev. [...]«, in pa nacistično propagandno podobo, ki je prikazovala »idealno« arijsko družino in krivila splav in istospolna partnerstva za nizko rodnost in domnevno slabo stanje naroda.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ne-pustimo-otrok-perverznezem-151909|title=Ne pustimo otrok perverznežem|accessdate=2018-09-14|language=|date=22. marec 2012|work=žurnal24.si}}</ref> Slovenski Avtonomni nacionalisti so bili osumljeni tudi tesne vpletenosti v snovanje nasilne disrupcije in posledičnih izgredov med protestom leta 2012 v Ljubljani (za Avtonomne nacionaliste je namreč značilna posvojitev protestniške taktike črnega bloka, ki je bolj značilna za nasilne skrajno leve protestnike<ref name=":0" />).{{Citation needed|date=September 2018}}  [[Slika:Kolovrat_(Коловрат)_Swastika_(Свастика)_-_Rodnovery.jpg|sličica| ''Kolovrat'' ali "slovanska svastika" (pogovorni), simbol, na podlagi katerega je Radikalna Ljubljana osnovala svoj logotip.<ref name="Mladina.si">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/167839/slovanska-svastika/|title=Slovanska svastika|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-08|date=10. julij 2015|last=Kajtazović|first=Tamara}}</ref>]] === Radikalna Ljubljana === Radikalna [[Ljubljana]] je bila »radikalno desna urbana nacionalistična« skupina, ki je zagovarjala panslavizem (v smeri katerega se je po navedbah predstavnikov skupine razvila iz »pro-germanske« ideologije). Skupina je nasprotovala LGBTQ skupnosti, levici, beguncem in imigrantom. Njihov predstavnik je medijem povedal, da so se želeli distancirati od drugih skrajno desnih skupin, ki so jih smatrali za neonacistične. Kljub temu so strokovnjaki menili, da Radikalna Ljubljana še vedno predstavlja neofašistično in neonacistično skupino. Skupina se je večinoma ukvarjala s spletno politično aktivnostjo in risanjem političnih grafitov. Facebook stran skupine je nasprotovala zahodnim liberalcem in marksistom, ki da financirajo »različna izrojena gibanja in pojave v vzhodni Evropi«, vsebovala pa je tudi primere [[Homofobija|homofobije]] in [[Antisemitizem|antisemitizma]].<ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/55e7ef482ecc0/skrajnezi-za-zdaj-obstajajo-samo-na-facebooku|title=Radikalna Ljubljana za zdaj samo na facebooku|work=Svet24.si|accessdate=2018-09-08|language=sl-SI|date=3. september 2015}}</ref><ref name="Mladina.si" /><ref name=":19" /> === Generation Identity Slovenija === [[Slika:Logo_of_Identitarian_Generation_2.svg|sličica| Logotip identitarskega gibanja.]] Dejavnost slovenske veje skrajno desnega<ref name=":10" /> oz. alt-right<ref name=":28" /> Identitarnega gibanja se je začela vzpenjati v mesecih pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2018]]. Lokalna podružnica – Generation Identity Slovenija – nasprotuje migrantom, homoseksualcem, liberalcem, globalistom, [[George Soros|Sorosu]] in socialistom. Informacije o skupini – njenem vodstvu, članstvu in notranji strukturi – so skope. Skupina je bila aktivna v Ljubljani, Mariboru in Velenju<ref name=":92" /><ref name=":10" /><ref name=":30" /> (po lastnih navedbah naj bi bili dejavni šev v Domžalah).<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič je Janšev »oficir za zvezo« s skrajno desnico: SDS že nekaj let zelo dobro sodeluje z gibanjem identitarcev|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zan-mahnic-je-jansev-oficir-za-zvezo-s-skrajno-desnico-sds-ze-nekaj-let-zelo-dobro-sodeluje-z-gibanjem-identitarcev-900541|website=Revija Reporter|accessdate=2023-07-10|language=sl}}</ref> Članstvo naj bi si delila z dvema največjima slovenskima navijaškima skupinama; Green Dragons in Violami. Slovenska GI vzdržuje tudi tesne naveze s kolegi iz drugih držav, zlasti Avstrije (slovenskimi člani sodelujejo na dogodkih avstrijskih Identitarcev). Dejavnosti skupine so vključevale razširjanje političnih nalepk, napisov in grafitov, foto-priložnosti s političnimi podtoni oz. sporočili<ref name=":10" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/desnicarska-gibanja-pri-nas-in-v-evropi-6278375|title=Desničarska gibanja: Preprosti odgovori na vse za vse|work=Večer|accessdate=2018-09-09|language=sl-si|date=8. julij 2017|last=Božič|first=Kristina}}</ref> in dejavnost na družabnih medijih. Člani slovenske podružnice so se udeleževali tudi protestov (zlasti tistih proti pravicam LGBT, migrantom in gradnji [[Džamija v Ljubljani|džamije]]) in izletov oz. kampiranj, kjer se člani spoznavajo in družijo ob paravojaškem usposabljanju.<ref name=":92">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/181272/nacisti-na-morju/|title=Nacisti na morju|work=Mladina.si|access-date=2018-09-09|date=4. avgust 2017|last=Jurekovič|first=Igor}}</ref><ref name=":10" /><ref name=":30">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/181885/uciteljica-zgodovina/|title=Učiteljica zgodovina|work=Mladina.si|access-date=2018-09-09|date=15. september 2017|last=Jurekovič|first=Igor}}</ref> === Inštitut za domoljubne vrednote === Inštitut za domoljubne vrednote je bil ustanovljen konec leta 2016 kot »institucija, ki si prizadeva razvijati in spodbujati domoljubje in ohranjati dediščino«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042819008|title=Janković: Mesto vam bo obrnilo hrbet|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-08|date=18. april 2018|last=Brkić|first=Vanja}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ustanovil ga je lokalni uradnik [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke.]]<ref name=":8">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/domoljubje-midva-se-ljubiva-6406751|title=Domoljubje: midva se ljubiva|work=Večer|accessdate=2018-09-08|language=sl-si|date=17. februar 2018|last=Božič|first=Kristina}}</ref> Inštitut organizira družabne dejavnosti, kot so tečaji osebne obrambe [[Krav Maga]] in slovesno polaganje venca na grob [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]]. Pod okriljem Inštituta deluje tudi ''Divizija Rudolf Maister'', ki je »pripravljen iti v boj proti kolaboraciji levih fašistov antifa in radikalnih muslimanov«. Po navedbah zbornika ''Racist Extremism in Central & Eastern Europe'' je ''Divizijo Rudolf Maister'' na začetku 21. stoletja ustanovila neonacistična skupina Blood & Honour.<ref name=":8" /> Inštitut je gostil tudi politične razprave; konec januarja 2018 je gostil srečanje s predstavniki [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (poslanec Branko Grims), [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske narodne stranke]] in Zedinjene Slovenije (Andrej Šiško (ki je prav tako zastopal društvo Hervardi)). Med srečanjem se je Grims zavzel za Trumpa in proti »globalistom«, ki naj bi jih vodil [[George Soros]], pa tudi Rothschildi in druge družine bogatih finančnih špekulantov, proti katerim naj bi se boril Trump.<ref name=":8" /> === Štajerska varda === {{glavni|Štajerska varda}} Štajerska varda je slovenska paravojaška skupina, ki jo vodi [[Andrej Šiško]]. V javnosti je prvič postala znana septembra leta 2018. === Rumeni jopiči === {{glavni|Rumeni jopiči (Slovenija)}} Rumeni jopiči so slovenska desničarska skupina, ki je predvsem aktivna kot proti-protestniška skupina ki podpira tretjo vlado Janeza Janše in nasprotuje protestom zoper to vlado. Rumeni jopiči so se v javnosti prvič pojavili junija 2020. === Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot === {{glavni|Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot}} Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot je slovenska nevladna organizacija, ustanovljena marca 2019, ki je povezana s skrajno desnim gibanjem Generacija identitete v Sloveniji in [[Rumeni jopiči (Slovenija)|skupino Rumeni jopiči]]. Društvo je med drugim izdajatelj spletnega medija [[Nacionalna tiskovna agencija]] in avtor knjig slovenske veje gibanja Generacija identitete. === Slovenska obrambna straža (SOS) === {{Prazen razdelek}}Branko Grims se je kot kandidat za evropskega poslanca udeležil spletnega pogovora na YouTube kanalu spletnega vplivneža, v katerem je sodeloval še predstavnik SOS. Grims je med pogovorom gledalce nagovarjal k glasovanju zanj medtem ko mu je predstavnik SOS izkazoval odobravanje. === Ostalo === * '''Slovenski red''' se opredeljuje kot "domoljubno in rodoljubno gibanje", ki je najaktivnejše na Štajerskem. Svoje ideje širi na spletu in s plakati in nalepkami. Geslo skupine je "rod dom bog".<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Slovénski Réd — Rod · Dom · Bog|url=https://www.slovenskired.si/|website=www.slovenskired.si|accessdate=2026-07-19|language=sl|archiveurl=https://archive.ph/8FOkb}}</ref> Leta 2024 so neznanci z nalepkami in grafiti skupine oskrunili pročelje Knjigarne Mariborka.<ref name=":35" /> Leta 2025 je bila med protestniki mariborske Parade ponosa vidna zastava z logotipom skupine.<ref name=":38" /> == Incidenti == === Časovnica === * Leta 2009 je bil med tednom Parade ponosa pred lokalom za istospolno usmerjene (Cafe Open) v Ljubljani fizično napaden aktivist za pravice istospolno usmerjenih. Aktivista je napadlo 9 storilcev med tem, ko je kadil pred lokalom. Napadalci so bili oblečeni v črno in zamaskirani s kapucami, kapami in maskami. Napadalci so nosili kamenje, rdeče pirotehnične bakle in hokejske palice ter vzklikali »pedri«. Napadalci so aktivista pretepli, razbili okno lokala in v poslopje odvrgli baklo ter pobegnili. Po napadu so bili aretirani trije od devetih napadalcev. Napad je bil dokazan kot predhodno načrtovan. Trojica je v nasprotju z nekaterimi drugimi storilci zanikala simpatiziranje s skrajno desnico, kljub temu, da je eden od njih posedoval nacistično literaturo in neonacistično parafenelijo (Blood & Honour majico in majico s podobo nacističnega voditelja Rudolfa Hessa).<ref name=":112" /> Po obsodbi trojice na leto in pol zaporne kazni je okoli domnevnih sošolcev in prijateljev obsojenih priredilo shod pred sodiščem, da bi izrazili nestrinjanje z domnevno prehudimi kaznimi. Sumi se, da so omenjeni shod marca 2010 v resnici organizirali neonacisti.<ref name=":136" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042346469|title=Tako imenovani "sošolci" napadalcev na gejevskega aktivista organizirali shod in opozorili na "dvojne vatle države"|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-08|date=21. marec 2010|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094924/https://www.dnevnik.si/1042346469|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dobili-so-nenormalno-visoko-kazen.html|title=FOTO: 'Napad ni bil gostilniški, bil je homofoben'|website=www.24ur.com|language=sl|accessdate=2018-09-07|date=20. marec 2010}}</ref> Junija leta 2010 je bilo pročelje Cafe Open in dom sodnika, ki je obsodil trojico, vandalizirano s sovražnimi grafiti.<ref name=":13" /> Skozi okno lokala je bila tudi vržena granitna kocka.<ref name=":136" /> Leta 2014 je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo trojice na podlagi neupravičene hrambe DNK dokazov, na podlagi katerih je bila trojica aretirana. Tožilstvo je odstopilo od nadaljevanja pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/161564/sodba-za-napadalce-na-open-cafe-razveljavljena/|title=Sodba za napadalce na Open Cafe razveljavljena|website=Mladina.si|accessdate=2019-03-16|date=29. oktober 2014}}</ref> * Leta 2009 je skupina črnosrajčnikov grozila organizatorjem ''Tolerance Action'' v Mariboru. Predstavnik organizacije za pravice istospolno usmerjenih, ki je bil prisoten ob incidentu, je navedel, da do nasilnega obračuna ni prišlo zgolj zaradi prisotnosti najetih varnostnikov.<ref name=":144" /> * V začetku leta 2010 se je neonacistično nasilje razširilo na manjša mesta, z incidenti v [[Koper|Kopru]], [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], in [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (kjer je prišlo do napada mladinskega centra).<ref name=":136" /><ref name=":18" /> * Aprila leta 2010 je skupina treh neonacistov fizično napadla študente [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|ljubljanske filozofske fakultete]]. Študenti so pred tem predstavljali novo izdajo študentskega časopisa, v katerem so pogosto izražali nasprotovanje nacizmu in neonacizmu. Napadeni so bili med tem, ko so zapuščali zgradbo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/kronika/na-filozofski-fakulteti-spet-udarili-neonacisti.html|title=Na filozofski fakulteti spet udarili neonacisti|last=|first=|accessdate=2018-09-07|language=sl-si|date=7. april 2010|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=83291|title=Neonacisti napadli na FF|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=7. april 2010}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/50232/nov-napad-neonacistov/|title=Nov napad neonacistov|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=8. april 2010|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> Leto poprej je skupina 10-15 samooklicanih »nacionalnih socialistov« vstopila v fakulteto in med sporom napadla snemalca okrogle mize, kjer so razpravljali o »sovražnem govoru neonacizma in neofašizma v Sloveniji«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=80549|title=Na Filozofski fakulteti incident z obritoglavci|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=9. april 2009}}</ref> * Maja leta 2010 se je [[Demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu|študentska demonstracija]] pred poslopjem državnega zbora sprevrgla v nasilen izgred. Udeleženci so začeli zgradbo DZ obmetavati z granitnimi kockami in poškodovali več policistov in pročelje parlamenta. 30 oseb je bilo aretiranih. Kasneje so bili na podlagi poročanja o prisotnosti vsaj enega člana Blood & Honour in kasnejših razkritji na podlagi dokumenta obveščevalne agencije potrjeni sumi, da so bili v incident vpleteni neonacisti oz. skinheadi.<ref name=":242" /> * Julija leta 2010 je skupina skinheadov napadla skupino gostov ljubljanskega lokala. Napadalci so sprva verbalno napadli goste, med katerimi so bili državljani [[Kuba|Kube]] in ženske. En napadalec je nato enega izmed Kubancev po glavi udaril s stekleno flašo nakar je skupina napadalcev nad žrtve začela metati kamne in steklenice. Povod za napad je bilo verjetno tuje državljanstvo nekaterih od žrtev.<ref name=":13" /> * Novembra leta 2011 so študenti ljubljanske filozofske fakultete, ki so objavljali študentski časopis, prek spletne pošte prejeli grožnjo, da bo »[...] prečrtavanje svastik striktno kaznovano«. Omenjena fakulteta je bila deležna tudi incidenta, ko je skupina neonacistov zmotila razpravo na okrogli mizi in napadla govorca (hitro posredovanje policije je preprečilo stopnjevanje konflikta).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/118338/kdo-so-neonacisti-v-sloveniji/|title=Kdo so neonacisti v Sloveniji?|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=30. november 2012}}</ref> Fakulteta je bila poprej tudi žrtev skrunitve z grafiti svastik in neonacističnih sloganov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/49019/kljukasti-krizi-na-fdv/|title=Kljukasti križi na FDV|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=3. december 2009|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> * Konec leta 2012 je skupina organiziranih nasilnih agitatorjev pred parlamentom zmotila do tedaj miren protivladni protest v Ljubljani, pri čemer je vsaj 10 oseb utrpelo telesne poškodbe (vključno z več policisti in fotografom), 33 posameznikov pa je bilo zaradi nasilja aretiranih. Med nasilneži so bili nogometni huligani, neonacisti in člani ekstremističnih skrajno desnih skupin.<ref name=":112" /><ref name=":17" /><ref name=":22">{{Navedi novice|url=https://www.cbc.ca/news/world/anti-austerity-slovenia-protesters-clash-with-police-1.1298756|title=Anti-austerity Slovenia protesters clash with police {{!}} CBC News|work=CBC|accessdate=2018-09-10|language=en-US|date=1. december 2012}}</ref><ref name=":23">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042565937|title=Najprej so potipali teren, da so lahko naslednjič udarili|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-10|date=3. december 2012|last=Petkovič|first=Blaž|last2=Cirman|first2=Primož|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094957/https://www.dnevnik.si/1042565937|url-status=dead}}</ref><ref name=":242" /><ref name=":25">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/158563/neonacisti-in-politika/|title=Neonacisti in politika|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-10|date=18. julij 2014|last=Košak|first=Klemen}}</ref> * Konec leta 2015 in v začetku leta 2016 je bivši novomeščanski Sokolski dom, ki je bil preurejen v skvat, žrtev več napadov. V obdobju napadov so v Sokolskem domu hranili humanitarno pomoč za begunce. Konec decembra leta 2015 je bila v vhodna vrata doma vržena molotovka, zaradi česar so zagorela lesena vrata. Večje škode po hitrem odzivu gasilcev napad ni pustil. Očividci so navedli, da sta napad izvedla dva napadalca (eden je med napadom nosil pulover s podobo svastike). Mesec pred zažigalnim napadom so bila vrata doma oskrunjena s svastiko.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/neznanec-v-novem-mestu-z-molotovko-nad-vrata-sokolskega-doma/381984|title=Neznanec v Novem mestu z molotovko nad vrata Sokolskega doma|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-07|date=25. december 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171821/bozicni-napad/|title=Božični napad|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=8. januar 2016|first=Jure|last=Trampuš}}</ref> Dom je bil še tretjič napaden februarja leta 2016; poslopje zgradbe je bilo oskrunjeno s svastiko, keltskim križem in napisom »izdajalci«. Napadalci so za sabo pustili tudi grozeče sporočilo, da bodo zgradbo požgali.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/na-procelje-novomeskega-sokolskega-doma-neznanci-vnovic-narisali-svastiko-foto-401870|title=Na pročelje novomeškega Sokolskega doma neznanci vnovič narisali svastiko (foto)|accessdate=2018-09-07|language=sl|date=5. februar 2016|work=Siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/172372/nestrpnezi-znova-nad-novomeski-sokolski-dom/|title=Nestrpneži znova nad novomeški Sokolski dom|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=5. februar 2016|first=Tamara|last=Kajtazović}}</ref> * Junija leta 2016 je skvat v bivši ljubljanski Tovarni Rog napadla skupina zamaskiranih napadalcev. Malo pred polnočjo je skupina 30 zamaskiranih napadalcev, oboroženih s pirotehniko, kamni in kiji prišla ob poslopje zgradbe. Napadalci so poslopje obmetavali z granitnimi kockami in petardami in prisotnim v zgradbi grozili s požigom. Vsaj 6 oseb je bilo poškodovanih; ena je utrpela hujše poškodbe. Napadalci so se po prihodu policije razbežali, 6 (starih od 17 do 20 let) pa je policija uspela prijeti.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/kronika/ponoci-napadli-uporabnike-roga-nekaj-poskodovanih.html|title=Ponoči napadli uporabnike Roga|last=|first=|accessdate=2018-09-09|language=sl-si|date=11. junij 2016|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/174746/skupina-nasilnezev-napadla-rog/|title=Skupina nasilnežev napadla Rog|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=11. junij 2016}}</ref> Ob napadu je bilo na območju Tovarne Rog okoli 150 oseb.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-nocnem-napadu-na-uporabnike-tovarne-rog-pet-ranjenih-in-vec-aretiranih-419429|title=Rogovci po nočnem napadu: Skrbi nas rast ksenofobije in nestrpnosti #foto #video|accessdate=2018-09-09|language=sl|date=11. junij 2016|last=Kaker|first=Črt|last2=Mrevlje|first2=Neža|work=Siol.net}}</ref> V mesecih pred incidentom so uporabniki Tovarne Rog sodelovali pri pomoči beguncem.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/174729/rog-nas-najboljsi-sosed/|title=Rog, naš najboljši sosed|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=10. junij 2016|last=Repovž|first=Grega}}</ref> * Novembra leta 2017 je prišlo do napada na območju alternativnega kulturnega centra Pekarna v Mariboru. Ponoči je petčlanska skupina prispela na območje kulturnega centra in priklicala umetnika, ki živi v kulturnem centru. Ko je umetnik odklenil vrata je eden izmed skupine dvignil majico in razkril neonacistične tetovaže ter fizično napadel žrtev. Po prepričanju žrtve je bil na napad politično motiviran.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042792780|title=Napad na Mariborčana v Pekarni morda z neonacističnim ozadjem|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-07|date=27. november 2017}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Junija leta 2018 so se po Velenju pojavili plakati z nacističnimi simboli in slogani.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042826857|title=V Velenju plakati s svastiko|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-07|date=25. junij 2018|last=Košak|first=Klemen}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Septembra leta 2018 so se v javnosti pojavile slike in posnetki [[Štajerska varda|paravojaške formacije]]. Za vodjo skupine se je kasneje izkazal obrobni desni politik Andrej Šiško. Šiško je bil posledično aretiran na podlagi suma storitve več kaznivih dejanj, vključno z nezakonitim posedovanjem orožja in ščuvanja k spremembi ustavnega reda.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/slovenia-police-arrest-2-after-armed-group-video-surfaces/2018/09/06/634a1e78-b1a7-11e8-8b53-50116768e499_story.html|title=Slovenia police arrest 2 after armed group video surfaces|website=Washington Post|language=en|accessdate=2018-09-10|date=6. september 2018|last=Žerdin|first=Ali|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180913023804/https://www.washingtonpost.com/world/europe/slovenia-police-arrest-2-after-armed-group-video-surfaces/2018/09/06/634a1e78-b1a7-11e8-8b53-50116768e499_story.html?utm_term=.98b6d91406d6|archivedate=13. september 2018|last2=AP}}</ref><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/police-reportedly-arrests-andrej-sisko/465183|title=Police reportedly arrests Andrej Šiško|website=rtvslo.si|accessdate=2018-09-07|date=6. september 2018|language=en}}</ref><ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/crna-kronika/andrej-sisko-v-priporu-pridrzan-naj-bi-bil-tudi-clan-podmladka-sds-a/465142|title=Andrej Šiško v priporu, pridržan naj bi bil tudi član podmladka SDS-a|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-07|date=6. september 2018}}</ref> *Novembra leta 2020 [[Protesti in izgredi v Ljubljani 5. novembra 2020|je med protestom v Ljubljani prišlo do nasilnih izgredov]]. Izgrede je zanetila skupina dobro organiziranih nasilnežev, med katerimi so bili nogometni huligani.<ref name=":142">{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) V Ljubljani hudi spopadi med policijo in huligani, nekateri naj bi bili iz kriminalnega podzemlja. Hojs za dogajanje obtožil tudi medije|url=https://www.vecer.com/slovenija/in-video-v-srediscu-ljubljane-podivjano-vzdusje-slisati-je-bilo-nekaj-pokov-pretepanje-mesto-preletava-helikopter-10226403|website=vecer.com|date=2020-11-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si}}</ref><ref name=":323">{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) Huligani, zasebne varnostne službe, Janšev tvit ... Kdo je sprožil izgrede na ljubljanskih ulicah?|url=https://www.vecerkoroska.com/vk/aktualno/in-video-huligani-zasebne-varnostne-sluzbe-jansev-tvit-kdo-je-sprozil-izgrede-na-ljubljanskih-ulicah-10226419|website=vecerkoroska.com|accessdate=2021-03-13|language=sl-si|date=6. november 2020}}</ref> Prav tako pa se je na socialnih omrežjih napovedovalo prisotnost privržencev provladne skupine Rumeni jopiči.<ref name=":323" /> Slovenska obveščevalna služba naj bi na protestu pričakovala prisotnost tako privržencev skrajno desne skupine Blood & Honour kot skrajno leve Antife, a nato ni zaznala prisotnosti niti enih niti drugih.<ref>{{Navedi splet|title=Proteste spremljali tudi agenti Sove|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/proteste-spremljali-tudi-agenti-sove/|website=delo.si|accessdate=2021-04-09|language=sl-si|date=13. november 2020|last=Eržen|first=Barbara}}</ref> *Oktobra 2022 je na [[Shod za življenje|Shodu za življenje]] v Ljubljani na Prešernovem trgu prišlo do napada znanega neonacista in nekdanjega vodjo skupine Tukaj je Slovenija (ki se je udeležil Shoda za življenje) na udeležence protishoda, ki so izražali nestrinjanje z Shodom za življenje, pri čemer je bila vidno poškodovana vsaj ena udeleženka protishoda. Policija je v odzivu na medijsko vprašanje potrdila, da je bil v povezavi s shodom zaznan konflikt med dvema kršiteljema, ki je iz besednega prešel v fizičnega, a da sta po posredovanju policistov oba odnehala s kršitvami - proti obema je bil uveden postopek zaradi kršitve javnega reda in miru. Shoda za življenje se je sicer udeležila skupina privržencev neonacizma in/ali Rumenih jopičev. *Junija 2023 so Rumeni jopiči napadali udeležence ljubljanske Parade ponosa.<ref>{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči nad udeležence Parade ponosa|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/649035b1acb25/parada-ponosa-zopet-izgovor-za-nasilje|website=Novice Svet24|accessdate=2023-07-10|language=sl}}</ref> *Septembra 2023 je kmalu po zaključku mariborske Parade ponosa skupina mladih moških sledila, pretepla in poškodovala vidnega mariborskega aktivista in umetnika, ki je moral poiskati zdravniško pomoč. Skupina mlajših moških je po zaključku Parade v bližnjem gostinjskem lokalu pretepla še enega udeleženca Parade. MKC Maribor je medtem med udeleženci Parade vsega skupaj zabeležil tri žrtve nasilja.<ref>{{Navedi splet|title=Na mariborski paradi ponosa pretepli znanega aktivista, odzvali so se v mladinskem kulturnem centru - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/kronika/incident-na-mariborski-paradi-ponosa-pretepli-znanega-aktivista-1084010|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref> *Junija 2024 se je v središče Ljubljane odvil domnevni shod pristašev Slovenske obrambne straže.<ref name=":41">{{Navedi splet |title=V Ljubljani shod pripadnikov t. i. Slovenske obrambne straže #video |url=https://siol.net/novice/slovenija/v-ljubljani-shod-pripadnikov-t-i-slovenske-obrambne-straze-video-636142 |access-date=2026-07-25 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Udeležencev je bilo po različnih navedbah nekaj deset<ref>{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Nastja Stopar, TV |title=Žaberl: Policiji zaupamo in ne potrebujemo takšne samoorganizirane oblike obrambe |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/zaberl-policiji-zaupamo-in-ne-potrebujemo-taksne-samoorganizirane-oblike-obrambe/711144 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> oz. okoli 50<ref>{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Nastja Stopar, TV |title=Žaberl: Policiji zaupamo in ne potrebujemo takšne samoorganizirane oblike obrambe |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/zaberl-policiji-zaupamo-in-ne-potrebujemo-taksne-samoorganizirane-oblike-obrambe/711144 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ljudstvo o neonacistih {{!}} Radio Študent |url=https://radiostudent.si/politika/offsajd/ljudstvo-o-neonacistih |access-date=2026-07-25 |website=radiostudent.si |language=sl}}</ref> oz. 70 udeležencev.{{Navedi vir}} Udeleženci - večinoma moški - so imeli zamaskirane obraze. Med shodom so prižigali pirotehnične bakle in vzklikali protimigrantska gesla. Shod je bil neprijavljen, spremljalo večje število policistov. Eden od udeležencev shoda je imel na prsih nad srcem jasno razvidno tetovažo nacistične svastike.<ref name=":41" /> Na Prešernovem trgu so razprli transparent, ki je prikazoval nacistični simbol totenkopf.{{Navedi vir}} *V juniju 2024 so v Knjigarni Mariborka v duhu meseca ponosa na vratih razobesili mavrično zaastavo. Nekaj dni kasneje so bili zaposljeni deležni ponavljajočih se homofobnih žaljivk, neznanec je pa iznad vhoda zastavo strgal in pobegnil. Zaradi varnostnih razlogov so v knjigarni povečali število zaposljenih. Nato je med pesniškim dogodkom mlajši moški spet poskušal z vrat iztrgati vnovično razobešeno zastavo, kar je preprečila zaposlena; tedaj sta se na mopedu na prizorišče pripeljala še dva moška; eden je sestopil iz vozila in napadalcu priskočil na pomoč s škarjami; ker je zaposljena fizično preprečevala odrez zastave, ji je napadalec zagrozil, da jo bo fizično napadel in zabodel s škarjami, ji pljunil v obraz in nato pobegnil. Policist je nato med pripravo zapisnika namigoval, da so si z razobešanjem zastave napade na glavo nakopali sami.<ref>{{Navedi splet|title=Napad na knjigarno Mariborka: Je vodja patrulje sugeriral, da je za nasilje kriva mavrična zastava?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/-2235764-2235764/|website=www.dnevnik.si|date=2024-06-21|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref> Novembra 2024 so neznanci na pročelje zapisali homofobno geslo "SMRT PEDROM", nanj polepili nalepke z desničarskimi slogani in z imenom, geslom in logotipom<ref name=":35">{{Navedi splet|title=(Foto) Dejanje vredno obsojanja: Mariborska knjigarna žrtev še enega homofobnega napada - Svet24.si|url=https://svet24.si/clanek/mariborska-knjigarna-homofob-zrtev-napad-maribor-grafiti-1384600|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref> nacionalistične skupine Slovenski Red,<ref name=":37" /> katerega logotip so naslikali tudi na vratno cerado.<ref name=":35" /> Napad so obsodili predsednica republike Nataša Pirc Musar, župan maribora Saša Arsenovič<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Mariborka znova tarča napada, oglasila sta se Pirc Musar in Arsenovič|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-mariborka-znova-tarca-napada-skupina-starejsih-moskih-sredi-noci-strgala-mavricno-zastavo/|website=maribor24.si|date=2025-06-22|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref> in Nacionalni svet za kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=Vrstijo se obsodbe homofobnega napada na knjigarno v Mariboru: "Vandalizem s politično motivacijo je nedopusten ... "|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/nsk-mariborka-knjigarna-napad-homofobija-maribor/|website=Metropolitan.si|date=2024-12-03|accessdate=2026-07-19|language=sl-SI}}</ref> Junija 2025 so trije napadalci sredi noči iz notranje strani vrat knjigarne odtrgali mavrično zastavo (ki je bila sicer vidna le v času obratovanja, ko so bila vrata razprta) in dodatno poškodovali pročelje knjigarne.<ref>{{Navedi splet|title=Knjigarni Mariborka homofobni vandali znova strgali mavrično zastavo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/knjigarni-mariborka-homofobni-vandali-znova-strgali-mavricno-zastavo/749784|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-19|language=sl|first=A.|last=P}}</ref> *Januarja 2025 so neznanci pročelje [[Sinagoga Maribor|mariborske sinagoge]] vandalizirali z antisemitskimi in nacionalističnimi grafiti, med drugim: "SMRT JUDOM SLAVA SLOVENIJI!" in "JUDI SO ZLO SVETA".<ref>{{Navedi splet|title=Neznanci z grafiti oskrunili mariborsko sinagogo|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/neznanci-z-grafiti-oskrunili-mariborsko-sinagogo/733158|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-19|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> *Julija 2025 se je na obrobju mariborske Parade ponosa zbrala skupina mladih protestnikov, ki so razkazovali slovenske zastave, karantanske panterje, križ in transparent s homofobnim in nacionalističnim geslom. Po navedbah organizatorjev Parade so "skušal[i] izzvati konflikt".<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Na mariborski paradi ponosa okoli 350 ljudi in protishod, ki je "izzival konflikt" - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/slovenija/parada-ponosa-maribor-1824389|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref> *Junija 2025 se je protestov proti romski kriminaliteti (katerih povod je bil napad na kmeta) v Šentjerneju in Ljubljani udeležila skupina neonacistov, ki jih je [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] na podlagi javno dostopnih fotografij identificiral kot pristaše Slovenske obrambne straže.<ref>{{Navedi splet |date=2025-07-17 |title=Politiki ukradli protest krajanov, priložnost izkoristili za politične govore |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/politiki-ukradli-protest-krajanov-priloznost-izkoristili-za-politicne-govore-2744778/ |access-date=2026-07-25 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> *Oktobra 2025 se je protesta proti romski kriminaliteti v Novem mestu udeležila tudi skupina skrajnih desničarjev, ki so vihljali zastavo s karantanskim panterjem in razpeli transparente z identitarnim gestlom "DEFEND EUROPE" in keltskim križem. Skupino je spremljal evropski poslanec Branko Grims.<ref>{{Navedi splet |date=2025-10-29 |title=Med množico v Novem mestu tudi desničarski skrajneži s transparentom (FOTO) |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novo-mesto-defend-slovenija-branko-grims-1857946 |access-date=2026-07-25 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Zamaskirani udeleženci shoda so med nagovori prižgali pirotehnične bakle (drugi udeleženci shoda so jih od takšnih odklonskih ravnanj nato odvrnili). Policija je med shodom prepoznala prekršek uporabe teh pirotehničnih sredstev; policija je med varnostnimi pregledi udeležencev prav tako odkrila in zasegla prepovedane pirotehnične izdelke kot tudidelo shod remg več kosov hladnega orožja (mačeto, bokserje, preklopni nož in teleskopsko palico).<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Na mirnem shodu v Novem mestu več kot 10.000 ljudi. Župani opozorili na zaostrene razmere. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-mirnem-shodu-v-novem-mestu-vec-kot-10-000-ljudi-zupani-opozorili-na-zaostrene-razmere/762200 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> *Februarja 2026 je 14 posameznikov uprizorilo neprijavljen shod, ki se je končal pred Centrom mladih Koper, kjer je potekal glasbeni dogodek; pred CKM je skupina nato skandirala ime glasbenika, ki naj na dogodku ne bi bil prisoten, nato pa se razšla. Shod sta spremljala dva policista v civilnih oblačilih. Policija je med shodom prepoznala sum kaznivih dejanj spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestropnosti ter kršitve javnega reda in miru (ki prepoveduje uporabo ekstremističnih simbolov). Po dogodku [[Skrajna desnica v Sloveniji#Slovenska obrambna straža (SOS)|Slovenska obrambna straža]] na omrežju Instagram objavila fotografijo shoda, na kateri zamaskirani udeleženci pozirajo s transparenti, ki med drugim upodabljajo keltski križ in karantanskega panterja; dva udeleženca na fotografiji uprizarjata fašistični pozdrav. Policija je enega od njih identificirala kot znanega neonacista; omenjena oseba naj bi že mesec poprej organiziral podoben shod ob glasbenem dogodku v Luciji, na katerem so shodniki prav tako razkazovali nacistične simbole. Incident v Kopru so obsodili v vseh koalicijskih strankah.<ref>{{Navedi splet|title=Shod neonacistov v Kopru: Policija preiskuje sum kaznivih dejanj|url=https://www.dnevnik.si/novice/kronika/shod-neonacistov-v-kopru-policija-preiskuje-sum-kaznivih-dejanj-2783477/|website=www.dnevnik.si|date=2026-02-08|accessdate=2026-07-21|language=sl}}</ref> *Marca 2026 so [[N1 Slovenija]] in Ambasada Rog poročali o porastu rasistično motiviranih napadov na območju Ljubljane nad temnopoltimi tujci - delavci, tujimi študenti in prosilci za azil. Takšni napadi naj bi se po navedbah Ambasade Rog dogajali že dlje časa, v preteklih tednih pa naj bi postali pogostejši - v tem času naj bi se jih zgodilo že več deset. N1 je stopil v stik z več žrtvami napadov in pridobili dodatne podatke o okoliščinah. Običajno so napadalci z zakritimi obrazi žrtve skupinsko napadli in telesno poškodovali, nato pa pobegnili. V enem primeru so žrtev poškropili z solzilcem. V enem primeru sta žrtvi napada na pomoč priskočila dva prijatelja tuja državljana, ki sta se nahajala v bližini in napad opazila; po prihodu policije pa so se napadalci izdajali za žrtve napada, policija pa je kot napadalce tudi prepoznala napadene tujce in jih vklenila in dejanske napadalce izpustila, tujce nato zaslišala zaradi suma nasilništva in jim zagrozila z deportacijo (eden od žrtev je bil prosilec za azil), žrtev je na Facebook profilu svojega napadalca odkrila napadalčeve rasistične objave. Več napadov se je zgodilo na območju glavne avtobusne postaje, več pa tudi na območju varnostno tveganega območja (razglašenega v skladu s t.i. [[Šutarjev zakon|Šutarjevim zakonom]]), kjer naj bi policija poostreno bdela nad kriminaliteto in skrbela za varnost. Za enega od napadov je odgovornost prevzela [[Skrajna desnica v Sloveniji#Slovenska obrambna straža (SOS)|Slovenska obrambna straža]], ki je na svojem instagramu po napadu objavila fotografijo sveže krvi na tlakovcih in med drugim pripisala "V Sloveniji migrantsko pametovanje/nadlegovanje nosi svoje posledice... [...]". Predstavniki Ambasade Rog so policiji očitali pomankljivo ukrepanje ob takšnih sovražno motiviranih napadih. N1 je na policijo naslovil več vprašanj v zvezi z njihovim ukrepanjem; odgovori policije na medijsko vprašanje so bili skopi in formularni.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorila o rasistično motiviranih napadih v centru Ljubljane: "Zamaskiranci prežijo nanje"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/opozorila-o-rasisticno-motiviranih-napadih-v-centru-ljubljane-zamaskiranci-prezijo-nanje/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-07-19|language=sl-SI}}</ref> *Julija 2026 je v Ljubljani potekal [[Skrajna desnica v Sloveniji#Shod za remigracijo (2026)|shod za remigracijo]]. Pobudniki in vodilni udeleženci shoda so imeli povezave z stranko SDS.<ref name=":4" /><ref name=":20" /> === Ljubljanski protest 30. novembra 2012 === 30. novembra 2012 je skupina dobro organiziranih nasilnih agitatorjev zmotila večji protest [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|slovenskih protestov 2012–2013]] (t.i. »vseslovenskih vstaj«); protest levičarjev v Ljubljani, ki je potekal pred stavbo parlamenta in zahteval odstop vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Več deset mlajših moških - nekateri izmed njih z zamaskiranimi obrazi - je v paravojaški formaciji prodrlo v množico protestnikov. Skupina je nosila napise, ki so med drugim prikazovali keltski križ, vzklikala pa nacistična gesla in uprizarjala nacističen pozdrav. Skupina je pričela obračun s policijo, ki jo je obmetavala močnimi petardami, steklenicami, granitnimi kockami, molotovkami in doma narejenimi eksplozivnimi napravami. Ko se je spopad sprevrgel v izgrede s policijo, ki se je po ulicah Ljubljane borila z manjšimi skupinami izgrednikov, je bil mobiliziran policijski helikopter in vodni top (prvi primer njegove uporabe v zgodovini samostojne Slovenije).<ref>{{Navedi novice|url=https://uk.reuters.com/article/uk-slovenia-protest-idUKBRE8AT1G320121130|title=Slovenia police clash with protesters ahead of vote|last=Novak|first=Marja|work=reuters.com|accessdate=2018-09-09|language=en-GB|date=1. december 2012|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910131415/https://uk.reuters.com/article/uk-slovenia-protest-idUKBRE8AT1G320121130|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180910131415/https://uk.reuters.com/article/uk-slovenia-protest-idUKBRE8AT1G320121130 |date=2018-09-10 }}</ref><ref name=":112" /><ref name=":18" /><ref name=":17" /><ref name=":23" /><ref name=":21" />[[File:Slovene_Neo-Nazis_disrupted_peaceful_manifestation_in_Ljubljana_30._11._2012..webm|sličica|Nasilni agitatorji zmotijo protivladni protest 30. novembra 2012 v Ljubljani (video).]][[File:Posebna_Policijska_Enota_Special_Police_Unit.webm|sličica|Aktivnosti pripadnikov policijskih enot med protestom in izgredi v Ljubljani 30. novembra 2012 (video).]] 10-15 policijskih policistov je utrpelo telesne poškodbe (trije s poškodbami glave zaradi udarcev granitnih kock), v ljubljanskem kliničnem centru pa je bilo 10 oseb oskrbovanih zaradi poškodb, prejetih med protesti, vključno s tremi policisti in fotografom.<ref name=":17" /> Nasilno skupino so sestavljali nogometni huligani, neonacisti in člani skrajno desničarskih ekstremističnih skupin (vsaj nekateri so bili tudi člani Blood & Honour, Headhunters Domžale in Green Dragons). Po navedbah policije naj bi bili vsaj nekateri med nasilnimi agitatorji usposobljeni, najeti in plačani, policija pa je preiskovala sum, da je agitatorje najela in plačala katera politična stranka.<ref name=":112" /><ref name=":18" /><ref name=":242" /><ref name=":17" /><ref name=":22" /><ref name=":23" /><ref name=":25" /> Pozneje je bilo tudi razkrito, da sta bila med aretiranima tudi dva pripadnika slovenskih oboroženih sil.<ref name=":21" /> Zaradi incidenta je bila ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, da bi je preučila delovanje ekstremističnih skupin v Sloveniji in njihove morebitne politične povezave ter prilagodila zakone tako, da bi se bolj učinkovito zoperstavljali ekstremizmu.<ref name=":26" /> === Shod za remigracijo (2026) === 7. julija 2026 je v središču Ljubljane potekal shod, na katerem so udeleženci pozivali k "remigraciji". Datum shoda je sovpadal z 35. obletnico podpisa [[brionska deklaracija]], ključnega dogodka slovenske osamosvojitve.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Neonacistični shod v Ljubljani: »To ni domoljubje, ampak zastraševanje«|url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/nacionalisticni-shod-v-ljubljani-s-panterjem-na-zastavah-zahtevali-remigracijo-2814044/|website=www.dnevnik.si|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref> Shoda se je udeležilo več deset (navedba [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]])<ref name=":3" /> oz. 100 oseb (navedba [[Delo (časopis)|Dela]])<ref>{{Navedi splet |title=Svoboda izražanja ni opravičilo za širjenje sovraštva |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/shod-domoljubov-zzb-nob-fasizem-homofobija-remigracija-migranti |access-date=2026-07-25 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> - pretežno moških. Udeleženci so uporabljali rumeno-črno barvno shemo,<ref name=":3" /> ki sovpada z barvami identitarnega gibanja.{{Navedi vir}} Udeleženci so vihljali slovenske zastave kot tudi rumeno-črne zastave in večji transparent s podobami [[Karantanski panter|karantanskega pantra]] s pripisom "REMIGRACIJA". Nekateri so na prešernovem trgu prižgali rumene dimne bakle. Eden od udeležencev shoad je "ponosno" razkazoval vratno tetovažo nacističnega simbola "[[Schutzstaffel|SS]]", ki ga je v objektivu ujel fotograf [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]].<ref name=":3" /> Nekateri udeleženci shoda so vprizarjali nacistične pozdrave.<ref>{{Navedi splet|title=Pravi moški|url=https://www.mladina.si/249856/pravi-moski/|website=Mladina.si|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref> Policija je pred dogodkom pozive k udeležbi neprijavljenega shoda zaznala na družbenih omrežjih in zato shod varovala. Policija je bila med potekom shoda obveščena o dogodku na območju Starega trga, v katerem je bila poškodovana ena oseba, kot kršitev pa prepoznala tudi uporabo pirotehničnih sredstev (bakel) in napovedala preiskavo in ukrepanje zoper odgovorne.<ref name=":3" /> '''Organizatorji, govorci in udeleženci''' Organizatorji shoda so se opredelili kot "domoljubi" in pozvali k sprejetju "deklaracije o remigraciji", ki naj zažčiti nacionalno identiteto, kulturo in jezik.<ref name=":3" /> Glavna govorca na shodu sta bila Tadej Plohl in Janez Marinko.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sodelavci Branka Grimsa v ozadju shoda skrajne desnice v Ljubljani #foto|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/shod-domoljubov-sds-nacisti-branko-grims-tadej-plohl-janez-marinko-1912233|website=Necenzurirano.si|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref> Tadeja Plohla je [[Nova24TV]] v svoji reportaži shoda opisala kot "spletnega vplivneža in podjetnika".<ref name=":20">{{Navedi splet|title=[Video] Na ulicah Ljubljane potekal domoljubni shod, mladi zahtevajo remigracijo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/video-na-ulicah-ljubljane-potekal-domoljubni-shod-mladi-zahtevajo-remigracijo/|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-19|language=sl-SI|last=sekand}}</ref> K udeležbi shoda je na socialnih omrežjih pozival prek svoje strani Prava Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=prava.slovenija - Instagram|url=https://www.instagram.com/prava.slovenija/|website=www.instagram.com|accessdate=2026-07-19|archiveurl=https://archive.ph/RxyLX}}</ref> Nekaj dni po shodu je Nova24TV z Plohlom objavila tudi intervju.<ref>{{Navedi splet|title=Mladi domoljub o shodu: “Ekstremno je, da ščitimo kriminalce namesto naših hčera” {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/mladi-domoljub-o-shodu-ekstremno-je-da-scitimo-kriminalce-namesto-nasih-hcera/|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-19|language=sl-SI|first=Tanja|last=Brkić}}</ref> Plohl je samostojni podjetnik, katerega spletna platforma PRAVI MOŠKI moškim ponuja plačljivo članstvo,<ref name=":4" /> s katerim pridobijo priložnost druženja in sklenjanja prijateljstev z drugimi člani, udeleževanja skupinskih dejavnosti kot so trening borilnih veščin in knjižni krožki, in pa dostop do tečajev in drugih vsebin za samoizboljšavo, ki naj bi članom omogočile zavihteti se na sam vrh moške statusne družbene hierarhije.<ref>{{Navedi splet|title=PRAVI MOŠKI - Uradni Portal Spletnega Programa|url=https://xn--pravimoki-r3b.si/|website=PRAVI MOŠKI|accessdate=2026-07-19|language=sl-SI|archiveurl=https://archive.ph/8mCKG}}</ref> Plohl oz. njegov s.p. PRAVI MOŠKI je v Evropskem parlamentu naveden kot "specializiran izvajalec storitev" evropskega poslanca [[Branko Grims|Branka Grimsa]]. Na spletni strani in oglasih za svojo platformo se Plohl večkrat pojavlja skupaj z Žanom Žalcem, Grimsovim pomočnikom v EP in nekdanjim voditeljem slovenske Generacije identitete.<ref name=":4" /> Plohl in Grims na medijsko poizvedovanjo o podrobnostih njunega poslovnega sodelovanja v EP nista odgovorila.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Pravi moški|url=https://www.mladina.si/249856/pravi-moski/|website=Mladina.si|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref> Plohl je privrženec zloglasnega maskulinističnega spletnega vplivneža [[Andrew Tate|Andrewa Tata]].<ref name=":4" /><ref name=":16" /> Plohl na spletu deli tudi moška šovinistična stališča o razmerjih med spoli.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice |date=2026-01-09 |title=PRAVI MOŠKI (@PraviMoski) on X |url=https://x.com/PraviMoski/status/2009555816144138559 |archive-url=https://archive.ph/IFLo8 |access-date=2026-07-19 |work=X (formerly Twitter) |language=en-US |quote=On stoji kot ščit sveta, ona cveti kot srce doma.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1945756902658249|title=Tadej Plohl - Facebook|archiveurl=https://archive.ph/jMmV7|quote=Resnična prevara je, da ženske sramotimo, ker zaupajo in sledijo možu, hkrati pa jih spodbujamo, naj raje zaupajo in sledijo vladi.}}</ref> Janez Marinko je v preteklosti<ref name=":16" /> politično udejstvoval kot funkcionar v podmladku SDS,<ref name=":4" /><ref name=":16" /> leta 2025<ref name=":4" /> pa postal član društva [[Nova smer]], ki velja za nevladniško izpostavo podmladka SDS.<ref name=":4" /><ref name=":16" /> Na družbenih omrežjih se poskuša uveljaviti kot desnopolitični spletni uplivnež.<ref name=":16" /> Andrej Okorn, eden od najvidnejših slovenskih neonacistov, je bil prvi, ki je pozival k udeležbi shoda.<ref name=":4" /> Okorn je maja istega leta kot član delegacije simpatizerjev SDS v EP obiskal Branka Grimsa.<ref name=":16" /> Na shodu je za ozvočenje skrbel Maj Šuklje<ref name=":4" /> (po poročanju Mladine neonacist<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva II|url=https://www.mladina.si/209276/koalicija-sovrastva-ii/|website=Mladina.si|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref>), nekdanji zastopnik [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]],<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica - NTA {{!}} Nacionalna Tiskovna Agencija|url=https://nacionalnata.si/|website=NTA {{!}} Nacionalna Tiskovna Agencija|accessdate=2026-07-19|language=sl-SI}}</ref> ki se je leta 2023 včlanil v stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name=":4" /> '''Odzivi''' Shod je obsodila predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je v izjavi med drugim zapisala: "Nacistično ikonografijo, dvigovanje desnic, maskirane udeležence, pozive k tako imenovani 'remigraciji' in homofobne ter žaljive izpade, tudi proti nekaterim politikom, je treba poimenovati s pravim imenom: to niso domoljubje, ne skrb za varnost in ne svobodno izražanje mnenj. To so zastraševanje, širjenje sovraštva in napad na temeljne vrednote ustavne demokracije." Policijo in druge pristojne organu je ob tem pozvala k preiskavi dogodkov in sankcioniranju kršiteljev.<ref name=":3" /> Generacija identitete je na socialnih omrežjih trdila, da je fotografija nacistične tetovaže udeleženca shoda ponarejena z umetno inteligenco (objavo je pospremila z dejansko potvorjeno domnevno originalno fotografijo, kjer je tetovaža "SS" zamenjana s križem) in da je bila v takšni obliki prvič objavljena na socialnih omrežjih in nato razširjena v medijih. Vest je po-objavila Nova24TV pod naslovom "Režimski mediji ponovno širijo laži anonimnih levih agitatorjev".<ref>{{Navedi splet|title=Režimski mediji ponovno širijo laži anonimnih levih agitatorjev {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/rezimski-mediji-ponovno-sirijo-lazi-anonimnih-levih-agitatorjev/|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-19|language=sl-SI|first=Tanja|last=Brkić}}</ref> Dnevnik je nato potrdil pristnost fotografije; GI so trditev izbrisali<ref>{{Navedi splet|title=Fotografija je resnična! Dnevnikov fotograf na laž postavil trditve neonacistov|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/fotografija-je-resnicna-dnevnikov-fotograf-na-laz-postavil-trditve-skrajno-desnega-gibanja-2814297/|website=www.dnevnik.si|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-19|language=sl}}</ref> in v odzivu nacistične tetovaže opredelili kot malenkost v primerjavi z zločini slovenskih komunistov.<ref>{{Navedi splet|title=Generacija identitete|url=https://t.me/GeneracijaID/6730|website=Telegram|accessdate=2026-07-19}}</ref> == Nadaljnje branje == * Chládková, Lucie. 2014. [https://is.muni.cz/th/pifof/Slovenia_far_right.pdf The Far Right in Slovenia]. Master's thesis. Faculty of Social Studies, Masaryk University (angleščina) {{clear}} == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Politična gibanja]] [[Kategorija:Politični ekstremizem]] fs0479gfbjnwipqmvfogfzn89asl9cg 0 496914 6718094 6717839 2026-07-26T08:56:19Z Gledalec 242658 /* Hamburška celica */ pp 6718094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ziad Jarrah|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[pilot]], [[terorist]]}} '''Ziad Samir Jarrah''' (arabsko: زياد سمير جراح, Ziyād Samīr Jarrāḥ), [[Libanonci|libanonski]] [[pilot]] in [[Terorizem|terorist]] ter eden od povzročiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]], * [[11. maj]] [[1975]] [[Libanon]] † [[11. september]] [[2001]] [[Shanksville]]. Jarrah je bil ugrabitelj-pilot letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines leta 93]] in po uporu potnikov letalo v okviru usklajenih napadov strmoglavil na polje na podeželju blizu mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Po bogati in sekularni vzgoji se je Jarrah leta 1996 preselil v [[Nemčija|Nemčijo]]. V načrtovanje napadov 11. septembra se je vključil, ko je konec devetdesetih let obiskoval hamburško univerzo uporabnih znanosti (HAW) in se tam spoznal z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]], [[Marwan al-Shehhi|Marvanom al Šehijem]] in Ramzijem bin al-Shibh, ki so tvorili tako imenovano hamburško celico. Jarraha je za napade leta 1999 izbr [[Osama bin Laden]]. Edini med ugrabitelji je bil blizu svoji družini in dekletu. Po poročanju je bil edini ugrabitelj, ki je izražal zaskrbljenost glede izvedbe napadov. Jarrah je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prispel junija 2000. Od junija 2000 do januarja 2001 je po preselitvi na [[Florida|Florido]] iz [[New Jersey|New Jerseyja]] treniral v družbi Huffman Aviation skupaj z Atto in al Šehijem z njunim inštruktorjem letenja Rudijem Dekkersom<ref>[http://www.cinnection.com/cronologia-11s-cine-peliculas-atentados-torres-gemelas/ Cronología: 11S y el cine. Peliculas sobre los atentados de las Torres Gemelas]</ref>. 7. septembra 2001 je Jarrah odletel iz Fort Lauderdale v Newark. Štiri dni kasneje se je vkrcal na let 93 letalske družbe United Airlines in prevzel vlogo pilota letala skupaj s svojo ekipo ugrabiteljev, med katerimi so bili [[Saeed al-Ghamdi|Said al Gamdi]], [[Ahmed al-Nami|Ahmed al Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi|Ahmed al Haznavi]], ki so skupaj poskušal letalo strmoglaviti v hišo ameriškega kongresa ali [[Bela hiša|Belo hišo]], kar je bilo onemogočeno, ko so potniki sprožili upor proti ugrabiteljem. Namesto tega so letalo strmoglavili na polje v [[Shanksville]], pri čemer je umrlo vseh 33 ljudi na krovu. == Zgodnje življenje == Ziad Samir Jarrah se je rodil 11. maja 1975 v soseski Mazraa v [[Bejrut|Bejrutu]] v [[Libanon|Libanonu]]. Vzgajala ga je bogata in spoštovana arabska družina v stanovanju v delavski soseski Tanak v Bejrutu in hiši s 25 hektarji veliko kmetijo v podeželskem mestu Marj. Šolal se je v mestu. Jarrahov oče Samir je delal za libanonsko vlado kot inšpektor za socialne storitve, njegova mati Nafissa pa je bila ravnateljica osnovne šole. Njegov stric Jamal je kasneje postal bankir, aktivist za libanonskega premierja [[Rafik Hariri|Rafika Haririja]] in član libanonskega parlamenta. V mladosti je Jarrah igral [[nogomet]] in treniral borilne veščine. Izrazil je tudi močno zanimanje za letalstvo, slednjemu pa je njegova družina nasprotovala. Njegov oče se je kasneje spominjal: »Preprečil sem mu, da bi postal pilot. Imam samo enega sina in bal sem se, da bo strmoglavil.« Jarrah je odraščal sredi bojev v Bejrutu med libanonsko državljansko vojno (1975–1990), v kateri je prišlo do versko motiviranega konflikta med [[Muslimani|muslimanskim]], krščanskim in druzskim prebivalstvom. [[Sirija]], [[Izrael]], [[Združene države Amerike]], [[Francija]] in [[Italija]] so v državo poslale tudi svoje vojake. Sydney Freedberg iz St. Petersburg Timesa je zapisal, da je Libanon iz mirne države prešel v »krvavo orgijo atentatov, avtomobilskih bomb, ugrabitev in pobojev«. Tanak je bil blizu prvih bojnih črt muslimanskih in krščanskih frakcij, njegovi prebivalci pa so se naučili izogibati ostrostrelskemu ognju. Ko je bilo varno, ga je družina peljala v Marj, da bi »sprostil nakopičene napetosti«, ki jih je povzročila vojna. Med vojno si je dolina Beqaa, ki je obdajala Marj, med analitiki pridobila sloves »zatočišča za [muslimanske] teroriste«, medtem ko Jarrah takrat ni bil niti navdušen nad islamom niti politično ekstremističen. Čeprav sta se njegova starša opisala kot sunita, nista bistveno spoštovala islamskih običajev, njegova mati pa je delala v krščanski šoli. V letih 1995 in 1996, ko je uradno znano, da je Jarrah živel v Libanonu, je oseba z njegovim imenom najela stanovanje v [[Brooklyn|Brooklynu]] v [[New York|New Yorku]]. Po smrti Jarraha iz Libanona leta 2001 so najemodajalci stanovanja najemnika Jarraha identificirali na ujemajočih se fotografijah prvega, ki jih je objavil [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]]. == Izobraževanje == [[Slika:A main street in Shatila camp during the July ceasefire, Beirut, Lebanon.jpg|sličica|Posledice spopadov v begunskem taborišču Šatila v vzhodnem Bejrutu leta 1986, ko je Jarrah obiskoval šolo v bližini.]] Viri se ne strinjajo glede Jarrahove ravni inteligence in uspeha v šolanju skozi vse življenje. Po besedah enega od njegovih učiteljev v Bejrutu je imel podpovprečne ocene. Vendar pa je njegov bratranec Assem o njegovem študiju na fakulteti v Greifswaldu v [[Nemčija|Nemčiji]] povedal: »Ne, normalno ni prava beseda. Ziad je bil briljanten. Jezikovni tečaj je končal v dveh semestrih, medtem ko običajno traja štiri. Ziad je bil ambiciozen in se je želel uveljaviti.« Poročilo [[Komisija za napade 11. septembra|komisije za 11. september]] (2004) in Jarrahova zaročenka Aysel Şengün sta trdila, da se je do konca življenja naučil govoriti vsaj štiri jezike na visoki ravni: [[Arabščina|arabščino]], [[Francoščina|francoščino]], [[Nemščina|nemščino]] in [[Angleščina|angleščino]]. Vendar pa je ljudem morda lagal o obsegu svojega znanja angleščine. Večina otrok v Tanaku je obiskovala cenovno dostopno islamsko šolo v soseski al-Farouk. Vendar pa je Jarrah od leta 1981 dalje obiskoval drago krščansko šolo al-Hikmeh v soseski višjega srednjega razreda v vzhodnem Bejrutu, imenovani Achrafieh. Leta 1986 in 1987 je bil na poti v al-Hikmeh priča ostrostrelskim aktivnostim, saj je bila v bližini soseske Sabra in begunskega taborišča Shatila, ki sta postala tarči vojne zaradi palestinskih beguncev. Njegov prijatelj iz otroštva, Ziad Touba, se je kasneje spominjal:<blockquote>»[Ko] sva bila z Ziadom pozno zunaj, sem moral spati pri njem doma, da bi se izognil ostrostrelcem [v Tanaku]. Ob teh priložnostih sva se pogovarjala o njegovih aferah z dekleti z druge strani [Bejruta na vzhodu], kraja, ki mi ni bil znan. [...] Pokazal mi je tudi svoje borilne veščine. Večkrat sem ga šel gledat, kako se uči uličnega bojevanja v njegovi šoli. Bil je agresiven in nežen.«</blockquote>Jarrah se je kasneje vpisal v Mar Elias Batina, še eno drago šolo, v zahodni soseski Wata al-Msaytbeh. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ga starši prisilili, da je zapustil dom, hkrati pa so mu dali na izbiro študij v Nemčiji ali [[Kanada|Kanadi]]. Menil je, da je Kanada predaleč, in napovedal je, da ga bodo starši zaprosili za poroko s sestrično, ki je tam živela. Aprila 1996 se je Jarrah po pridobitvi študentske vize preselil v stanovanje v Nemčiji, da bi se lahko vpisal v program pridobitve certifikata iz nemščine na bližnji univerzi v Greifswaldu. Tečaj jezika je bil predpogoj za tiste, ki jim jezik ni materni jezik in so želeli študirati v državi. Živel je v Greifswaldu s bratrancema Assemom in Salimom Ghazijem Jarrahom. Assem, ki je ostal v Nemčiji, medtem ko je njegova žena delala na diplomi iz ginekologije, je bil zadolžen za druga dva. O Ziadu je povedal, da je bil poleg tega, da je bil v šoli dober učenec, »tudi playboy, ki je ljubil ženske, diskoteke in bare. Pogosto je pripomnil, kako je obtičal Greifswald v petdesetih letih prejšnjega stoletja.« Jarrah je nato sklenil tesno prijateljstvo z Aysel Şengün, nemško državljanko turškega rodu, ki je študirala zobozdravstvo. Imela sta romantično razmerje do konca njegovega življenja in na kratko sta živela skupaj. Jarrah je nato načrtoval tudi študij zobozdravstva. == Radikalizacija == Şengün se je kasneje spominjala, da se je Jarrah po vrnitvi v Greifswald s potovanja v [[Bejrut]] pozimi 1996 "zdel spremenjen". Bil je bolj mračen in je začel brati al-Jihad, radikalno islamistično publikacijo. Začel je obiskovati tudi greifswaldsko mošejo in se spoprijateljil z lastnikom [[Abdula Rahman al-Makhadi|Abdulom Rahmanom al-Makhadijem]]. Bil je Jemnec, ki je med obiskovalci uveljavljal vedenje, skladno z islamsko moralo, in postal lokalni "tiskovni predstavnik radikalnega islama". Nemška obveščevalna služba ga je tudi nadzorovala, ker je dajal denar [[Hamas|Hamasu]]. Z Jarrahom sta potovala po Nemčiji in Jarraha je predstavil svojim muslimanskim prijateljem. Eden od njih, moški, znan kot Marcel "Hussein" K., je bil podpredsednik Islamskega centra Münster v Severnem Porenju-Vestfaliji in postal Jarrahov zaupnik do konca Jarrahovega življenja. V letih 2000 in 2001 je Marcela pogosto klical po nasvet tik preden je sprejel pomembne odločitve. Septembra 1997 se je Jarrah preselil v Hamburg, da bi na Univerzi uporabnih znanosti v Hamburgu študiral letalsko inženirstvo. To je bila nenadna sprememba od njegovega načrta za vpis na zobozdravstvo; Şengün je pojasnila, da ga je letalstvo zanimalo že od otroštva, Assemu pa, da ga nobena medicinska fakulteta ne bo sprejela. Hkrati je delal v Volkswagnovi lakirnici v bližnjem Wolfsburgu. Jarrah je začel obiskovati mošejo al-Quds, ki je pridigala salafijski islam. Tam je spoznal skupino prijateljev, ki so med obiskovalci prav tako uveljavljali islamsko moralo. Jarrah jo je sam začel uveljavljati pri Şengün, kritiziral je njene prijatelje in oblačila. Prisilil jo je, da nosi tančico, zahteval, da si pokrije roke, in ji ni dovolil srečati nobenega od njegovih prijateljev. Zaradi njunih prepirov sta se ločila, a sta se kasneje spet združila. V začetku leta 1999 ji je Jarrah povedal, da v življenju ni večje časti kot umreti za [[Alah|Alaha]] in da bo vodil [[džihad]], kar jo je močno prestrašilo. Medtem je nehal pisati domov. Jarrahovo ekstremistično vedenje je zaskrbelo njegovo družino, ki je v njegov kraj poslala "odposlance", da bi ga prosili, naj se vrne v Bejrut. Oče mu je tudi zagrozil, da mu bo odvzel mesečno žepnino v višini 2000 dolarjev. == Hamburška celica == Z srečanji z ljudmi v mošeji se je Jarrah pridružil hamburški celici, tajnemu celičnemu sistemu islamističnih teroristov, katerih člani so sčasoma zagrešili in načrtovali [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade Al Kaide na Združene države Amerike 11. septembra 2001]]. Načrt za napad sta oblikovala [[Osama bin Laden]] in [[Kalid Šejk Mohammed|Khalid Sheikh Mohammed]]. Vodja celice je bil [[Mohamed Atta]], ki se je zaradi izobraževanja preselil v Hamburg, tako kot Jarrah ter člana [[Marvan al Šehi]] in [[Zakariya Essabar]]. Drugi člani so bili [[Ramzi bin al-Shibh]], [[Abdelghani Mzoudi]], [[Ahmed Taleb]], [[Mamoun Darkazanli]], [[Mohammed Haydar Zammar]], [[Mounir el-Motassadeq]], [[Naamen Meziche]] in [[Said Bahaji]]. Jarrahov najbližji prijatelj v skupini je bil bin al-Shibh. Bahaji in Zammar sta bila oba opisana kot tista, ki sta jih vse združila. Konec leta 1999 se je celica odločila odpotovati v [[Čečenija|Čečenijo]], da bi pomagala džihadističnim upornikom v boju proti ruskim silam v drugi čečenski vojni. Tik preden so odšli, pa sta jih [[Khalid al-Masri]] in [[Mohamedou Ould Slahi]] prepričala, naj raje odpotujejo v [[Afganistan]]. Jarrah je pred odhodom poklical Marcela K. Jarrah, Atta, al Šehi in bin al-Shibh so nato ločeno vstopili v Afganistan, da bi se srečali z voditelji [[Al Kaida|Al Kaide]], vključno z bin Ladnom. Naučili so jih, kako biti džihadistični teroristi, in so jim predstavili načrt za ugrabitev ameriških letal. Nekateri člani so se sčasoma tam srečali. Videoposnetek z časovnim žigom 8. januarja 2000 prikazuje Jarraha, Atto, al Šehija, bin al-Shibha in druge, kako opazujejo bin Ladna, kako govori v Al Kaidini bazi Tarnak Farms. Drug videoposnetek z časovnim žigom 18. januarja prikazuje Jarraha in Atto, kako podajata svoje zadnje oporoke in testamente ter razpravljata o nedoločenih listih papirja na tleh poleg sebe; pogovor ni slišen. Şengün ni povsem vedela za Jarrahovo potovanje, vendar je njegovi družini povedala, da se boji, da je odšel v Afganistan. == Načrtovanje napadov 11. septembra 2001 == === Vrnitev v Hamburg === [[Slika:Marienstraße 54.JPG|sličica|Hamburška celica je načrtovala napade 11. septembra v Attovem stanovanju na Marienstraße (Marien Street) v Hamburgu.]] Člani hamburške celice, ki so obiskali Afganistan, so se sčasoma vrnili v Hamburg, da bi začeli delati načrte za napade. Po vrnitvi je Jarrah Şengünu in njegovi družini pojasnil, da je preprosto selil svoje stvari iz [[Greifswald|Greifswalda]] v Hamburg. Celica je podrobnosti načrta izdelala v Attovem stanovanju, medtem ko so Bahaji, bin al-Shibh in Essabar živeli tam na različnih lokacijah. Vprašljivo je, ali je tam živel tudi Jarrah. El-Motassadeq je plačeval šolnino in druge račune študentom v celici, kot je bil Jarrah. Potem ko so se člani celice preselili v ZDA, je še naprej plačeval najemnino za njihove domove v Nemčiji, da bi bilo videti, kot da se nameravajo vrniti. Celica je poskušala skriti svoj ekstremizem in se zliti s prebivalstvom; po Şengünovih besedah si je Jarrah obril brado in začel delovati bolj sekularno. Da bi prikril svoje bivanje v Afganistanu pred varnostnimi uradniki na mednarodnih letališčih, je februarja 2000 prijavil krajo svojega potnega lista in prejel prazen dvojnik – tako kot sta Atta in al Šehi storila prejšnji mesec. Vsi člani so prenehali kontaktirati svoje družine, razen Jarraha, ki je morda dvomil o sodelovanju v napadu. === 2000 in začetek leta 2001 v Združenih državah Amerike === V letih pred napadi 11. septembra je Jarrah verjetno vstopil v ZDA sedemkrat, več kot kateri koli drug ugrabitelj. 25. maja 2000 je v [[Berlin|Berlinu]] zaprosil za petletni vizum B-1/B-2 in ga tudi prejel. 27. junija je Jarrah prvič prispel tja in po odletu iz [[München|Münchna]] pristal na mednarodnem letališču Newark v New Jerseyju. [[Slika:Ziad Jarrah U.S. visa.jpg|sličica|Fotokopija Jarrahovega potnega lista ZDA in vizuma (kopija je bila izdelana junija 2001).]] Jarrah, al Šehi in Atta so nato odšli na [[Florida|Florido]], kjer so se redno vpisali na študij v podjetju Huffman Aviation. Jarrah nato ni zamenjal turističnega vizuma za študentski vizum, s čimer je kršil svoj imigracijski status. Šolo je obiskoval do 15. januarja 2001. Po napadih so se ga mnogi sošolci z veseljem spominjali in ga opisovali kot prijaznega in zaupanja vrednega človeka. Avgusta 2000 je pridobil dovoljenje za letenje z majhnimi letali in se pozneje istega leta začel usposabljati za letenje z velikimi reaktivnimi letali. V Venecie je živel s sošolcem pilotom Thorstenom Biermannom, ki sicer ni imel potrjene povezave z Al Kaido, a je bil po napadih uvrščen na seznam FBI-ja, saj je v ZDA prispel iz Hamburga približno v istem času kot ugrabitelji. Jarrah je Marcela K. poklical na začetku in med usposabljanjem. === Potovanja v Nemčijo in Libanon === Jarrah je nato obiskal Bejrut, da bi videl svojo družino, in Nemčijo, da bi obiskal Şengün. Pripeljal jo je nazaj v ZDA na desetdnevni obisk, kjer se je z njim celo udeležila učnih ur letenja. Konec januarja 2001 je odletel nazaj v Bejrut, da bi obiskal svojega bolnega očeta, nato pa v Nemčijo, da bi ponovno videl svojo punco. Ta potovanja so pokazala opazno razliko med Jarrahom in drugimi ugrabitelji – slednji so med načrtovanjem napadov prekinili vse družinske in romantične odnose. [[Ziad Touba]] je povedal, da mu je Jarrah med enim od Jarrahovih obiskov v Libanonu povedal, da se seli v ZDA in da je dobil novo strast do letalstva. Touba se je kasneje spominjal: »Najbolj me je presenetila sprememba v njegovem vedenju. Bil je mirnejši. Zdelo se je srečen in zadovoljen, ne agresiven in trmast, kot je bil prej.« Konec februarja 2001 se je Jarrah vrnil v ZDA. Po navedbah uradnikov [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]] je Jarrah 30. januarja, ko se je vračal skozi Emirate, na zahtevo [[Centralna obveščevalna agencija|Cie]] opravil razgovor z lokalnimi oblastmi o njegovi potovalni zgodovini. V intervjuju naj bi priznal, da je bil v Afganistanu in [[Pakistan|Pakistanu]]. Cia zanika, da bi to rekel, poročilo komisije za 11. september pa tega trenutka ne omenja. === Maj in junij 2001 v Združenih državah Amerike === [[Slika:Ziad Jarrah Florida Driver's License higher quality.jpg|sličica|Jarrahovo vozniško dovoljenje iz Floride, ki ga je prejel maja 2001.]] Jarrah in Atta sta 2. maja 2001 dobila vozniška dovoljenja za Florido. 6. maja sta se z al Šehijem registrirala za dvomesečno članstvo v telovadnici US1 Fitness Center v Dania Beachu. Preden se je članstvo izteklo, sta ga podaljšala za nadaljnja dva meseca in sčasoma imela tečaje boja na blizu. Jarrahov morebitni partner pri ugrabitvi letala [[Let 93 United Airlines]], [[Ahmed al Haznavi]], je 8. junija 2001 prispel na Florido. Verjetno se je pozneje istega meseca preselil k Jarrahu. Nekaj časa zatem je Jarrah najel novo stanovanje v Lauderdale-by-the-Sea na Floridi in oba moška sta najemodajalcu dala fotokopije svojih nemških potnih listov; najemodajalec jih je po septembrskih napadih predal [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]]-ju. === Zadnje potovanje v Nemčijo in kratek izstop iz načrta === Nekje v mesecih pred napadi se je Jarrah odločil, da zapusti načrt Al Kaide, a se mu je kmalu zatem ponovno pridružil; to je morda storil dvakrat. [[Dietrich Snell]], sodelavec [[Komisija za napade 11. septembra|komisije za 11. september]], je kasneje dejal, da je bil Jarrah "zadnja najboljša priložnost, ki jo je imela ameriška obveščevalna skupnost, da bi preprečila 11. september", saj je bil od vseh ugrabiteljev "najbolj dovzeten za preobrat". Približno v tistem času se je Atta Ramziju bin al-Shibhu pritožil nad težavami pri stiku z Jarrahom zaradi napetosti med njima glede izvedljivosti načrta. Atta se je bal, da bi se Jarrah lahko popolnoma umaknil iz zarote. 25. julija je Jarrah z enosmerno vozovnico odletel v Nemčijo, da bi se ponovno srečal s Şengün. Tokrat ga je videla zadnjič, vendar sta se septembra vsaj še enkrat pogovarjala po telefonu. Nato se je srečal z bin al-Shibhom, ki ga je prepričal, naj izvede operacijo. Jarrah je približno v tem času poklical Marcela K. Približno takrat je Ziadov stric Nazer Jarrah stopil v stik z libanonsko vlado in ameriškim veleposlaništvom v Libanonu ter jim povedal, da se z Ziadom dogaja nekaj zelo nevarnega in resnega ter da Ziad in njegovi prijatelji nekaj naklepajo; nihče ni bil pozoren. === Avgust in september 2001 v Združenih državah Amerike === Jarrah se je morda vrnil v ZDA 5. avgusta 2001, čeprav nekateri viri navajajo, da je pilotski izpit v državi opravljal 2. avgusta, saj je zaradi tega zamudil sestrino poroko. Za nekaj noči konec avgusta in v začetku septembra je najel sobo v motelu Pin-Del v Laurelu v Marylandu; hkrati je ugrabitelj letala [[Let 77 American Airlines|American 77]], [[Navaf al Hazmi]], najel ločeno sobo, ki jo je rezerviral neodvisno od Jarraha. Bila sta le miljo oddaljena od motela Valencia, kjer so bivali še štirje ugrabitelji. Jarrah se je na [[Florida|Florido]] vrnil do 7. septembra. V začetku septembra je poklical očeta Samirja in ga prosil za denar za letalsko usposabljanje. Samir ga je vprašal, kako se razvija njegovo znanje angleščine, na kar je Ziad odgovoril, da je v letalski šoli toliko Arabcev, da lahko govori izključno v arabščini. Oče mu je dal 2000 ameriških dolarjev, za katere preiskovalci menijo, da niso plačali usposabljanja, temveč letalskih kart za United 93 – za Ziada, al Haznavija in druga dva ugrabitelja letala, [[Said al Gamdi|Saida al Gamdija]] in [[Ahmed al Nami|Ahmeda al Namija]]. 7. septembra so Jarrah in trije drugi ugrabitelji letala United 93 poleteli iz Fort Lauderdala na Floridi na mednarodno letališče Newark. Tik pred napadi je Jarrah v svojem stanovanju verjetno postavil veliko lažno pilotsko kabino iz kartonskih škatel. 9. septembra je Jarrah poklical svojo družino, vključno z Jamalom. Slednji se je po napadih spomnil, da je Ziad rekel, da bo šel 22. na poroko svojega bratranca in mu za to priložnost kupi obleko. Vendar se je Nazer Jarrah spomnil, da ga je Ziad poklical 9. septembra in ni bil zavezan k udeležbi na poroki. Nazer je povedal, da ga je Ziad, ko sta se nazadnje pogovarjala po telefonu (datuma ni navedel), prosil za več denarja; Nazer je ustregel, nato pa se je počutil vznemirjenega zaradi financiranja načrtov svojega nečaka. 10. septembra je Jarrah večer preživel s pisanjem pisma Şengün, ki je pred kratkim postala njegova zaročenka. Preiskovalci menijo, da je pismo poslovilno sporočilo. V njeno stanovanje v Nemčiji je prispelo šele potem, ko se je iz njega izselila. Jarrah je skrivnostno zapisal: »Naredil sem, kar sem moral« in da »je to velika čast in videli boste rezultat, vsi pa bodo praznovali.« == Napadi 11. septembra 2001 in smrt == === Zgodaj zjutraj === [[Slika:N591UA.jpg|sličica|Letalo Let 93 United Airlines katerega so ugrabili Jarrah in njegova skupina.]] Zjutraj 11. septembra 2001 so bili Jarrah, [[Said al Gamdi|Said al-Ghamdi]], [[Ahmed al Haznavi]] in [[Ahmed al Nami]] v [[New Jersey|New Jerseyju]], da bi se vkrcali na letalo [[Let 93 United Airlines]], ki je moral z mednarodnega letališča Newark odleteti proti mednarodnemu letališču v [[San Francisco|San Franciscu]]. Verjetno so načrtovali, da bodo letalo strmoglavili v stavbo [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriškega kongresa]] ali pa v [[Bela hiša|Belo hišo]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Ob 5:01 po vzhodnoameriškem času je Jarrah poklical Marvana al Šehija, ki je bil v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], da bi se vkrcal na letalo [[Let 175 United Airlines]]. Pogovarjala sta se manj kot minuto, verjetno zato, da bi potrdila, da je načrt za napade pripravljen. Podobno je poklical Mohameda Atto, ki je načrtoval vkrcanje na letalo [[Let 11 American Airlines]] – ne pa tudi drugega pilota ugrabitelja, [[Hani Hanjour|Hanija Hanjourja]] z letala [[Let 77 American Airlines]], ki je bil v [[Virginija|Virginiji]]. Jarrah je poklical tudi Şengün in ji trikrat povedal, da jo ljubi. Vprašala ga je, kaj je narobe, in kmalu zatem je Jarrah prekinil klic. === Ugrabitev letala Let 93 United Airlines === [[Slika:Ziad Jarrah Flight 93 boarding pass.png|sličica|Jarrahova vozovnica, s katero se je vkrcal na United 93.]] Jarrahova skupina se je vkrcala na letalo brez težav. Na letalu je bilo 44 potnikov: 37 (vključno z ugrabitelji) in sedem članov posadke. Ugrabitelji so sedeli na svojih sedežih prvega razreda, letalo pa je vzletelo ob 8:42. Letali American 11 in United 175 sta ob 8:46 in ob 9:03 trčila v stolpa [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Kontrola zračnega prometa je o incidentih obvestila pilote letala United 93 in jim naročila, naj bodo pozorni na vdore v kabino. Sporočilo je bilo posredovano drugim članom posadke. Ob 9:28, 46 minut po vzletu, se je začela ugrabitev. Ahmed al Haznavi in Ahmed al Nami sta potnike in posadko prisilia k umiku na konec letala, medtem ko sta Jarrah in Said al Gamdi vdrla v pilotsko kabino, pri čemer je al Gamdi ubil oba pilota in njuni trupli vrgel iz kabine, kar je Jarrahu omogočilo, da je prevzel nadzor nad letalom. Okoli glav so si zavezali rdeče rute. Klici potnikov na mobilne telefone kažejo, da sta si al Haznavi ali al Nami v nekem trenutku okoli trupa zavezala škatlo in potnikom povedala, da je v njej bomba; verjetno sta lagala, da bi delovala grozeče. [[Slika:Ziad1.ogg|sličica|Prvi govor Ziada Jarraha ob 9:31.]] Ob 9:31 je Jarrah v angleščini spregovoril v snemalnik zvoka v pilotski kabini in poskušal potnikom sporočiti: »Dame in gospodje: tukaj je kapitan. Prosimo, sedite, ostanite na svojih mestih. Na krovu imamo bombo. Zato sedite.« Vendar je bil snemalnik namenjen radijski frekvenci letala, kar je pomenilo, da je njegov zvok namesto tega šel do kontrolorjev zračnega prometa na letališču Cleveland ARTCC. On ali drugi ugrabitelji so še naprej oddajali zvok na tej frekvenci. Ob 9:34 se je zaslišal opozorilni zvonec, ki je nakazoval, da je Jarrah poskušal odklopiti avtopilota letala, da bi spremenil cilj letala. Namesto tega je ponastavil avtopilota, da bi mu lahko naročil, naj letalo United 93 obrne proti vzhodu proti Washingtonu, D.C. [[Slika:Ziad2.ogg|sličica|Drugi govor Ziada Jarraha ob 9:39.]] Ob 9:42 je Zvezna uprava za letalstvo kot odgovor na ugrabitve letal American 11, United 175, American 77 in United 93 odredila pristanek skoraj vseh letal po vsej državi, za letala v teku pa pristanek na najbližjem razpoložljivem letališču. Tiste v zraku so spremljali zaradi sumljivih dejavnosti. Na začetku ugrabitve je Jarrah izklopil transponder letala, saj je mislil, da bo s tem preprečil kontroli zračnega prometa spremljanje njegovega zavoja proti Washingtonu D.C. Vendar je vklopil druge naprave, ki so oddajale pot in višino letala, zato je Cleveland opazil zavoj letala United 93 in ga začel slediti. Nato so slišali žensko, verjetno stevardeso [[Debbie Welsh]], ki se je manj kot minuto borila z ugrabitelji, nato pa so jo ubili ali kako drugače utišali. Medtem je ob 9:37 American 77 strmoglavil v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] blizu Washingtona, D.C. Dve minuti pozneje je Jarrah poskušal znova govoriti s potniki: »Tukaj kapitan. Prosim, da vsi ostanete na svojih mestih. Na krovu je bomba in vračamo se na letališče, kjer bomo izrekli svoje zahteve, zato vas prosimo, da ostanete tiho.« United 93 se je nato spustil, dokler se ni stabiliziral ob 9:46. Jarrah je bil očitno zaskrbljen, da prehitro izgublja višino, zato je sunkovito dvignil nos letala navzgor in nato začel spet postopoma spuščati. Ob 9:45 ga je drug ugrabitelj vprašal, ali naj odpre vrata pilotske kabine drugima dvema ugrabiteljema; Jarrah je odgovoril: »Obvestite jih in mu povejte, naj se pogovori s pilotom; pripeljite pilota nazaj.« === Upor potnikov in strmoglavljenje === [[Slika:UA93 crash site.jpg|sličica|Ob 10:03 je Jarrah namerno strmoglavil letalo United 93 na polje v bližini Shanksville.]] Potniki in preživela posadka na letalu so prek telefonskih klicev, opravljenih med 9:35 in 9:55, izvedeli za usodo drugih treh letal. Da bi se izognili podobni usodi, je skupina potnikov začela razpravljati o načrtu za upor in prevzem letala. Glasovali so za izvedbo. Ugrabitelji so se začeli pripravljati na upor, bodisi so načrt slišali bodisi so ga začutili. Ob 9:57 se je začel upor, pri čemer so nekateri potniki poskušali vdreti v pilotsko kabino, vendar so imeli težave pri prebijanju skozi vrata; naslednjih šest minut so se borili z nekaterimi ugrabitelji, razen vsaj Jarraha, ki je ostal v pilotski kabini. Potniki so med uporom premagali in onesposobili tako al Haznavija kot tudi al Namija. Jarrah pa je začel z letalom sunkovito zavijati levo in desno, da bi potniki in posadka izgubili ravnotežje, zaradi česar je letalo zapustilo smer proti Washingtonu, D.C. Upor se je kljub temu nadaljeval. Jarrah je nato izvedel, koliko ljudi je bilo vpletenih, in vzkliknil: "To so nekateri fantje; vsi ti fantje"; Namesto tega se je odločil, da bo nos letala dvigal in spuščal. Okoli 10:00 so opazili, kako je United 93 nepredvidljivo letel nizko nad tlemi nad jugozahodno [[Pensilvanija|Pensilvanijo]]. V notranjosti so potniki in posadka začeli uporabljati voziček s hrano kot oven za udarjanje po vratih. Jarrah je al Gamdiju, ki je bil takrat že v pilotski kabini, naročil, naj zadrži vrata. Jarrah ga je vprašal: "Je to to? Ali končamo tukaj?", na kar mu je al Gamdi rekel: "Ne, ne še. Ko pridejo ostali bomo končali." Ob 10:01 je Jarrah naročil al Gamdiju, da naj izklopi kisik v kabini, ko so potniki že skoraj prispeli v kabino, zatem pa je al Gamdi naročil Jarrahu, da naj strmoglavi letalo. Takoj zatem je Jarrah zavpil "Bog je velik!" in letalo z hitrostjo 906 km/h usmeril proti tlem. United 93 se je obrnil na glavo in se začel vrteti. Ko so potniki prispeli v kabino, so se spopadli z Jarrahom in al Gamdijem, pri tem pa so dosegli volan letala in ga poskušali povleči navzgor, vendar so že prehitro leteli proti tlem. Ob 10:03:11 je letalo strmoglavilo na polje v občini Stonycreek v okrožju Somerset v Pensilvaniji. Jarrah je skupaj z vsemi na krovu umrl v strmoglavljenju. Ugrabitelji so letalo strmoglavili na polje kot odgovor na upor potnikov in dogovor, da če kdo ne bi uspel doseči tarče, da naj strmoglavi letalo. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{cite book|last=Baer|first=Robert|title=See No Evil: The True Story of a Ground Soldier in the CIA's War on Terrorism|url=https://archive.org/details/seenoeviltruesto00baer_0|year=2002|publisher=Three Rivers Press|location=New York}} * {{cite book|last=Ruthven|first=Malise|title=A Fury for God: The Islamist Attack on America|url=https://archive.org/details/furyforgodislami0000mali|year=2004|publisher=Granta|isbn=9781862075733}} * {{cite book|last=Rodriguez|first=Bert|title=Face Fear, Create Courage|url=https://archive.org/details/facefearcreateco0000bert|year=2013|publisher=Dog Ear Publishing|location=Indianapolis, Ind.}} * {{cite web|url=http://hsgac.senate.gov/public/index.cfm?FuseAction=Hearings.Hearing&Hearing_ID=4192bcd4-5412-432f-8619-703e09e0ce88|title=Building an Agile Intelligence Community to Fight Terrorism and Emerging Threats|last=Collins|first=Susan M.|date=September 8, 2004|publisher=Senate Committee on Governmental Affairs|access-date=January 3, 2005|archive-date=13 August 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090813172129/http://hsgac.senate.gov/public/index.cfm?FuseAction=Hearings.Hearing&Hearing_ID=4192bcd4-5412-432f-8619-703e09e0ce88|url-status=dead}} * {{cite press release|title=The FBI releases 19 photographs of individuals believed to be the hijackers of the four airliners that crashed on September 11, 01 |author=FBI National Press Office |work=Federal Bureau of Investigation |location=Washington, D.C. |date=September 27, 2001 |url=https://www.fbi.gov/pressrel/pressrel01/092701hjpic.htm |access-date=October 1, 2001 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20011001123059/http://www.fbi.gov/pressrel/pressrel01/092701hjpic.htm |archive-date=October 1, 2001 }} * {{cite web|url=http://notablecases.vaed.uscourts.gov/1:01-cr-00455/docs/67545/0.pdf|title=Government's submission regarding relevance of cockpit voice recorders|publisher=United States district court for the eastern district of Virginia|date=September 13, 2002|access-date=January 23, 2004|archive-date=May 31, 2004|archive-url=https://web.archive.org/web/20040531064708/http://notablecases.vaed.uscourts.gov/1:01-cr-00455/docs/67545/0.pdf|url-status=dead}} * {{cite news|url=https://www.nytimes.com/2005/05/20/books/review/20book.html?_r=0|title=Ordinary but for the Evil They Wrought|last=Kakutani|first=Michiko|work=The New York Times|date=May 20, 2005|access-date=February 17, 2005}} * {{cite book|last=McDermott|first=Terry|title=Perfect Soldiers: The Hijackers: Who They Were, Why They Did It |title-link=Perfect Soldiers (book) |year=2005|publisher=HarperCollins|isbn=978-0-06-058469-6}} {{DEFAULTSORT:Jarrah, Ziad}} [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] dgahq80gppcz21aiwqb92ejoved986g 0 497118 6718076 6675699 2026-07-26T07:57:22Z Blueginger2 186889 /* Enote */ link 6718076 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek |infobox caption= Razred ''Admiral Gorškov'' |display title= Fregate razreda ''Admiral Gorškov'' }} {{Infopolje Ladja Slika |Ship image=Admiral Gorshkov frigate 03.jpg |Ship image size=300px |Ship caption=Fregata ''Admiral Gorškov'' med plovbo }} {{Infopolje Ladja Pregled Razreda |Name=Razred ''Admiral Gorškov'' |Builders=[[Severnaja verf]], [[Sankt Peterburg]] |Operators={{mornarica|Rusija}} |Class before=*[[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] |Class after= |Subclasses= |Cost= |Built range=2006– |In service range= |In commission range=2018– |Total ships building=5 |Total ships planned=15<ref name="mil.today"/><ref name="mil.todayJuly2020">{{navedi splet|url=https://mil.today/2020/Industry4/|title=Russian Shipbuilding Officials Outlined Future for Project 22350/22350M Frigates|website=mill.today|date=21 July 2020|access-date=17 September 2020}}</ref> |Total ships completed=3 |Total ships cancelled= |Total ships active=3 |Total ships laid up= |Total ships lost= |Total ships retired= |Total ships preserved= }} {{Infopolje Ladja Značilnosti |Hide header= |Header caption= <ref>{{navedi splet |author=01.02.2012 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14193 |title=Frigate Admiral Golovko Keel-Laid at Severnaya Verf |publisher=Rusnavy.com |date=2012-02-01 |access-date=2012-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120505101434/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14193 |archive-date=2012-05-05 |url-status=live }}</ref> |Ship type=[[Fregata]] |Ship tonnage= |Ship displacement=* 4500 t standardno * 5400 t polno<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%9E%D1%81%D0%BA14/|title=Фрегаты проекта 22350М начнут строить не раньше 2019-2020 годов|website=ФлотПром|access-date=2017-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20170708132230/http://flotprom.ru/2017/%D0%9E%D1%81%D0%BA14/|archive-date=2017-07-08|url-status=live}}</ref> |Ship length=135 m |Ship beam=16 m<ref>{{navedi splet |url=https://pp.userapi.com/c639327/v639327627/80cc3/uG3sW5IjMSg.jpg |title=Archived copy |access-date=2017-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831000258/https://pp.userapi.com/c639327/v639327627/80cc3/uG3sW5IjMSg.jpg |archive-date=2017-08-31 |url-status=live }}</ref> |Ship height= |Ship draught=4,5 m |Ship decks= |Ship deck clearance= |Ship ramps= |Ship ice class= |Ship power= |Ship propulsion=* 2 gredi, kombinacija [[dizel]]ski motor in [[plinska turbina]] (CODAG);<ref name="NavyR1">{{navedi splet|url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/october-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3175-saturn-starts-making-all-russian-propulsion-plants-for-2-project-22350-adm-gorshkov-class-frigates.html|title=Propulsion for Admiral Gorshkov Frigate|publisher=Navyrecognition.com|access-date=5 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205221302/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/october-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3175-saturn-starts-making-all-russian-propulsion-plants-for-2-project-22350-adm-gorshkov-class-frigates.html|archive-date=5 February 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> * 2 [[10D49]] potovalna dizelska motorja 5200 KM (3900 kW); * 2 [[M90FR]] pospeševalni plinski turbini 27.500 KM (20.500 kW); * Skupno: 65.400 KM (48.800 kW) |Ship sail plan= |Ship speed=29,5 [[vozel (enota)|vozla]] |Ship range=4850 [[Morska milja|navtičnih milj]] pri 14 vozlih |Ship endurance=30 dni |Ship test depth= |Ship boats= |Ship capacity= |Ship troops= |Ship complement=210 |Ship crew= |Ship time to activate= |Ship sensors=* Zračni iskalni [[radar]] ([[S pas]]): ''Furke''-4 5P-27 glavni radar za odkrivanje, sledenje in ciljanje tračnih in površinskih tarč,<ref>{{navedi splet|url=http://www.npo-prz.ru/index.php?option=com_content&view=article&id=167:-5-27-5-27&catid=26:2012-06-25-08-40-22&Itemid=70|title=РЛС 5П-27, РЛС 5П-27М|access-date=14 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150630233636/http://www.npo-prz.ru/index.php?option=com_content&view=article&id=167:-5-27-5-27&catid=26:2012-06-25-08-40-22&Itemid=70|archive-date=30 June 2015|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Poliment 5P-20K antena aktivnega elektronsko skeniranega niza s štirimi obrazi za sledenje in vodenje<ref>{{navedi splet |url=http://i.imgur.com/tPTH2BW.jpg |title=Archived copy |access-date=2014-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141205020439/http://i.imgur.com/tPTH2BW.jpg |archive-date=2014-12-05 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://s013.radikal.ru/i323/1101/7f/356cf19ed348.jpg |title=Archived copy |access-date=2014-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141225062248/http://s013.radikal.ru/i323/1101/7f/356cf19ed348.jpg |archive-date=2014-12-25 |url-status=live }}</ref> * Površinski iskalni radar: ''Monolit'' 34K1 površinsko iskanje, radar za ciljanje protiladijskih izstrelkov in dodatni radar za ciljanje artilerije * Usmerjevalni radar za artilerijo: ''Puma'' 5P-10 * [[Sonar]]: ''Zarja-M'' sonar, ''Vinjetka'' vlečni sonar * Navigacija: 3 × ''Pal-N'' radarji * Drugo: 2 × osvetljevalca tarč na zadnji nadgradnji za ''Palaš'' CIWS * Komunikacija: Vigstar Centaurus-NM * Elektro-optični sistemi: 2 × MTK-201M in 2 × 5P-520 * Bojni sistem: Sigma/Sigma 22350 |Ship EW=* Suita za elektronsko bojevanje: ''Prosvet-M'' * Protiukrepi: * 2 × PU KT-308 * 8 × PU KT-216 * 2 × 5P-42 ''Filin'' |Ship armament=* 1 × 130 mm ''Ametist/Arsenal'' [[A-192M]] mornariški top<ref>{{navedi splet|url=http://concern-agat.ru/produktsiya/artillerijskie-kompleksy/artillerijskij-kompleks-a-192-5p-10e|title=Артиллерийский комплекс "А-192–5П–10Э" - Концерн Моринформсистема-Агат |access-date=14 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141205045244/http://concern-agat.ru/produktsiya/artillerijskie-kompleksy/artillerijskij-kompleks-a-192-5p-10e|archive-date=5 December 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * 16 (2 × 8) UKSK navpičnih izstrelilnih celic za protiladijske izstrelke [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|P-800 ''Oniks'']] ali [[3M-22 Cirkon|3M-22 ''Cirkon'']] * 24 (3 × 8) UKSK navpičnih izstrelilnih celic za izstrelke ''Kalibr'', ''Oniks'' ali ''Cirkon'' (''Admiral Amjelko'', ''Admiral Čičagov'', ''Admiral Jumašev'' in ''Admiral Spiridonov'', ''Admiral Gromov'', ''Admiral Visocki'') * 32 (2 × 16) [[S-350|''Redut'']] navpičnih izstrelilnih celic za izstrelke za zračno obrambo * 2 × [[9M89 Palaš|''Palaš'']] [[CIWS]] * 8 (2 × 4) 330 mm [[Torpedna cev|torpednih cevi]] za ''[[Paket-NK]]'' protipodmorniške/protitorpedne [[Torpedo|torpede]] * 2 × [[KPV|14,5 mm MTPU]] težki strojnici na podstavku |Ship armour= |Ship armor= |Ship aircraft=1 × [[Kamov Ka-27|Ka-27]] [[helikopter]] |Ship aircraft facilities=Vzletišče in [[hangar]] |Ship notes= }} |} '''Razred ''Admiral Gorškov''''' ({{jezik-ru|Проект 22350 Адмирал Горшков}}, ''Projekt 22350 Admiral Gorškov'' – [[Admiral flote Sovjetske zveze]] [[Sergej Georgijevič Gorškov]]) je najnovejši razred [[fregata|fregat]] v gradnji za [[Ruska vojna mornarica|Rusko vojno mornarico]]. So univerzalne vojne ladje, ki lahko opravljajo različne vrste nalog in bodo nasledile jedro Ruske vojne mornarice – raketne rušilce razredov [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] in [[Rušilci razreda Sarič|''Sarič'']]. ==Zgodovina== Razred je razvil [[Severni projektno-konstruktorski biro]] iz [[Sankt Peterburg]]a. Tehnično rešitev je vojna mornarica potrdila julija 2003.<ref>{{navedi splet |author=John Pike |url=http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/22350.htm |title=Project 22350 Admiral Sergei Gorshkov |publisher=Globalsecurity.org |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080921050207/http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/22350.htm |archive-date=2008-09-21 |url-status=live }}</ref> Ladje od leta 2006 izdeluje sanktpeterburška ladjedelnica [[Severnaja verf]]<ref name="Flot1">{{navedi splet|url=http://flot.com/nowadays/strength/surfaceships/admiral-gorshkov/|title=Admiral Gorshkov Frigate of Project 22350|publisher=Flot.ru|access-date=5 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304083327/http://flot.com/nowadays/strength/surfaceships/admiral-gorshkov/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref name="RIA">{{navedi splet|url=http://en.rian.ru/russia/20081030/118043727.html |title=Russia to float out new missile frigate in 2011 &#124; Russia &#124; RIA Novosti |publisher=En.rian.ru |date=2008-10-30 |access-date=2011-06-15| archive-url= https://web.archive.org/web/20110605202542/http://en.rian.ru/russia/20081030/118043727.html| archive-date= 5 June 2011 <!--DASHBot-->| url-status= live}}</ref> in prvi dve ladji sta bili predani v uporabo v letih 2018 in 2020.<ref>{{navedi splet |url=https://navaltoday.com/2018/07/31/russia-commissions-lead-project-22350-frigate-admiral-gorshkov/ |title=Russia commissions lead Project 22350 frigate Admiral Gorshkov |date=31 July 2018 |access-date=2018-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180731141259/https://navaltoday.com/2018/07/31/russia-commissions-lead-project-22350-frigate-admiral-gorshkov/ |archive-date=2018-07-31 |url-status=live }}</ref> Sprva je Ruska vojna mornarica načrtovala, da bodo ladje tega razreda nadomestile fregate predhodnih razredov [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']] in [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] v [[Črnomorska flota|Črnomorski]], [[Baltska flota|Baltski]] in drugih flotah. Naročiti je nameravala 20–30 ladij, od katerih bi bila prva predana v uporabo leta 2011.<ref name="rusnavy1">{{navedi splet |author=26.02.2010 |url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=8778 |title=Russian Navy to get Project 22350 frigate Admiral Gorshkov in 2011 |publisher=Rusnavy.com |date=2010-02-26 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014172021/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=8778 |archive-date=2011-10-14 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|author=29.10.2010 |url=http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=57034 |title=Фрегат "Адмирал Горшков" в составе ВМФ сохранит присутствие России в мировом океане |publisher=Flot.com |date=2010-10-29 |access-date=2011-06-15| archive-url= https://web.archive.org/web/20110723061651/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=57034| archive-date= 23 July 2011 <!--DASHBot-->| url-status= live}}</ref> [[Slika:Admiral_Gorshkov_frigate_02.jpg|sličica|levo|''Admiral Gorškov'' leta 2018]] Gradnja ladij je potekala veliko počasneje, kot je bilo sprva predvideno. Prva ladja, ''Admiral Flota Sovjetskogo Sojuza Gorškov'', je bila predana v uporabo leta 2018. Rusija se je za Črnomorsko floto namesto serije šestih ladij tega razreda odločila zgraditi šest fregat razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']]. Poleg tega je bilo več starejših ladij poslanih v popravilo: rušilec ''Nastojčivi'' in fregata ''Neustrašimi'' v Baltski floti in fregata ''Ladni'' ter križarka {{ladja||Moskva|križarka|2}} v Črnomorski floti. Ruska vojna mornarica je nameravala zgraditi samo še okrog 15 ladij v seriji, ki bi bile nameščene v [[Severna flota|Severni]] in [[Tihooceanska flota|Tihooceanski floti]].<ref name="mil.today">{{navedi splet|url=http://mil.today/2017/Weapons59/|title=Russian Navy: New Project 22350-Based Frigates to Displace 8,000 Tons|website=mil.today|date=1 July 2017|access-date=17 September 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |date=16 June 2020 |website=Navyrecognition.com |accessdate=2021-04-17 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref><ref name="#1">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/8994-analysis-latest-russian-navy-contracts-offer-development-conclusions.html |title=Analysis: latest Russian Navy contracts offer development conclusions |date=16 September 2020 |website=Navyrecognition.com |accessdate=2021-04-17 |archive-date=2021-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211120144520/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/8994-analysis-latest-russian-navy-contracts-offer-development-conclusions.html |url-status=dead }}</ref> Dodatna ovira je bila ukrajinska prepoved izvoza pogonskega sklopa za ladje leta 2014. [[Plinska turbina|Plinske turbine]], [[Dizel|dizelske motorje]] in menjalnike je konstruiralo in izdelovalo podjetje Zorja-Mašprojekt iz [[Nikolajev]]a. Z ukrajinskim pogonskim sklopom sta bili opremljeni prvi dve ladji v razredu, prvotno pa je bil načrtovan nakup še enega za tretjo ladjo. Po tem bi Rusija prešla na lastni pogonski sklop. Razvoj ruskih plinskih turbin M90FR v podjetju NPO Saturn, dizelskih motorjev 10D49 v podjetju AO Kolomenski zavod in menjalnikov P055R v podjetju PAO Zvezda za dizelsko-plinsko turbinsko enoto DGTA-M55R je potekal počasi, vendar je bil po posredovanju in finančnih prilivih države pospešen. Leta 2020 je bil zgrajen pogonski sklop za tretjo ladjo v razredu. Pri ruskih plinskih turbinah in dizelskih motorjih je učinkovitost večja kot pri ukrajinskih. [[Slika:Admiral_Gorshkov_frigate_04.jpg|sličica|levo|''Admiral Gorškov'' leta 2018]] Ladje bodo zgrajene v treh različicah: osnovna različica s 16 udarnimi izstrelki (prve štiri ladje), izboljšana različica s 24 udarnimi izstrelki (naslednjih šest ladij) in modernizirana različica po projektu 22350M z 48 udarnimi izstrelki (zadnje dve do štiri ladje).<ref name="Upgraded frigates">{{navedi splet|url=https://flotprom.ru/2019/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B0%D1%8F%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D1%8C12/|title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами"|website=flotprom.ru|date=23 April 2019|access-date=23 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B0%D1%8F%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D1%8C12/|archive-date=23 April 2019|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref name="Project 22350M">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1049002|title=Russia develops new frigates capable of carrying nearly 50 cruise missiles - source|website=[[TASS]]|date=17 March 2019|access-date=1 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401022939/http://tass.com/defense/1049002|archive-date=1 April 2019|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Gredelj prvih moderniziranih ladij bo po napovedih položen leta 2023, ko bo končana gradnja novega splavišča v ladjedelnici Severnaja verf.<ref name="auto1">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10633515 |title="Северная верфь" намерена сдать в ближайшее время пять кораблей и судов |trans-title=Severnaya Verf intends to commission five ships and vessels in the near future |date=5 February 2021 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> Avgusta 2022 je bil načrt ladij večinoma končan.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15490243|title=ОСК представит Минобороны РФ проект модернизированного фрегата проекта 22350М|date=17 August 2022|language=ru|website=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15490147|title=Минобороны назовет дату закладки головного супер-фрегата проекта 22350М|date=17 August 2022|language=ru|website=TASS}}</ref> Ponujena je bila tudi izvozna različica Projekt 22356, ki je bila prvič predstavljena na pomorskem sejmu [[Euronaval-2010]].<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10707 |title=Russia offers newest developments in shipbuilding |website=Rusnavy.com |date=2010-10-29 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014164604/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10707 |archive-date=2011-10-14 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10695 |title=Export variant of newest Russian frigate was presented at Euronaval-2010 |website=Rusnavy.com |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604210359/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10695 |archive-date=2011-06-04 |url-status=dead}}</ref> Udarni izstrelki so [[Protiladijska raketa|protiladijski izstrelki]] [[P-800 Oniks|''Oniks'']], izstrelki družine [[3M-54 Kalibr|''Kalibr'']] (protiladijska, kopenska in protipodmorniška različica) in protipodmorniški izstrelki [[91-R1 Otvet|''Otvet'']]. Leta 2022 naj bi bil predan v uporabo protiladijski izstrelek naslednje generacije [[3M-22 Cirkon|''Cirkon'']], ki bo letel s [[hiperzvočno orožje|hiperzvočno hitrostjo]] 8 [[Machovo število|Mach]] (v primerjavi s predhodnimi izstrelki z največjo hitrostjo 3 Mach) in bo imel večjo možnost preboja zračne obrambe na ameriških vojnih ladjah. Ladje tega razreda so prve nosilke novega sistema zračne obrambe dolgega dosega [[S-350|''Redut'']] z dosegom do 150 km, ki je mornariška različica sistema zračne obrambe S-350.<ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1044066 |title=Russia wraps up state trials of advanced shipborne air defense missile system |access-date=2019-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190211170805/http://tass.com/defense/1044066 |archive-date=2019-02-11 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/article/86674/russia-wraps-up-trials-of-poliment-redut-sam-system-on-project-22350-frigates |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2019-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190221165611/https://www.janes.com/article/86674/russia-wraps-up-trials-of-poliment-redut-sam-system-on-project-22350-frigates |archive-date=2019-02-21 |url-status=live }}</ref> Prva ladja v razredu, ''Admiral Gorškov'', je bila predana v uporabo 28. julija 2018 in je bila vključena v 43. divizijo raketnih ladij v [[Severomorsk]]u v Severni floti. Leta 2019 je bila pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Igorja Krohmala poslana na svojo prvo odpravo, v okviru katere je izvedla prvo obplutje sveta Ruske vojne mornarice po letu 1889. Med 26. februarjem in 19. avgustom 2019 je obiskala pristanišča [[Džibuti]], [[Kolombo]], [[Čingdao]], [[Vladivostok]], [[Puerto Bolivar]], [[Havana]], [[Praia]] in [[Kronštat]] pred vrnitvijo v Severomorsk. Druga ladja v razredu, ''Admiral Kasatonov'' je bila poslana na svojo prvo odpravo v [[Sredozemsko morje]] 30. decembra 2020 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Alekseja Rjaboštana. 15. marca 2021 je spremljala [[nosilka helikopterjev|nosilko helikopterjev]] ''Tonnerre'' [[Francoska vojna mornarica|Francoske vojne mornarice]], ki se je udeležila mornariških vaj z udarno skupino [[letalonosilka|letalonosilke]] USS Dwight D. Eisenhower [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriške vojne mornarice]]. Februarja 2022 je bila ponovno poslana v Sredozemsko morje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> 30. decembra 2021 je bila napovedana gradnja dodatnih ladij v [[Ladjedelnica Amur|Ladjedelnici Amur]].<ref>{{navedi splet | url=https://www.newsvl.ru/vlad/2021/12/30/205444/ | title=The production of the Admiral Gorshkov-class frigates might be expanded to include Amur Shipyard | date=30 December 2021 | access-date=3 January 2022 | website=newsvl.ru | archive-date=2022-01-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220119180011/https://www.newsvl.ru/vlad/2021/12/30/205444/ | url-status=dead }}</ref> ==Enote== V poševnem tisku so ocenjeni podatki. {| class="wikitable sortable" |+Razred ''Admiral Gorškov'' – pomembni datumi |- ! Ime ! Ime po ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Stanje |- | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} | [[Sergej Georgijevič Gorškov]] | 1. februar 2006<ref name="rusnavy1"/> | 29. oktober 2010<ref name="autogenerated1">{{navedi splet|url=http://en.rian.ru/mlitary_news/20101029/161134416.html |title=Russia floats out first of new class of frigate &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.rian.ru |date=2010-10-29 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110426060710/http://en.rian.ru/mlitary_news/20101029/161134416.html |archive-date=2011-04-26 |url-status=live }}</ref><ref name="rusnavy2">{{navedi splet|author=29.10.2010 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10659 |title=Frigate Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Gorshkov has been launched |publisher=Rusnavy.com |date=2010-10-29 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014171811/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10659 |archive-date=2011-10-14 |url-status=live }}</ref> | 28. julij 2018<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=[[TASS]] |date=28 July 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=28 July 2018 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | [[Severna flota]]<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=16105 |title=Frigate Admiral Gorshkov Starts Trials in November |publisher=rusnavy.com |date=8 October 2012 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831002121/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=16105 |archive-date=31 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | Aktivna |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} | [[Vladimir Afanasjevič Kasatonov]] | 26. november 2009 | 12. december 2014<ref>{{navedi splet|url=http://vpk-news.ru/news/22917 |title="Адмирал флота Касатонов" будет спущен на воду 12 декабря - Еженедельник "Военно-промышленный курьер" |publisher=vpk-news.ru |date=28 November 2014 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170830234557/http://vpk-news.ru/news/22917 |archive-date=30 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/russia/766637 |title=New advanced frigate set afloat in Russia |publisher=[[TASS]] |date=12 December 2014 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831044046/http://tass.com/russia/766637 |archive-date=31 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | 21. julij 2020<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1180703|title=Latest missile frigate enters service with Russian Navy|publisher=[[TASS]]|date=21 July 2020|access-date=21 July 2020}}</ref> | Severna flota | Aktivna |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} | [[Arsenij Grigorjevič Golovko]] | 1. februar 2012<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20120130/552332825.html |title=Сразу два боевых корабля заложат на "Северной верфи" в Петербурге &#124; Оборона и безопасность &#124; Лента новостей "РИА Новости" |publisher=[[RIA Novosti]] |date=30 January 2012 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831083605/https://ria.ru/defense_safety/20120130/552332825.html |archive-date=31 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14186 |title=Severnaya Verf Laid Down Project 20385 Lead Corvette Gremyaschiy |publisher=rusnavy.com |date=1 December 2012 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831001609/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14186 |archive-date=31 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | 22. maj 2020<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/severnaya-verf-spustila-na-vodu-fregat-admiral-golovko/|title=Северная верфь спустила на воду фрегат «Адмирал Головко»|publisher=United Shipbuilding Corporation|date=22 May 2020|access-date=21 July 2020|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417131116/https://www.aoosk.ru/press-center/news/severnaya-verf-spustila-na-vodu-fregat-admiral-golovko/|url-status=dead}}</ref> | 25. december 2023<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-sd.com/2020/05/news/17369/no-changes-to-procurement-plans-despite-pandemic/ |title=arhivska kopija |accessdate=2021-04-17 |archive-date=2020-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201031034844/https://euro-sd.com/2020/05/news/17369/no-changes-to-procurement-plans-despite-pandemic/ |url-status=dead }}</ref><ref name="3th and 4th frigate">{{navedi splet|url=https://flotprom.ru/2018/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B0%D1%8F%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D1%8C45/|title=Серию фрегатов типа "Адмирал Горшков" завершат до конца 2022 года|website=flotprom.ru|date=5 September 2018|access-date=23 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190507040854/https://flotprom.ru/2018/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B0%D1%8F%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D1%8C45/|archive-date=7 May 2019|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>https://www.navalnews.com/naval-news/2020/05/severnaya-shipyard-launched-3rd-gorshkov-class-frigate-for-russian-navy/</ref> | Severna flota<ref>{{navedi splet|author=03.02.2012 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14211 |title=Russian Navy Needs About 20 Admiral Gorshkov-Class Frigates |publisher=Rusnavy.com |access-date=2012-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212005207/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14211 |archive-date=2012-02-12 |url-status=live }}</ref> | Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Isakov|fregata|2}} | [[Ivan Stepanovič Isakov]] | 14. november 2013<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=149562 |title=Фрегат 'Адмирал Исаков' для ВМФ России заложат в ноябре |publisher=flotprom.ru |date=30 July 2013 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170830235552/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=149562 |archive-date=30 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="3th and 4th frigate"/> | [[Tihooceanska flota]] | Splavljena |- | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | [[Nikolaj Nikolajevič Amjelko]] | 23. april 2019<ref name="5th and 6th frigate laid down">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/|title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК|language=ru|publisher=United Shipbuilding Corporation|date=23 April 2019|access-date=23 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/|archive-date=24 April 2019|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{Cite web|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="Upgraded frigates"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html|title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet|website=navyrecognition.com|date=16 June 2020|access-date=17 September 2020|archive-date=2021-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html|url-status=dead}}</ref> | Splavljena |- | {{ladja||Admiral Čičagov|fregata|2}} | [[Vasilij Jakovljevič Čičagov]] | 23. april 2019<ref name="5th and 6th frigate laid down"/> | | ''2027''<ref name="Upgraded frigates"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> | V gradnji |- | {{ladja||Admiral Jumašev|fregata|2}} | [[Ivan Stepanovič Jumašev]] | 20. julij 2020<ref name="7th and 8th frigate laid down">{{navedi splet|url=http://www.nordsy.spb.ru/pressroom/19745/|title=На Северной верфи заложили два фрегата - "Адмирал Юмашев" и "Адмирал Спиридонов"|publisher=Severnaya Verf|language=ru|date=20 July 2020|access-date=20 July 2020}}</ref> | | ''2027'' | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> | V gradnji |- | {{ladja||Admiral Spiridonov|fregata|2}} | [[Emil Nikolajevič Spiridonov]] | 20. julij 2020<ref name="7th and 8th frigate laid down"/> | | | [[Črnomorska flota]] | V gradnji |- | {{ladja||Admiral Gromov|fregata|2}} | [[Feliks Nikolajevič Gromov]] |14. maj 2026<ref>{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | |''2029''<ref name="#1"/> | Severna flota | V gradnji<ref name="vedomostiAugust2020">{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2020/08/25/837739-minfin-roskosmos|title=Минфин и «Роскосмос» вступили в публичные препирательства о сокращении расходов|website=vedomosti.ru|date=26 August 2020|access-date=17 September 2020}}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/08/t39646_511--fregaty-proekta-22350.html | title=Фрегаты проекта 22350 (511/513) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93; }}</ref> |- | ''Admiral Visocki'' | [[Vladimir Sergejevič Visocki]] |''2026'' | |''2029''<ref name="#1"/> | Tihooceanska flota | Naročena<ref name="vedomostiAugust2020"/><ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20220818/pamyatnik-1810570489.html|title=Главком ВМФ открыл в Москве памятник адмиралу Высоцкому|date=18 August 2022|language=ru|website=RIA}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Glej tudi== *[[Fregate razreda Burevestnik|Razred ''Burevestnik'']] *[[Fregate razreda Jastreb|Razred ''Jastreb'']] *[[Rušilci razreda Sarič|Razred ''Sarič'']], razred raketnih rušilcev *[[Rušilci razreda Fregat|Razred ''Fregat'']], razred raketnih rušilcev ==Zunanje povezave== *[http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm Russianships.info: Razred ''Admiral Gorškov''] {{En icon}} {{Kategorija v Zbirki|Admiral Gorshkov class frigates}} {{portal|Vojaštvo}} {{Fregate razreda Admiral Gorškov}} {{Sovjetske in ruske ladje po letu 1945}} {{DEFAULTSORT: Admiral Gorškov, Razred}} [[Kategorija:Fregate razreda Admiral Gorškov| ]] {{normativna kontrola}} nc1wr65w0wvdg804y7nv452mwdfgty8 0 502845 6718064 6668150 2026-07-26T06:46:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718064 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Rušje | status = LC | status_ref = <ref>{{Navedi splet|title=IUCN Red List of Threatened Species: Pinus mugo|url=https://www.iucnredlist.org/en|website=IUCN Red List of Threatened Species|date=2016-08-22|accessdate=2021-07-14|first=Aljos Farjon (IUCN SSC Conifer Specialist|last=Group)}}</ref> | image = File:Gruber-Hirnkogel 07.jpg | image_caption = Sestoje rušja imenujemo ruševje | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Pinophyta]] (iglavci) | classis = [[Pinopsida]] | ordo = [[Pinales]] (borovci) | familia = [[Pinaceae]] (borovke) | genus = ''[[Pinus]]'' (bor) | species = '''''P. mugo''''' | binomial = ''Pinus mugo'' | binomial_authority = [[Antonio Turra|Turra]] | range_map = Pinus mugo range.svg | range_map_caption = Zemljevid razširjenosti: :{{Colorbox|#FFA77F}} ''Pinus mugo'' subsp. ''uncinata'' (syn. ''Pinus uncinata'').<br/> :{{Colorbox|#70A800}} ''Pinus mugo'' subsp. ''mugo'' and ''Pinus mugo'' subsp. ''rotundata''.<br/> | subdivision_ranks = Podvrste in kultivarji | subdivision_ref = <ref name="BioLib">{{navedi splet | title = Pinus mugo (Mountain Pine) | work = BioLib | publisher = BioLib | date = 1999–2010 | url = https://www.biolib.cz/en/taxon/id2322/ | access-date = 15 July 2010 | archive-date = 2019-09-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190927041849/https://www.biolib.cz/en/taxon/id2322/ | url-status = dead }}</ref> | subdivision = {{collapsible list|bullets = true |''P. mugo'' subsp. ''mugo'' <small>[[Antonio Turra|Turra]]</small> - Dwarf mountain pine |''P. mugo'' subsp. ''rotunda'' <small>[[Erwin Emil Alfred Janchen|Janch.]] & [[Hans Neumayer|H. Neumayer]]</small> |''P. mugo'' subsp. ''uncinata'' <small>([[Louis Ramond de Carbonnières|Ramond]]) [[Karel Domin|Domin]]</small> - Mountain pine |''P. mugo'' nothosubsp. ''rotundata'' <small>[[Erwin Emil Alfred Janchen|Janch.]] & [[Hans Neumayer|H. Neumayer]]</small> |''P. mugo'' f. ''mughoides'' <small>([[Heinrich Moritz Willkomm|Willk.]]) [[Knud Ib Christensen|K.I.Chr.]]</small> |''P. mugo'' ''Compacta'' |''P. mugo'' ''Frisia'' |''P. mugo'' ''Gnom'' |''P. mugo'' ''Hesse'' |''P. mugo'' ''Kobold'' |''P. mugo'' ''Kokarde'' |''P. mugo'' ''Mops'' |''P. mugo'' ''Pumilio'' |''P. mugo'' ''Slavinii'' |''P. mugo'' ''Variegata'' |''P. mugo'' ''Virgata'' }} | synonyms_ref = <ref>{{navedi splet| url = http://www.theplantlist.org/tpl/search?q=pinus+mugo| title = The Plant List: A Working List of All Plant Species| accessdate = 2021-07-14| archive-date = 2020-08-30| archive-url = https://web.archive.org/web/20200830085831/http://www.theplantlist.org/tpl/search?q=pinus+mugo| url-status = dead}}</ref> | synonyms = {{collapsible list|bullets = true | ''Pinus'' × ''obliqua'' var. ''centrapedunculata'' Woerl. | ''Pinus applanata'' (Booth ex Loudon) Willk. | ''Pinus digenea'' Wettst. nom. illeg. | ''Pinus echinata'' Carrière nom. inval. | ''Pinus fischeri'' Booth ex P.Laws. nom. illeg. | ''Pinus magellensis'' Schouw | ''Pinus montana'' Mill. | ''Pinus mugho'' Laichard. [Spelling variant] | ''Pinus mughus'' Scop. | ''Pinus obliqua'' var. ''centrapedunculata'' Woerl. | ''Pinus pumilio'' (Haenke in Jirazek et al) Franco | ''Pinus pumilio'' Haenke | ''Pinus rostrata'' K.Koch nom. inval. | ''Pinus rubriflora'' Loudon ex Gordon nom. inval. | ''Pinus sanguinea'' Lapeyr. | ''Pinus squamosa'' Bosc ex Loudon | ''Pinus sylvestris'' var. ''montana'' (Mill.) Aiton | ''Pinus sylvestris'' var. ''montana'' (Mill.) Dum. Cours. | ''Pinus sylvestris'' var. ''montana'' (Mill.) Wahlenb. | ''Pinus sylvestris'' var. ''palustris'' Hagenb. | ''Pinus sylvestris'' var. ''pumilio'' (Haenke) Gaudin | ''Pinus wettsteinii'' Fritsch }}}} '''Rušje'''<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Drevesa in grmi: enostavno in zanesljivo določanje|url=https://www.worldcat.org/title/drevesa-in-grmi-enostavno-in-zanesljivo-dolocanje/oclc/448381606|publisher=Narava|date=2006|location=Kranj|isbn=978-961-91407-9-6|oclc=448381606|language=sl|first=Michael|last=Eppinger|first2=Helga|last2=Hofmann|first3=Božo|last3=Frajman}}</ref> ([[znanstveno ime]] '''''Pinus mugo''''') je vrsta [[Rod (biologija)|rodu]] ''[[Pinus]]'', ki spada v [[Družina (biologija)|družino]] borovk ([[Pinaceae]]).<ref>{{Navedi splet|title=ITIS Standard Report Page: Pinus mugo|url=https://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=183358#null|website=www.itis.gov|accessdate=2021-07-14}}</ref> Vrsta je bila označena kot [[najmanj ogrožena vrsta]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=IUCN Red List of Threatened Species: Pinus mugo|url=https://www.iucnredlist.org/en|website=IUCN Red List of Threatened Species|date=2016-08-22|accessdate=2021-07-14|first=Aljos Farjon (IUCN SSC Conifer Specialist|last=Group)}}</ref> V gorskem svetu, natančneje subalpinskem pasu, rušje oblikuje goste združbe, ki jih imenujemo '''ruševje'''.<ref name=":0" /> Ponekod vrsti zaradi njenega areala razširjenosti pripisujejo tudi slovenski imeni '''planinski bor'''<ref>{{Navedi splet|title=Pinus mugo - rušje, planinski bor|url=https://www.omorika.si/sl/iglavci_vrtnarija_vrtnarstvo/Pinus_mugo|website=Rotar|accessdate=2021-07-14|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in '''gorski bor'''.<ref>{{Navedi splet|title=GORSKI BOR (Pinus Mugo) 5ml|url=https://www.trgovina-medisanus.si/gisa-razprsilci-etericnih-olj--etericna-olja--dis/etericna-olja/100--cista-in-naravna-etericna-olja/gorski-bor-(pinus-mugo)-5ml|website=www.trgovina-medisanus.si|accessdate=2021-07-14|language=sl|archive-date=2021-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210714163942/https://www.trgovina-medisanus.si/gisa-razprsilci-etericnih-olj--etericna-olja--dis/etericna-olja/100--cista-in-naravna-etericna-olja/gorski-bor-(pinus-mugo)-5ml|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zadetki iskanja:bor|url=https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=136&View=1&Query=bor|website=Fran|accessdate=2021-07-14|language=sl}}</ref> == Značilnosti == === Izgled === Rušje se najpogosteje pojavlja v obliki [[Grmovnica|grma]], četudi so bila zabeležena [[Drevo|drevesa]] rušja, ki so dosegla celo 25 metrov višine. Kadar rušje zraste v drevo, je njegova krošnja stožčaste oblike. Deblo pokriva na manjše odseke deljeno [[lubje]], ki je navadno sive do črnikaste barve.<ref name=":0" /> Lubje je na otip gladko.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Rušje - Urbanatura|url=https://www.urbanatura.si/vsebina/1060/Rusje|website=www.urbanatura.si|accessdate=2021-07-14}}</ref> Veje so močne, dolge in prožne, navadno nameščene v smeri navzgor.<ref name=":2" /> === Iglice === Rušje spada v tako imenovano skupino dvoigličnih borov (kamor sodita tudi rdeči bor, ''[[Pinus sylvestris]]'', in črni bor, ''[[Pinus nigra]]''), za katere je značilno, da na [[Kratki poganjek|kratkih poganjkih]] skupaj izraščata zgolj dva igličasta [[List|lista]]. Iglice so razmeroma toge, neostre (konica je topa) in dolge od 3 do 8 centimetrov.<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|edition=4., dopolnjena in spremenjena izd., 1. natis|title=Mala flora Slovenije : ključ za določanje praprotnic in semenk|url=https://www.worldcat.org/oclc/449253358|publisher=Tehniška založba Slovenije|date=2007|location=Ljubljana|isbn=978-961-251-026-8|oclc=449253358|first=Tone|last=Wraber|first2=Nejc|last2=Jogan|first3=Andrej|last3=Podobnik|first4=Vlado|last4=Ravnik}}</ref> Obarvane so živozeleno do temnozeleno.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> === Cvetovi === Rumenkasti podolgovati moški [[Cvet|cvetovi]] se v večjem številu pojavljajo na bazalnem delu [[Poganjek|poganjkov]]. Po drugi strani so ženski cvetovi v [[Socvetje|socvetjih]] na gornjih predelih borovih mladih [[Dolgi poganjek|dolgih poganjkov]]. Po dokončni zoritvi so ženski [[Storž|storži]], dolgi do 6 centimetrov in približno toliko široki, bleščeče rjave barve.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Ob zrelosti so luske storžev razkrečene.<ref name=":3" /> Več storžev je postavljenih na konce vej.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> == Pojavljanje == Rušje ima na [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]] status globalno (in evropsko) najmanj ogrožene vrste.<ref name=":1" /> Ta vrsta bora velja za tipično [[Grmovnica|grmovnico]] gorskega sveta. Pojavlja se predvsem v subalpinskem pasu nad [[Gozdna meja|gozdno mejo]] in raste vse do približno 2400 metrov [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Redkeje rušje vidimo v nižinskih predelih, kjer večinoma poseljuje vlažne alpinske doline in občasno tudi [[Barje|barja]].<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Izjemoma lahko rušje zasledimo v [[Urbani ekosistem|urbanih]] območjih kot [[Park|parkovno]] ali gojeno rastje.<ref name=":2" /> Izraz ruševje uporabljamo za goste sestoje, ki jih tvorijo osebki rušja.<ref name=":0" /> V naravnem okolju je za rušje značilna hitra rast in močna tekmovalna sposobnost, zaradi česar je vrsta ponekod obravnavana kot [[Invazivna vrsta|invazivna]].<ref name=":2" /> ==Galerija== <gallery> File:Pinus mugo cone 02.jpg|Storži so široki in dolgi do 6 centimetrov. File:Jastrabia veža from dolina Zeleného plesa.jpg|V gorskem svetu nad gozdno mejo je rušje izjemno uspešna vrsta. File:Bergkiefer (Pinus mugo).JPG|Iglice dosežejo veličino do 8 centimetrov in se končujejo s topo konico. File:Pinus mugo cone Bulgaria.jpg|Ob zrelosti so ženski storži rjavi in imajo razprte luske. File:Altenberg an der Rax, Austria - panoramio - Milan Nobonn (3).jpg|Rušje se navadno pojavlja kot grmovnica. File:Mountain pines in Carpathians (2).jpg|Vrsta spada med dvoiglične bore. </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Pinus strobus}} {{Wikivrste|Pinus mugo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Borovke]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] d4b0jyrga25l25nzzni1877n5lve7q2 0 506977 6718024 6676129 2026-07-25T21:20:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718024 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je pripisanih [[Sovjetska zveza|sovjetskemu]] diktatorju [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]], so zelo različne.<ref name=":4" /> Nekateri strokovnjaki trdijo, da vodenje evidenc o usmrtitvah političnih zapornikov in etničnih manjšin ni niti zanesljivo niti popolno,<ref name="Wheatcroft1996">{{Cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen|author-link=Stephen G. Wheatcroft|year=1996|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=48|issue=8|pages=1334, 1348|doi=10.1080/09668139608412415|jstor=152781|quote=The Stalinist regime was consequently responsible for about a million purposive killings, and through its criminal neglect and irresponsibility it was probably responsible for the premature deaths of about another two million more victims amongst the repressed population, i.e. in the camps, colonies, prisons, exile, in transit and in the POW camps for Germans. These are clearly much lower figures than those for whom Hitler's regime was responsible.|access-date=2022-09-10|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717103830/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|url-status=dead}}</ref> drugi pa trdijo, da arhivsko gradivo, razkrito leta 1991, vsebuje neizpodbitne podatke, ki so veliko boljši od virov, uporabljenih pred letom 1991, na primer izjav emigrantov in drugih obveščevalcev.<ref name=":4" /> Nekateri zgodovinarji so pred razpadom Sovjetske zveze in arhivskimi razkritji ocenili, da je število žrtev, ki jih je ubil Stalinov režim, več kot 20 milijonov.<ref>[[Robert Conquest]]. ''The Great Terror.'' NY Macmillan, 1968 p. 533 (20 million)</ref><ref>[[Anton Antonov-Ovseyenko]], ''The Time of Stalin,'' NY Harper & Row 1981. p. 126 (30–40 million)</ref><ref>Elliot, Gill. ''Twentieth Century Book of the Dead.'' Penguin Press 1972. pp. 223–24 (20 million)</ref> Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] so dokazom iz sovjetskih arhivov umaknili oznako tajnosti in raziskovalci so jih lahko preučili.<ref name="Wheatcroft1996" /> Vsebovali so uradne zapise o 799.455 usmrtitvah (med letoma 1924 in 1953), okoli 1,7 milijona smrti v gulagu, približno 390.000 smrtnih primerov med razseljevanjem in do 400.000 smrti deportiranih oseb v štiridesetih letih, skupaj s približno 3,3 milijona uradno zabeleženih žrtev v teh kategorijah. Smrti najmanj 5,5 do 6,5 milijonov ljudi v času [[Sovjetska lakota 1932–1933|sovjetske lakote 1932–1933]] so včasih, čeprav ne vedno, vključene med žrtve Stalinovega režima.<ref name=":4" /> == Dogodki == === Gulag === {{Glej tudi|Gulag}}[[Slika:HolodomorUcrania9.jpg|sličica|214x214_pik|Mimoidoči in truplo sestradanega moškega na ulici v Harkovu, 1932]] Po uradnih sovjetskih ocenah je od leta 1929 do 1953 skozi [[Gulag]] prešlo več kot 14 milijonov ljudi, nadaljnjih 7 do 8 milijonov pa jih je bilo deportiranih in izgnanih v oddaljena območja Sovjetske zveze, vključno z več državljani v več primerih.<ref>{{cite journal|last=Conquest|first=Robert|year=1997|title=Victims of Stalinism: A Comment|url=http://sovietinfo.tripod.com/CNQ-Victims_Stalinism.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=49|issue=7|pages=1317–19|doi=10.1080/09668139708412501|quote=We are all inclined to accept the Zemskov totals (even if not as complete) with their 14 million intake to Gulag 'camps' alone, to which must be added 4–5&nbsp;million going to Gulag 'colonies', to say nothing of the 3.5&nbsp;million already in, or sent to, 'labour settlements'. However taken, these are surely 'high' figures.|access-date=2022-09-10|archive-date=2011-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927152248/http://sovietinfo.tripod.com/CNQ-Victims_Stalinism.pdf|url-status=dead}}</ref> Po študiji iz leta 1993, v kateri so bili nedavno razkrinkani arhivski sovjetski podatki, je v Gulagu (brez delovnih kolonij) od leta 1934 do 1953 umrlo skupaj 1.053.829 ljudi (za obdobje 1919–1934 ni bilo arhivskih podatkov).<ref name="Getty">{{cite journal |last1=Getty |first1=J. Arch |last2=Rittersporn |first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence |journal=[[American Historical Review]] |date=1993 |volume=98 |issue=4 |pages=1017–49 |doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597 |url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |access-date=2022-09-10 |archive-date=2019-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191206042327/http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |url-status=dead }}</ref>{{rp|1024}} Novejši arhivski podatki o smrti v Gulagu, delovnih kolonijah in zaporih skupaj za obdobje 1931–1953 so bili 1,713 milijona.<ref name="Ellman2002">{{cite journal|last1=Ellman|first1=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|pages=1172|doi=10.1080/0966813022000017177|s2cid=43510161|access-date=2022-09-10|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|url-status=dead}}</ref> Po mnenju zgodovinarja [[Michael Ellman|Michaela Ellmana]] so nedržavne ocene dejanskega števila smrtnih žrtev Gulaga običajno večje, ker so zgodovinarji, kot je [[Robert Conquest]], upoštevali verjetnost nezanesljivega vodenja evidenc.<ref>{{cite journal|last1=Ellman|first1=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|page=1153|doi=10.1080/0966813022000017177|s2cid=43510161|access-date=2022-09-10|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|url-status=dead}}</ref> Po mnenju avtorice [[Anne Applebaum]] je bila običajna praksa izpuščanje zapornikov, ki so trpeli zaradi neozdravljivih bolezni ali so bili tik pred smrtjo.<ref>[[Anne Applebaum|Applebaum, Anne]] (2003) ''[[Gulag: A History]]''. [[Doubleday (publisher)|Doubleday]]. {{ISBN|0767900561}}. p. 583: "... both archives and memoirs indicate that it was common practice in many camps to release prisoners who were on the point of dying, thereby lowering camp death statistics."</ref> [[Slika:Frenkel2.jpg|sličica|220x220_pik|Vodja OGPU, odgovorna za gradnjo kanala Belo morje–Baltsko morje, sta bila Naftaly Frenkel (skrajno desno) in Matvei Berman (spredaj, drugi z desne), tudi vodja Gulaga v letih 1932–1939.]] [[Golfo Alexopoulos]], profesor zgodovine na Univerzi v [[Florida|Južni Floridi]], meni, da je zaradi pridržanja v gulagih umrlo najmanj 6 milijonov ljudi. To oceno drugi znanstveniki izpodbijajo, kritiki, kot je [[J. Hardy]], pa trdijo, da so dokazi, ki jih je uporabil Alexopoulos, posredni in napačno interpretirani. Zgodovinar [[Dan Healey]] trdi, da ima ocena očitne metodološke težave.<ref>{{Navedi splet|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Secret_Police.pdf|title=Arşivlenmiş kopya|accessdate=2021-10-22|archive-date=2019-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191206042326/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Secret_Police.pdf|url-status=dead}}</ref> Navajajoč gradiva pred letom 1991, avtor [[John G. Heidenrich]] ocenjuje, da je število smrti 12 milijonov. Po ocenah, ki temeljijo na podatkih iz sovjetskih arhivov po letu 1991, je bilo v celotnem obdobju od leta 1929 do 1953 umrlih približno 1,6 milijona ljudi.<ref>[[Steven Rosefielde]]. ''[[Red Holocaust (2009 book)|Red Holocaust]].'' [[Routledge]], 2009. {{ISBN|0415777577}}. p. 67. "... more complete archival data increases camp deaths by 19.4 percent to 1,258,537"; p. 77. "The best archivally based estimate of Gulag excess deaths at present is 1.6 million from 1929 to 1953."</ref> Predvideno zgodovinsko soglasje je, da je med 18 milijoni ljudi, ki so skozi sistem Gulaga prešli med letoma 1930 in 1953, med zaprtjem umrlo med 1,5 in 1,7 milijona ljudi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Joseph Stalin: A Biographical Companion|publisher=ABC-CLIO}}</ref> === Sovjetska lakota 1932–1933 === {{Glej tudi|Sovjetska lakota 1932–1933}}[[Slika:Famine en URSS 1933.jpg|sličica|344x344_pik|Sovjetska lakota 1932–1933 z zasenčenimi območji, kjer so bili učinki lakote najhujši]] Smrti 5,7 pri približno 7,0 milijona ljudi v času sovjetske lakote 1932–1933 in sovjetske kolektivizacije kmetijstva so nekateri zgodovinarji uvrstili med žrtve represije v času Stalina. Ta kategorizacija je sporna, saj se zgodovinarji razlikujejo glede tega, ali je lakota v [[Ukrajina|Ukrajini]] nastala kot namerni del kampanje represije proti kulakom in drugim nenamerna posledica boja za prisilno kolektivizacijo ali je bil predvsem posledica naravnih dejavnikov.<ref>{{Navedi splet|url=http://lb.ua/news/2010/01/14/19793_nalivaychenko_nazval_kolichestvo_zh.html|title=Nalyvaichenko called the number of victims of Holodomor in Ukraine}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Qq7FAAAAQBAJ&pg=PA194|title=The Soviet Famine of 1946–47 in Global and Historical Perspective|last=Ganson|first=N.|publisher=Springer|year=2009|isbn=978-0230620964|page=194}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=jpv0NICOEb8C&pg=PA167|title=Provincial Landscapes: Local Dimensions of Soviet Power, 1917–1953|last=Raleigh|first=Donald J.|date=2001|publisher=University of Pittsburgh Press|isbn=978-0822970613|page=167}}</ref><ref name="Magocsi20102">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=TA1zVKTTsXUC&pg=PA799|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|last=Magocsi|first=Paul R.|publisher=University of Toronto Press|year=2010|isbn=978-1442610217|page=799|author-link=Paul Robert Magocsi|access-date=6 August 2017}}</ref><ref name="Tauger2001">{{cite journal |last=Tauger |first=Mark B. |url=https://carlbeckpapers.pitt.edu/ojs/index.php/cbp/article/download/89/90 |title=Natural Disaster and Human Actions in the Soviet Famine of 1931–1933 |journal=The Carl Beck Papers in Russian and East European Studies |issue=1506 |year=2001 |pages=1–65 |issn=2163-839X |doi=10.5195/CBP.2001.89 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170612213128/https://carlbeckpapers.pitt.edu/ojs/index.php/cbp/article/download/89/90 |archive-date=12 June 2017 |doi-access=free }}</ref> === Sodne usmrtitve === {{Glej tudi|Velika čistka}} Po uradnih podatkih je bilo 777 975 sodnih usmrtitev zaradi političnih obtožb v letih 1929–53, od tega 681,692 v letih 1937–1938, letih velike čistke.<ref name="Kuhr"></ref><ref name="EllmanComment">{{cite journal|last1=Ellman|first1=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|pages=1151–72|doi=10.1080/0966813022000017177|s2cid=43510161|quote=The best estimate that can currently be made of the number of repression deaths in 1937–38 is the range 950,000–1.2 million, i.e . about a million. This is the estimate which should be used by historians, teachers and journalists concerned with twentieth century Russian—and world—history|access-date=2022-09-10|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|url-status=dead}}</ref> Neuradne ocene ocenjujejo, da je skupno število smrtnih žrtev zaradi zatiranja z strani stalinizma v letih 1937–38 znašalo 950.000–1.200.000. === Sovjetska lakota 1946–1947 === {{Glej tudi|Sovjetska lakota 1946–1947}} Zadnja velika lakota, ki je prizadela Sovjetsko zvezo, se je začela julija 1946, vrhunec je dosegla februarja – avgusta 1947, nato pa se je intenzivnost hitro zmanjšala, čeprav je bilo leta 1948 še vedno nekaj smrti zaradi lakote.<ref name=":3">[http://www1.fee.uva.nl/pp/mjellman/ Michael Ellman] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014232729/http://www1.fee.uva.nl/pp/mjellman/ |date=14 October 2007 }}, [http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman1947.pdf The 1947 Soviet Famine and the Entitlement Approach to Famines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090325075851/http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman1947.pdf |date=2009-03-25 }} ''Cambridge Journal of Economics'' 24 (2000): 603–30.</ref> Ekonomist [[Michael Ellman]] trdi, da bi lahko roke države nahranile vse tiste, ki so umrli zaradi lakote. Trdi, da če bi bila politika sovjetskega režima drugačna, morda sploh ne bi bilo lakote ali pa bi bila veliko manjša. Ellman trdi, da je zaradi lakote poleg sekundarnih izgub prebivalstva zaradi zmanjšane rodnosti prišlo do 1 do 1,5 milijona izgubljenih življenj.<ref>[[:en:Robert_Conquest|Robert Conquest]] (1986) ''[[:en:The_Harvest_of_Sorrow|The Harvest of Sorrow]]: Soviet Collectivization and the Terror-Famine''. Oxford University Press. {{ISBN|0-19-505180-7}}.</ref> === Prenos prebivalstva s strani Sovjetske zveze === ==== Deportacija kulakov ==== {{Glej tudi|Dekulakizacija}}[[Slika:Soviet occupation of Bessarabia and Northern Bukovina 07.jpg|sličica|250x250_pik|Romunski begunci po sovjetski okupaciji Besarabije in severne Bukovine leta 1940]] Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v Sibirijo in Srednjo Azijo. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, 1.317.022 pa jih je prispelo na cilj.<ref name="Against Their Will">{{navedi knjigo |last1=Polian |first1=Polian |title=Against Their Will |date=2004 |publisher=Central European Press |location=Hungary |isbn=9639241687 |page=313}}</ref> Manjše deportacije so se nadaljevale po letu 1931. Podatki iz sovjetskih arhivov kažejo, da je bilo v letih 1930–1934 deportiranih 2,4 milijona kulakov. Poročali so o številu kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah med letoma 1932 in 1940, 389.521.<ref name="The Stalinist Penal System"/><ref>[https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html Archived] 14 January 2009 at the [[Wayback Machine]].</ref> Pisatelj priljubljene zgodovine [[Simon Sebag Montefiore]] je ocenil, da je bilo do leta 1937 deportiranih 15 milijonov kulakov in njihovih družin; med deportacijo je umrlo veliko ljudi, vendar njihovo polno število ni znano. ==== Prisilna poravnava v Sovjetski zvezi 1939–1953 ==== {{Glej tudi|Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi}}[[Slika:The Funeral.jpg|sličica|253x253_pik|Pogreb deportiranih krimskih Tatarov v Krasnovišersku, konec leta 1944]] Po mnenju ruskega zgodovinarja Pavla Poliana je bilo v letih 1920–1952 deportiranih v prisilna naselja 5,870 milijonov ljudi, od tega [tel:1939–1952&#x20;3,125 1939–1952 3,125] milijona domačinov. Te etnične manjšine, ki so v letih 1939–52 veljale za grožnjo sovjetski varnosti, so bile prisilno deportirane v posebna naselja, ki jih vodi NKVD.<ref name="Against Their Will"/> Glavne žrtve te politike so bili Poljaki, Ukrajinci iz zahodnih regij, sovjetski Nemci, Balti in Estonci s Kavkaza in Krima. Podatki iz sovjetskih arhivov navajajo 309.521 smrtnih primerov v posebnih naseljih v letih 1941–48 in 73.454 v letih 1949–50.<ref>{{navedi knjigo |last1=Pohl |first1=J. Otto |title=The Stalinist Penal System |date=1997 |publisher=McFarland |isbn=0786403365 |page=148}}</ref> Ti ljudje se niso mogli vrniti v svoje domovine šele po Stalinovi smrti, izjema so bili sovjetski Nemci, ki se niso smeli vrniti v Povolško območje Sovjetske zveze. Po sovjetskih arhivih je bila najmočnejša smrtnost zabeležena pri prebivalcih Severnega Kavkaza (Čečeni, Inguši) s 144.704 smrtnimi žrtvami ali 24,7% celotnega deportiranega prebivalstva, pa tudi 44.125 smrtnih žrtev s Krima ali 19,3% smrtnostjo.<ref>Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)</ref> ==== Katinski pokol ==== {{Glej tudi|Katinski pokol}} Pokol je sprožil predlog načelnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Beria]] za usmrtitev vseh ujetnikov poljskega častniškega zbora z dne 5. marca 1940, ki ga je odobril Politbiro Komunistične partije Sovjetske zveze, vključno z njegovim predsednikom Josifom Stalinom. Število žrtev je ocenjeno na približno 22.000.<ref>Kużniar-Plota, Małgorzata (30 November 2004). [http://www.ipn.gov.pl/portal/en/2/77/Decision_to_commence_investigation_into_Katyn_Massacre.html "Decision to commence investigation into Katyn Massacre"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120930075626/http://www.ipn.gov.pl/portal/en/2/77/Decision_to_commence_investigation_into_Katyn_Massacre.html |date=2012-09-30 }}. Departmental Commission for the Prosecution of Crimes against the Polish Nation. Retrieved 4 August 2011.</ref> == Skupno število žrtev == [[Slika:Vinnycia16.jpg|levo|sličica|257x257_pik|Identifikacija množične grobišča pokola v Vinici]] Demografa [[Barbara Anderson]] in [[Brian Silver]] sta v reviji [[Slavic Review]] trdila, da omejeni popisni podatki onemogočajo natančno štetje smrti.<ref>{{navedi knjigo|author-link=Alexander Nikolaevich Yakovlev|author1=Yakovlev, Alexander N. |author2=Austin, Anthony |author3=Hollander, Paul |url=https://books.google.com/books?id=ChRk43tVxTwC&pg=PA234|title=A Century of Violence in Soviet Russia|publisher=[[Yale University Press]]|page=234|quote=My own many years and experience in the rehabilitation of victims of political terror allow me to assert that the number of people in the USSR who were killed for political motives or who died in prisons and camps during the entire period of Soviet power totaled 20 to 25 million. And unquestionably one must add those who died of famine – more than 5.5&nbsp;million during the civil war and more than 5&nbsp;million during the 1930s.|isbn=978-0300103229|year= 2004}}</ref> Namesto tega ponujajo verjetni razpon od 3,2 do 5,5 milijona presežnih smrti za celotno Sovjetsko zvezo od leta 1926 do 1939, obdobje, ki zajema kolektivizacijo, državljansko vojno na podeželju, čistke v poznih tridesetih letih in velike epidemije tifusa in malarije. Po mnenju Andersona in Silvera so zgodovinarji, kot je Robert Conquest, naredili najbolj primitivne napake. Ti hladni bojevniki so precenili stopnjo rodnosti in podcenili vpliv asimilacije, s katero so bili številni Ukrajinci na popisu leta 1939 prerazporejeni kot Rusi, kar je zmedlo primanjkljaj prebivalstva, ki je vključeval nerojene otroke, s presežno smrtjo.<ref name=":1" /> [[Slika:01941 Opfer des NKWD im Hof des Geheimpolizeigefängnisses von Lemberg am 06.07.1941.jpg|sličica|264x264_pik|Žrtve pobojev zapornikov NKVD v Lvivu]] Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bilo ubitih okoli 20 milijonov, podatek, ki temelji na Conquestovi knjigi [[Veliki teror (1968)|Veliki teror]] (1968), pri čemer se nekatere ocene delno opirajo na demografske izgube, kot je na primer Conquest. Leta 2001 je ameriški zgodovinar [[Richard Pipes]] trdil, da se je število prebivalcev od popisa 1932 do 1939 zmanjšalo za 9 do 10 milijonov ljudi. Leta 2003 je britanski priljubljeni zgodovinar [[Simon Sebag Montefiore]] predlagal, da je Stalin na koncu odgovoren za smrt najmanj 20 milijonov ljudi. Leta 2006 je politolog [[Rudolph Rummel]] zapisal, da so prejšnje višje skupne ocene žrtev pravilne, čeprav je vključeval tudi tiste, ki jih je vlada Sovjetske zveze ubila tudi v drugih vzhodnoevropskih državah. Conquest je v svoji zadnji izdaji Velikega terorja (2007) navedel, da čeprav natančne številke morda nikoli ne bodo znane s popolno gotovostjo, je bilo ubitih najmanj 15 milijonov ljudi "zaradi celotnega niza sovjetskih režimov". Nasprotno, zgodovinarji, kot so [[J. Arch Getty]], [[Stephen G. Wheatcroft]] in drugi, vztrajajo, da je odprtje sovjetskih arhivov potrdilo nižje ocene revizionistične šole.<ref>{{Cite journal |last1=Getty |first1=J. Arch |last2=Rittersporn |first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence |journal=[[American Historical Review]] |date=1993 |volume=98 |issue=4 |pages=1017–49 |doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597 |url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |quote=The long-awaited archival evidence on repression in the period of the Great Purges shows that levels of arrests, political prisoners, executions, and general camp populations tend to confirm the orders of magnitude indicated by those labeled as 'revisionists' and mocked by those proposing high estimates. |access-date=2022-09-10 |archive-date=2019-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191206042327/http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 2011 je ameriški zgodovinar [[Timothy D. Snyder]] po oceni dvajsetletnih zgodovinskih raziskav v vzhodnoevropskih arhivih izjavil, da je Stalin namerno ubil približno 6 milijonov ljudi, kar se poveča na 9 milijonov, če se upoštevajo predvidljive smrti, ki izhajajo iz politike..<ref>{{navedi knjigo|title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin|url=https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814|url-access=limited|last=Snyder|first=Timothy|year=2010|location=New York|page=[https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814/page/n404 384]|isbn=9780465002399}}</ref><ref name=":0">{{navedi novice|last=Snyder|first=Timothy|title=Hitler vs. Stalin: Who Was Worse?|website=The New York Review of Books|date=27 January 2011|url=http://www.nybooks.com/daily/2011/01/27/hitler-vs-stalin-who-was-worse/|access-date=13 October 2017|quote=The total number of noncombatants killed by the Germans—about 11 million—is roughly what we had thought. The total number of civilians killed by the Soviets, however, is considerably less than we had believed. We know now that the Germans killed more people than the Soviets did. ... All in all, the Germans deliberately killed about 11 million noncombatants, a figure that rises to more than 12 million if foreseeable deaths from deportation, hunger, and sentences in concentration camps are included. For the Soviets during the Stalin period, the analogous figures are approximately six million and nine million. These figures are of course subject to revision, but it is very unlikely that the consensus will change again as radically as it has since the opening of Eastern European archives in the 1990s.}}</ref> [[Slika:Butovo-DSC 0083.JPG|sličica|270x270_pik|Spominski zid z imeni žrtev Stalinovih čistk na strelišču Butovo izven Moskve]] Nekateri zgodovinarji menijo, da so uradne arhivske številke kategorij, ki so jih zabeležile sovjetske oblasti, nezanesljive in nepopolne.<ref name=":4">{{navedi splet|url=http://sovietinfo.tripod.com/|title=Soviet Studies|accessdate=2021-10-22|archive-date=2019-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190524064933/http://sovietinfo.tripod.com/|url-status=dead}} See also: Gellately (2007) p. 584: "Anne Applebaum is right to insist that the statistics 'can never fully describe what happened.' They do suggest, however, the massive scope of the repression and killing."</ref> Kanadski zgodovinar [[Robert Gellately]] in Montefiore poleg napak v zvezi s celovitimi posnetki trdijo, da številni osumljenci, ki so bili pretepani in mučeni do smrti, medtem ko so bili v "preiskovalnem priporu", verjetno niso bili prišteti med usmrčene.<ref>{{navedi knjigo|title=Stalin: The Court of the Red Tsar|url=https://archive.org/details/stalincourtofred0000seba_e9a2|last=Montefiore|first=Simon Sebag|publisher=[[Weidenfeld & Nicolson]]|year=2003|isbn=978-1842127261|location=London|author-link=Simon Sebag Montefiore}}</ref>{{sfn|Gellately|2007|p=256}} Nasprotno, Wheatcroft navaja, da je bilo pred odprtjem arhivov za zgodovinske raziskave "naše razumevanje obsega in narave sovjetske represije izjemno slabo" in da so nekateri strokovnjaki, ki želijo ohraniti starejše visoke ocene stalinističnega števila smrtnih žrtev," se težko prilagajo novim okoliščinam, ko so arhivi odprti in ko je veliko nespornih podatkov", in se namesto tega držijo svojih starih sovjetoloških metod z okroglimi izračuni na podlagi čudnih izjav emigrantov in drugih obveščevalcev, ki so naj bi imel vrhunsko znanje."<ref>{{cite journal|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|last=Wheatcroft|first=S. G.|author-link=Stephen G. Wheatcroft|year=1996|volume=48|issue=8|page=1330|journal=[[Europe-Asia Studies]]|jstor=152781|doi=10.1080/09668139608412415|access-date=2022-09-10|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717103830/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="Wheatcroft2000">{{cite journal|author=Wheatcroft, S. G.|title=The Scale and Nature of Stalinist Repression and its Demographic Significance: On Comments by Keep and Conquest|journal=Europe-Asia Studies|volume=52|issue=6|pages=1143–59|year=2000|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Comments_KEP_CNQ.pdf|doi=10.1080/09668130050143860|pmid=19326595|s2cid=205667754|access-date=2022-09-10|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026105305/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Comments_KEP_CNQ.pdf|url-status=dead}}</ref> Britanski zgodovinar [[Michael Ellman]] trdi, da je" sama kategorija "žrtve stalinizma" stvar politične presoje. "Ellman navaja, da množične smrti zaradi lakote niso "edinstveno stalinistično zlo", pri čemer je omenil, da so bile v celotni ruski zgodovini lakota in suša pogost pojav, vključno z [[Ruska lakota 1921–1922|rusko lakoto 1921–22]], ki se je zgodila pred prihodom Stalina na oblast, še v času vladanja [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]]. Navaja tudi, da je bila lakota v 19. in 20. stoletju po vsem svetu razširjena po državah, kot so [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], [[Indija]] in [[Irska]].<ref name="Ellman2002"/> Ellman je delovanje stalinističnega režima v primerjavi z holodomorjem primerjal z delovanjem britanske vlade (proti Irski in Indiji) in G8 v sodobnem času. Po mnenju Ellmana so G8 krivi za množični umor ali množično smrt zaradi kriminalne malomarnosti, ker niso sprejeli očitnih ukrepov za zmanjšanje množičnih smrti, Stalinovo vladanje pa ni bilo nič slabše od Leninovega vladanja in vladanja mnogih vladarjev v devetnajstem in dvajsetem stoletju".<ref name="Ellman2002"/> [[Ben Kiernan]], ameriški akademik in zgodovinar, je obdobje Stalinovega vladanja opisal kot "daleč najbolj krvavo obdobje v sovjetski ali celo ruski zgodovini."<ref>{{navedi knjigo|last=Kiernan| first=Ben |author-link=Ben Kiernan| title=Blood and Soil: A World History of Genocide and Extermination from Sparta to Darfur| publisher=[[Yale University Press]]| year=2007| isbn= 9780300100983 |oclc=2007001525 |url=https://archive.org/details/bloodan_kie_2007_00_0326|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/bloodan_kie_2007_00_0326/page/511 511]}} </ref> === Število žrtev stalinizma (1924–1953) === {| class="wikitable" |+ !Dogodek !Število žrtev |- |[[Dekulakizacija]] |530.000–600.000 |- |[[Velika čistka]] |700.000–1.200.000 |- |[[Gulag]] |1.500.000–1.713.000 |- |[[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|Sovjetske deportacije]] |450.000–566.000 |- |[[Katinski pokol]] |22.000 |- |[[Gladomor|Holodomor]] |2.500.000–4.000.000 |- |'''Skupaj''' |'''7.231.000—9.551.000''' |} == Obtožbe o genocidu == {{Glavni|Holodomor}} Stalin je bil obtožen tudi genocida v primerih prisilnega preseljevanja prebivalstva v Sovjetski zvezi. [[Raphael Lemkin]], odvetnik poljsko-judovskega porekla, ki je dal pobudo za Konvencijo o genocidu in sam skoval izraz genocid, je domneval, da je bil genocid storjen v kontekstu množične deportacije [[Čečenija|Čečenov]], [[Ingušetija|Ingušev]], Povolških [[Nemci|Nemcev]], [[Krim (polotok)|Krimskih]] [[Tatari|Tatarov]], [[Kalmiki|Kalmikov]] in [[Karačajevci|Karačajevcev]]. Nekateri akademiki se ne strinjajo s klasifikacijo deportacije kot genocida. Profesor [[Alexander Statiev]] trdi, da Stalinova administracija ni imela zavestnega genocidnega namena, da bi iztrebila različna deportirana ljudstva, ampak da so sovjetska "politična kultura, slabo načrtovanje, naglica in vojno pomanjkanje odgovorni za genocidno stopnjo smrtnosti med njimi." Te deportacije raje označuje za primer sovjetske asimilacije "nezaželenih narodov." Po besedah ​​profesorja [[Amir Weiner|Amirja Weinerja]] je "režim želel doseči njihovo ozemeljsko identiteto in ne njihov fizični obstoj ali celo njihovo posebno etnično identiteto." Po besedah ​​profesorice [[Francine Hirsch]], "čeprav je sovjetski režim izvajal politiko diskriminacije in izključevanja, ni izvajal tega, kar so sodobniki pojmovali kot rasno politiko." Zanjo so te množične deportacije temeljile na konceptu, da so narodnosti »sociozgodovinske skupine s skupno zavestjo in ne rasno-biološke skupine«. V nasprotju s tem mnenjem [[Jon K. Chang]] trdi, da so deportacije dejansko temeljile na etnični pripadnosti in da "socialni zgodovinarji" na Zahodu niso uspeli zagovarjati pravic marginaliziranih etničnih skupin v Sovjetski zvezi.<ref name="changonrevison">{{cite journal |last1=K. Chang |first1=Jon |title=Ethnic Cleansing and Revisionist Russian and Soviet History |journal= Academic Questions|date=8 April 2019 |volume=32 |issue=2 |page=270 |doi=10.1007/s12129-019-09791-8 |s2cid=150711796 }}</ref> Sodobni zgodovinarji te deportacije uvrščajo med zločine proti človeštvu in etnično preganjanje. Dva od teh primerov množične deportacije z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo krimskih Tatarov ter deportacijo Čečenov in Ingušev, sta Ukrajina (in še 3 druge države) oziroma [[Evropski parlament]] priznala za genocid.<ref name=europarl>{{navedi splet|url=https://www.unpo.org/article/438|title=UNPO: Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|website=www.unpo.org|access-date=2022-09-16|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224194438/https://www.unpo.org/article/438|url-status=dead}}</ref><ref name="Rosefielde84">{{navedi knjigo |title= Red Holocaust |last= Rosefielde |first= Steven |author-link= Steven Rosefielde |year= 2009 |publisher= [[Routledge]] |isbn= 978-0-415-77757-5 |page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n102 84] |title-link= Red Holocaust (2009 book) }}</ref> 26. aprila 1991 je vrhovni sovjet Ruske socialistične federativne sovjetske republike pod vodstvom [[Boris Jelcin|Borisa Jelcina]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih ljudstev z 2. členom, ki je vse množične deportacije razglasil za »Stalinovo zločinsko politiko obrekovanja in genocida«.<ref name=perovic>{{navedi knjigo |title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407. |pages=320 |isbn=9780190934675 |url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&pg=PA320|last1=Perovic |first1=Jeronim |date=June 2018 }}</ref> Zgodovinarji še naprej razpravljajo o tem, ali naj se [[Sovjetska lakota 1932–1933|ukrajinska lakota 1932–33]], v Ukrajini znana kot [[Gladomor|Holodomor]], priznava za genocid.<ref>{{cite journal |last=Moore |first=Rebekah |title='A Crime Against Humanity Arguably Without Parallel in European History': Genocide and the "Politics" of Victimhood in Western Narratives of the Ukrainian Holodomor |journal=Australian Journal of Politics & History |volume=58 |number=3 |year=2012 |pages=367–379 |doi=10.1111/j.1467-8497.2012.01641.x}}</ref> Šestindvajset držav to lakoto uradno priznava pod pravno opredelitvijo genocida. Leta 2006 ga je ukrajinski parlament razglasil za takega, leta 2010 pa je ukrajinsko sodišče posmrtno obsodilo Stalina, [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]], [[Stanislav Kosior|Stanislava Kosiorja]] in druge sovjetske voditelje zaradi genocida, ki so ga skupaj izvedli.<ref>{{cite magazine|last=Snyder|first=Timothy D.|date=26 May 2010|url=http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|title=Springtime for Stalin|magazine=The New York Review of Books|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024091842/http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|archive-date=24 October 2012|access-date=4 January 2021}}</ref> Med nekaterimi ukrajinskimi nacionalisti se je pojavila teorija, da je Stalin namerno uvedel lakoto v Ukrajini, da bi zatrl nacionalne želje med ukrajinskim ljudstvom. Tej razlagi so nasprotovale novejše zgodovinske študije. Ti so izrazili stališče, da čeprav je Stalinova politika znatno prispevala k visoki umrljivosti, ni dokazov, da sta Stalin ali sovjetska vlada zavestno povzročila lakoto. Zamisel, da je šlo za ciljno usmerjen napad na Ukrajince, je zapletena zaradi obsežnega trpljenja, ki je v lakoti prizadelo tudi druge sovjetske narode, vključno z Rusi. V Ukrajini so etnični Poljaki in Bolgari umrli v podobnih deležih kot etnični Ukrajinci.<ref name="Kuromiya2008">{{cite journal |last=Kuromiya |first=Hiroaki |year=2008 |title=The Soviet Famine of 1932–1933 Reconsidered |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2008-06_60_4/page/663 |journal=Europe-Asia Studies |volume=60 |issue=4 |pages=663–675|jstor=20451530|doi=10.1080/09668130801999912 |s2cid=143876370}}</ref> Kljub pomanjkanju jasnega Stalinovega namena je zgodovinar [[Norman Naimark]] opozoril, da čeprav morda ni dovolj "dokazov, da bi ga mednarodno sodišče obsodilo kot krivca za genocid [...], to ne pomeni, da sam dogodek ne more soditi kot genocid."<ref>[[Norman Naimark|Naimark, Norman M.]] ''Stalin's Genocides (Human Rights and Crimes against Humanity).'' [[Princeton University Press]], 2010. pp. 45. {{ISBN|0691147841}}</ref> == Glej tudi == * [[Množični poboji v komunizmu]] * [[Množični poboji zapornikov NKVD]] * [[Politična represija v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Stalinizem]] 48gt2erxaqxns61fi9kfuyqz953mke9 0 507004 6718013 6279414 2026-07-25T20:27:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718013 wikitext text/x-wiki {{združi v|Religija v Sovjetski zvezi}} {{Več sklicev}} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|282x282_pik|Rušenje katedrale Kristusa Odrešenika v [[Moskva|Moskvi]] 5. decembra 1931 na ukaz [[Josif Stalin|Josifa Stalina]]]] Skozi zgodovino [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (1917–1991) so bila obdobja, ko so sovjetske [[Komunizem|komunistične]] oblasti brutalno zatirale in preganjale različne oblike cerkve in vere v različnem obsegu, odvisno od državnih interesov.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Anti-religious Campaigns|url=https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html|website=web.archive.org|date=2021-03-12|accessdate=2021-10-24|archive-date=2021-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210312114943/https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Sovjetska [[Marksizem|marksistično]]-[[Leninizem|leninistična]] politika je dosledno zagovarjala nadzor, zatiranje in nazadnje odpravo verskih prepričanj ter aktivno spodbujala širjenje marksistično-leninističnega [[Ateizem|ateizma]] v Sovjetski zvezi,<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Soviet Union - Policy toward nationalities and religions in practice|url=http://www.country-data.com/cgi-bin/query/r-12521.html|website=www.country-data.com|accessdate=2021-10-24}}</ref> vendar večina religij nikoli ni bila uradno prepovedana.<ref name=":0" /> Država se je zavzemala za uničenje vere in za dosego tega cilja je uradno obsodila verska prepričanja kot vraževerna in zaostala.<ref>{{Navedi splet|title=Father Aleksandr Men and the Struggle to Recover Russia's Heritage|url=http://www.alexandrmen.ru/english/demokratizatsia/Father_Aleksandr_Men_and_the_Struggle_to_Recover_Russia.html|website=www.alexandrmen.ru|accessdate=2021-10-24}}</ref><ref name="Froese, Paul 2005">Froese, Paul. "'I am an atheist and a Muslim': Islam, communism, and ideological competition." Journal of Church and State 47.3 (2005)</ref> [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Sovjetska komunistična partija]] je uničevala [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], [[Sinagoga|sinagoge]],<ref>''Г. М. Ронкин.'' Синагоги мира. — М. «Поматур» 2005</ref> [[Samostan|samostane]] in [[Mošeja|mošeje]], nadlegovala, zapirala in pobijala je verske voditelje, šole in medije pa je preplavila s protiverskimi nauki ter uvedla sistem prepričanj, imenovanih »[[militantni ateizem]]«, s svojimi rituali, obljubami in preganjalci.<ref name="Paul Froese 2004 pp. 35-50">Paul Froese. Forced Secularization in Soviet Russia: Why an Atheistic Monopoly Failed. Journal for the Scientific Study of Religion, Vol. 43, No. 1 (Mar., 2004), pp. 35-50</ref><ref name="Haskins, Ekaterina V 2009">Haskins, Ekaterina V. "Russia's postcommunist past: the Cathedral of Christ the Savior and the reimagining of national identity." History and Memory: Studies in Representation of the Past 21.1 (2009)</ref> Po nekaterih virih naj bi bilo skupno število krščanskih žrtev v času sovjetskega komunističnega režima okoli 12 do 20 milijonov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Psychology, Religion, and Spirituality|url=https://books.google.com/books?id=LBv_K9Q0Z6gC&printsec=frontcover&hl=en&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Estimates%20of%20the%20total%20number%20all%20Christian%20martyrs%20in%20the%20former%20Soviet%20Union%20are%20about%2012%20million%22&f=false|publisher=Springer Science & Business Media|date=2009-02-27|isbn=978-0-387-87572-9|language=en|first=James M.|last=Nelson}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Christian Martyrdom: A global demographic assessment|url=http://icl.nd.edu/assets/84231/the_demographics_of_christian_martyrdom_todd_johnson.pdf|website=web.archive.org|date=2016-03-03|accessdate=2021-10-24|last=M. Johnson|first=Todd|page=4|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303220215/http://icl.nd.edu/assets/84231/the_demographics_of_christian_martyrdom_todd_johnson.pdf|url-status=dead}}</ref> Med leti 1937 in 1941 je bilo ubitih najmanj 106.300 ruskih bogoslovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=A Century of Violence in Soviet Russia|url=https://books.google.si/books?id=ChRk43tVxTwC&pg=PA165&redir_esc=y|publisher=Yale University Press|date=2002-01-01|isbn=978-0-300-10322-9|language=en|first=Alexander N.|last=Yakovlev}}</ref> Verska prepričanja in običaji so obstali pri večini prebivalstva,<ref>{{navedi knjigo|title=Paul Froese. Forced Secularization in Soviet Russia: Why an Atheistic Monopoly Failed. Journal for the Scientific Study of Religion, Vol. 43, No. 1 (Mar., 2004), pp. 35-50}}</ref> ne le na zasebnem področju, temveč tudi v razpršenih javnih prostorih, ki jim je država priznala, da ji ni uspela tako spreobrnitev kot tudi odstranitev politične nevarnosti v državni kulturni vojni.<ref>{{navedi splet|title=Father Aleksandr Men and the Struggle to Recover Russia's Heritage|url=http://www.alexandrmen.ru/english/demokratizatsia/Father_Aleksandr_Men_and_the_Struggle_to_Recover_Russia.html|access-date=2021-10-24|website=www.alexandrmen.ru}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=John Shelton Curtis, The Russian Church and the Soviet State (Boston: Little Brown, 1953); Jane Ellis, The Russian Orthodox Church: A Contemporary History (Bloomington: Indiana University Press, 1986); Dimitry V. Pospielovsky, The Russian Church Under the Soviet Regime 1917-1982 (St. Vladimir's Seminary Press, 1984); idem., A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies (New York; St. Martin's Press, 1987); Glennys Young, Power and the Sacred in Revolutionary Russia: Religious Activists in the Village (University Park: Pennsylvania State University Press, 1997); Daniel Peris, Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless (Ithaca: Cornell University Press, 1998); William B. Husband, "Godless Communists": Atheism and Society in Soviet Russia DeKalb: Northern Illinois University Press, 2000; Edward Roslof, Red Priests: Renovationism, Russian Orthodoxy, and Revolution, 1905-1946 (Bloomington, Indiana, 2002)}}</ref> == Uradno sovjetsko stališče == [[Slika:Lenin 1920.jpg|levo|sličica|294x294_pik|Sovjetsko komunistično preganjanje religije je prvi uvedel [[Vladimir Lenin]], ko je v svojih govorih izjavil, da religija predstavlja opij ljudstva, češ da ljudem jemlje človeško sposobnost<ref name="Pospielovsky1987">{{navedi knjigo|last=Pospielovsky|first=Dimitry V|title=History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti-religious Policies: A History of Soviet Atheism in Theory and Practice and the Believer|date=29 September 1987|publisher=Palgrave Macmillan UK|language=en|isbn=9781349188383|pages=10–11|quote=[O]ld churches as Houses of the Lord should be demolished without any regret or mercy. As a materialist he [Feurbach] believed that religious 'deceptions' were not worthy of any compromise or tolerance. They had to be destroyed. [...] Feurbach insisted that the liberation of intrinsic human dignity from the reign of illusory images, by the human mind, in the form of religious beliefs could be achieved only if traditional faith, as mercilessly attacked by a more decent and humanizing intellectual system. Religious commitments should be intellectually and emotionally destroyed, by the catharsis of an intensive hatred of the old God. All previous religious institutions should be ruthlessly eradicated from the face of the earth and from the memory of coming generations, so that they could never regain power over people's minds through deception and the promotion of fear from the mystical forces of the Heavens. At this point young Marx was completely fascinated by Feuerbach's open rebellion against the powerful tradition of Christianity unconditionally as an intellectual revelation.}}</ref><ref name="marxists.org2">{{navedi splet|last=Lenin|first=Vladimir Ilyich|title=The Attitude of the Workers' Party to Religion|newspaper=Proletary|issue=45|date=13 May 1909|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1909/may/13.htm|via=marxists.org}}</ref>]] Sovjetski režim je že od svojega nastanka sovražil cerkev in je zanj predstavljala enega največjih sovražnikov, zato se je sovjetski režim navidezno zavezal popolnemu uničenju verskih institucij in idej.<ref name="John Anderson 1991 pp. 689-710">John Anderson. The Council for Religious Affairs and the Shaping of Soviet Religious Policy. Soviet Studies, Vol. 43, No. 4 (1991), str. 689-710</ref> Komunistična ideologija ni mogla soobstajati niti z neprekinjenim vplivom religije in obstojem Cerkve kot ločene inštitucije. [[Vladimir Lenin]] je kasneje zahteval »da komunistična propaganda uporabi militantnost proti vsem idealizmom in religiji.« Iz tega se je kasneje razvil militantni ateizem. "Militantni" je označevalo brezkompromisen odnos do vere in prizadevanje, da bi vera osvojila srca vernikov in misli iz lažne filozofije. Militantni ateizem je postal osrednji del ideologije [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] in visoko zavezujoči standard vseh sovjetskih voditeljev.<ref name="Froese, Paul 2005" /> Prepričani ateisti so veljali za bolj politično spretne in krepostne posameznike.<ref name="Froese, Paul 2005" /><ref>''Ideology and Atheism in the Soviet Union''; William van den Bercken; Mouton de Gruyter (1989); Str. 121-124</ref> Država je ateizem uveljavila kot edino znanstveno resnico.<ref name="peris">Daniel Peris, ''Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless'', Cornell University Press 1998 {{ISBN|978-0-8014-3485-3}}</ref><ref>Antireligioznik (The Antireligious, 1926-41), Derevenskii Bezbozhnik (The Godless Peasant, 1928-1932), and Yunye Bezbozhniki (The Young Godless, 1931-1933).</ref><ref>History of the Orthodox Church in the History of Russian Dimitry Pospielovsky 1998 St Vladimir's Press {{ISBN|0-88141-179-5}} str. 291</ref><ref>A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Antireligious Policies, Dimitry Pospielovsky Palgrave Macmillan (December, 1987) {{ISBN|0-312-38132-8}}</ref> Sovjetske oblasti so do leta 1936 prepovedale kritiko ateizma in [[Agnosticizem|agnosticizma]] ali državne verske politike; takšna kritika bi lahko povzročila prisilno upokojitev.<ref>John Anderson, Religion, State and Politics in the Soviet Union and Successor States, Cambridge University Press, 1994, str. 9</ref><ref>Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987). str. 84.</ref><ref>Prot. Dimitri Konstantinov, Gonimaia Tserkov' (New York:Vseslavianskoe izdatel'stvo, 1967) str. 286-7, and (London:Macmillan, 1969) poglavji 4 in 5</ref> Sovjetska zakonodaja uradno ni nikoli prepovedala uveljavljanja verskih stališč, pravico do verskega prepričanja so nudile tudi vse 3 različne [[Ustava Sovjetske zveze|sovjetske ustave]]. Ker pa je marksistična ideologija, kot so jo razlagali Lenin<ref name="marxists.org">Vladimir Iljič Lenin, The Attitude of the Workers' Party to Religion. Proletary, Št. 45, 13. maj (26), 1909. Dostopno na: http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1909/may/13.htm</ref> in njegovi nasledniki, vero obravnavala kot oviro pri izgradnji komunistične družbe, je postal konec vseh religij (in nadomestitev z ateizmom<ref name="John Anderson 1994, pp 3">John Anderson, Religion, State and Politics in the Soviet Union and Successor States, Cambridge University Press, 1994, str. 3</ref>) temeljni [[Ideologija|ideološki]] cilj sovjetske države. Uradno preganjanje vere je potekalo s številnimi pravnimi ukrepi, ki so bili zasnovani tako, da so ovirali izvajanje verskih dejavnosti in podpirali protireligiozno propagando in izobraževanja. V praksi si je država prizadevala nadzorovati tudi dejavnosti verskih organov in se vmešavati v njihove notranje zadeve, s končnim ciljem, da bi izginili.<ref name="John Anderson 1994, pp 3" /><ref name="John Anderson 1991 pp. 689-710" /> Komunistična partija je pogosto zavračala načelo obravnavanja vseh verskih vernikov kot javnih sovražnikov,<ref name="marxists.org" /> deloma zaradi pragmatičnih premislekov (glede na veliko število ljudi, ki so se držali določene vere), deloma pa zaradi prepričanja, da je veliko število vernikov. Med njimi je bilo veliko zvestih sovjetskih državljanov, ki so jih oblasti skušale prepričati, naj postanejo ateisti, preden so jih neposredno versko napadle. Verniki so bili vedno podvrženi protiverski propagandi in zakonodaji, ki je omejevala njihovo versko ravnanje. V sovjetski družbi so pogosto trpeli omejitve. Sovjetska komunistična država je upeljala več omejevalnih ukrepov, vendar so bili verniki redko podvrženi uradni aretaciji, zaporu ali usmrtitvi zgolj zaradi njihovega verskega prepričanja. Namesto tega so metode preganjanja predstavljale reakcijo na dojemanje (resničnega ali namišljenega) njihovega upora proti širši protiverski kampanji države.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987)</ref> Gonjo so sovjetske oblasti oblikovale z namenom razširjanja ateizma in nasilnih dejanj ter taktike terorja, ter se pri tem sklicevale na zaznan domnevni upor proti državi države, katerega cilj v širši shemi ni bil zgolj zatreti nasprotovanja, temveč tudi uveljaviti ateizem.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987" /> == Sovjetska taktika == Taktika se je z leti spreminjala in je bila v različnih obdobjih milejša ali ostrejša. Nekatere skupne lastnosti taktik so vključevale odvzem cerkvene lastnine, posmehovanje veri, nadlegovanje vernikov in razširjanje ateistične propagande v šolah. Dejanja proti določenim religijam so določali državni interesi, večina organiziranih religij ni bila nikoli prepovedana. Nekatera dejanja zoper pravoslavne duhovnike in vernike so vključevala mučenje, usmrtitev ali pošiljanje v zaporniška ali [[Delovno taborišče|delovna taborišča]] in psihiatrične bolnišnice.<ref name="ReferenceA">Father Arseny 1893-1973 Priest, Prisoner, Spiritual Father. Introduction pg. vi - 1. St Vladimir's Seminary Press {{ISBN|0-88141-180-9}}</ref><ref name="lalex">''L.Alexeeva, History of dissident movement in the USSR, Memorial society, in Russian''</ref><ref name="washingtonpost.com">The Washington Post Anti-Communist Priest Gheorghe Calciu-Dumitreasa By Patricia Sullivan Washington Post Staff Writer Sunday, November 26, 2006; Page C09 https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/11/25/AR2006112500783.html</ref><ref name="gins">{{navedi splet|url=http://www.index.org.ru/journal/11/ginzburg.html|title=Александр Гинзбург. Только один год - 1976|website=www.index.org.ru|access-date=17 April 2018|archive-date=2017-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20171108001846/http://www.index.org.ru/journal/11/ginzburg.html|url-status=dead}}</ref> Mnogi pravoslavci (skupaj z ljudmi drugih veroizpovedi) so bili tudi podvrženi psihološkemu kaznovanju ali mučenju in eksperimentiranju z nadzorom uma, da bi jih prisilili v odrekanje svoje veroizpovedi.<ref name="lalex" /><ref name="washingtonpost.com" /><ref name="ReferenceB">Adrian Cioroianu, ''Pe umerii lui Marx. O introducere în istoria comunismului românesc'' ("On the Shoulders of Marx. An Incursion into the History of Romanian Communism"), Editura Curtea Veche, Bukarešta, 2005</ref> V prvih petih letih sovjetske oblasti so [[boljševiki]] usmrtili 28 ruskih pravoslavnih škofov in več kot 1200 ruskih pravoslavnih duhovnikov. Mnogi drugi so bili zaprti ali izgnani.<ref name=":1" /> V [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] je poleg metodičnega zapiranja in uničenja cerkva, dobrodelno in socialno delo, ki so ga prej opravljale cerkvene oblasti, prevzela država. Tako kot vsa zasebna lastnina je bila tudi cerkvena lastnina zaplenjena in dana v javno last. Maloštevilni bogoslužni prostori, ki so bili še vedno v lasti cerkve, so bili po zakonu obravnavani kot državna last, ki ga je vlada cerkvi dovolila uporabljati. V obdobju po drugi svetovni vojni so bili [[Protestantizem|protestanti]] ([[Baptizem|baptisti]], [[Binkoštništvo|binkoštni]], [[Adventizem|adventisti]] itd.) prisilno poslani v psihiatrične bolnišnice ali pa so jim sodili in jih zaprli (pogosto zaradi zavrnitve vojaške službe). Nekaterim so bile na silo odvzete starševske pravice.<ref>{{Navedi splet|url=http://old.memo.ru/history/DISS/books/ALEXEEWA/chapter13.htm|title=Пятидесятники|website=www.memo.ru|accessdate=2021-10-25|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224193028/http://old.memo.ru/history/diss/books/alexeewa/chapter13.htm|url-status=dead}}</ref> == Protiverska kampanja 1917–1921 == [[Slika:Ivan Vladimirov russian-clergy-on-forced-labor-1919.jpg|sličica|350x350px|Duhovniki pri opravljanju prisilnega dela, slika avtorja Ivana Vladimirova]] Avgusta 1917 je z razpadom [[Car|carske]] vlade svet [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] ponovno ustanovil [[patriarhat]] in za patriarha izvolil metropolita Tihona.<ref name="Lev Regelson 1953">Lev Regelson. TRAGEDY OF THE RUSSIAN CHURCH. 1917-1953. Logos. 1991. http://regels.org/Tragedy-of-Russian-Church.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140813010845/http://regels.org/Tragedy-of-Russian-Church.htm|date=2014-08-13}}</ref> Novembra 1917, nekaj tednov po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], je bil ustanovljen Ljudski komisariat za razsvetljenstvo, ki je mesec dni kasneje ustanovil Vseslovansko zvezo učiteljev-[[Internacionala|internacionalistov]] z namenom odstranitve verskega pouka iz šolskih programov. Za okrepitev protiverske propagande v šolskem sistemu je bila novembra 1920 ustanovljena Glavna uprava za politično razsvetljenje ({{Jezik-ru|Glavpolitprosvet}}).<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987 pg 29">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) str. 29</ref> Leninov odlok o [[Ločitev cerkve in države|ločitvi cerkve od države]] v začetku leta 1918 je nekdanji uradni Cerkvi odvzel status [[Pravna oseba|pravne osebe]], pravico do lastništva in poučevanja vere v državnih in zasebnih šolah ali v kateri koli skupini mladoletnikov.<ref name="Ukrainian Catholic Church 1987">"Soviet repression of the Ukrainian Catholic Church." Department of State Bulletin 87 (1987)</ref> Odlok je odpravil cerkvene privilegije in s tem končal zavezništvo med cerkvijo in državo. Duhovniki so odkrito napadli odlok, vodstvo Cerkve je vernikom izdalo apel za zavračanje odloka.<ref name="ReferenceC">Barmenkov, A, Freedom of Conscience in the USSR, Progress Publishers, 1983</ref> Poleg tega je odlok »O ločitvi Cerkve od države in šole od Cerkve« določal tudi odnose med Cerkvijo in šolskim sistemom. O poučevanju religije je dejal: »Poučevanje religioznih doktrin v državnih in javnih, kot tudi zasebnih izobraževalnih ustanovah, ni dovoljeno. Državljani se lahko o religiji poučujejo zasebno.«<ref name="ReferenceC" /> Moskovski [[patriarh]] Tihon je 19. januarja 1918 ([[julijanski koledar]]) zaradi izvajanja protiverske kampanje izobčil sovjetsko vodstvo. V maščevanju je komunistični režim aretiral in ubil na desetine škofov, tisoče predstavnikov nižje duhovščine in redovnikov ter množico laikov.<ref>Dimitry V. Pospielovsky. The Russian Church under the Soviet Regime, 1917-1989 (Crestwood, NY: St Vladimir's Seminary Press, 1984) pog. 2.</ref> Zaseganje cerkvenega premoženja v naslednjih nekaj letih je zaznamovalo kruto nasilje.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987 pg 27">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) str. 27</ref> Med [[Ruska državljanska vojna|državljansko vojno v Rusiji]] je bilo pobitih veliko duhovnikov. Nekateri so umrli zaradi spontanega nasilja, ki je poraslo v vojnem kaosu, nekatere pa so usmrtile službe državne varnosti zaradi podpore beli armadi. Cerkev trdi, da je bilo med revolucijo ubitih 322 škofov in duhovnikov.<ref>Christopher Read. [https://books.google.com/books?id=hkBv3EP6rjMC&pg=PA251&dq=christopher+read+lenin+priests&cd=1#v=onepage&q&f=false Lenin: A Revolutionary Life]. Routledge 2005</ref> Med junijem 1918 in januarjem 1919 so cerkveni uradniki trdili, da so ubili enega [[Metropolit|metropolita]], 18 škofov, 102 duhovnika, 155 diakonov in 90 redovnikov (o laikih ni podatkov).<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1988 pg 15">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 2: Soviet Antireligious Campaigns and Persecutions, St Martin's Press, New York (1988) str. 15</ref> V podatke niso vključena stanja v regijah Volga, Kama in še nekaj drugih regijah. Ocena o 330 ubitih duhovnikih in redovnikih, pobitih do leta 1921, je bila morda podcenjena, saj je bilo do leta 1921 porušenih 579 samostanov in pri tem opravljeno večje število pobojev.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1988 pg 15" /> Številni oddelki Ruske pravoslavne cerkve so podpirali protisovjetske režime, kot so bile sile admirala Kolčaka in polkovnika Denikin med državljansko vojno. [[Ufa|Ufski]] škof je imel leta 1918 več ksenofobskih in antiboljševiških govorov. Jekaterinburški nadškof je ob [[Nikolaj II. Ruski#Umor|usmrtitvi družine Romanovih]] julija 1918 organiziral demonstracije in slavil prihod admirala Kolčaka, ko je februarja 1919 osvojil mesto. Tako na sibirski kot na ukrajinski fronti so t.i. »polki Jezusa Kristusa«, sestavljeni iz predstavnikov ortodoksnih hierarhov, pomagali belim armadam. Decembra 1918 se je duhovnik Georgij Šavelskij pridružil propagandni agenciji južne bele armade.<ref>Paul Gabel, "And God Created Lenin: Marxism Vs Religion in Russia, 1917-1929", str.122-123, Prometheus Books, 2005</ref> Razširjenega nasilja Rdeče armade proti Cerkvi Lenin ni odkrito podpiral, vendar so se kasneje višji častniki sklicevali na centralne ukaze.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1988 pg 16">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 2: Soviet Antireligious Campaigns and Persecutions, St Martin's Press, New York (1988) str. 16</ref> Nasilje so opravičevali z zgodovinskim revizionizmom in izjavo, da se je Cerkev aktivno borila proti njim.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1988 pg 16" /> Cerkev je izrazila podporo protirevolucionarnemu poskusu državnega udara generala Kornilova, pomagala upornikom revolucionarjev Kerenskega in Krasnova ter pozvala vernike, naj se borijo proti novi državi in ​​celo izlivajo kri v boju proti njej. Cerkev je izrazila podporo tudi protirevolucionarnemu poskusu državnega udara generala Kornilova Tihon je izobčil sovjetsko vlado in vernike pozval, naj se borijo proti njej in njenim odlokom. Moskovski škof je tudi izdal apel z naslovom »Ortodoksnim ljudem«, v katerem je vernikom predstavil svoje mišljenje in svoje prepričanje, da bi verniki morali dati svoje življenje kot mučeniki v trudu, da bi ohranili svojo religijo.<ref name="ReferenceC" /> Večina duhovščine se je na rusko revolucijo odzvala z odkrito sovražnostjo. Med državljansko vojno so v upanju na obnovo predrevolucionarne vladavine številni predstavniki ruske ortodoksne duhovščine sodelovali ali simpatizirali z Belo armado.<ref>{{Navedi splet|title=Православная церковь|url=http://bse.sci-lib.com/article092231.html|website=bse.sci-lib.com|accessdate=2021-10-27}}</ref> Cerkev je sprejela akt o pravnem položaju Cerkve v Rusiji, s katerim je poskušala uveljaviti pravice, ki jih je uživala pod starim režimom. Pravoslavna cerkev, kot je zapisano v dokumentu, »ima med drugimi veroizpovedmi najpomembnejši javni in pravni položaj v ruski državi«.<ref name="ReferenceC" /> Cerkveno nasprotovanje sovjetski vladi je bilo del splošnega protirevolucionarnega gibanja. V prvih dneh po zmagi oktobrske oborožene vstaje v Petrogradu (današnji [[Sankt Peterburg]]) je duhovščina pomagala pri poskusu rušenja sovjetske oblasti Krasnova in Kerenskega. Dejavnosti krajevnega koncila v Moskvi so podpirale kadete, ki so se uprli. Ko so se revolucionarji ustalili v [[Kremelj|Kremlju]], so bili vsi zvonovi cerkva in katedral zavrženi.<ref name="ReferenceC" /> Cerkveni odpor ni bil organiziran na nacionalni ravni in Tihon ni nikoli blagoslovil Bele armade.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1988 pg 16" /> Patriarh je med državljansko vojno razglasil svojo nevtralnost in poskušal izdati navodila o politični nevtralnosti in političnemu ločevanju.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987 pg 28">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) str. 28</ref> Propaganda je takrat trdila, da je to prikrivanje resničnega položaja cerkve in njene naklonjenosti vračanju carizma.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987 pg 28" /> Poleg tega je goljufija kasnejših sovjetskih revizij jasno razvidna iz dejstva, da nobeno od dokumentiranih dejanj brutalnosti nad pripadniki duhovščine s strani rdečih ni vključevalo nikogar, ki je dejansko vzel orožje z belci, in le nekaj jih je bilo primerov duhovnikov, ki so dali glasno podporo. Goljufanje takšnega revizionizma je še dodatno pokazalo dejstvo, da so razkosavanje neoboroženih zapornikov, skalpiranje in mučenje vernikov, ustrelitve na duhovnikove žene in otroke ter številna druga dejanja, zapisana v dokumentiranih dejanjih brutalnosti Rdečih nad pravoslavnimi Cerkev med državljansko vojno nima nič opraviti z "samoobrambo". Protiverska ateistična propaganda je bila za Leninovo stranko bistvenega pomena že od njenih zgodnjih predrevolucionarnih dni, režim pa je kmalu po prihodu na oblast hitro ustvarjal ateistične revije, ki so napadale vero. Prva je delovala pod imenom Revolucija in cerkev (Revolustiia i tserkov). V ideologiji je prvotno veljalo, da bo religija s prihodom revolucije hitro izginila in da bo njena zamenjava z ateizmom neizogibna. Vodstvo nove države pa ni trajalo veliko časa, da je prišlo do zaključka, da religija ne bo izginila sama od sebe in si je treba bolj prizadevati za protiversko propagando. V ta namen je bilo ateistično delo centralno konsolidirano pod oddelkom za agitacijo in propagando CK KP (Agitprop) leta 1920 z uporabo smernic 13. člena Ruske komunistične partije (RCP), sprejetih na 8. kongresu stranke. V členu 13 je navedeno: <blockquote>Kar zadeva religijo, RCP ne bo zadovoljen z dekretirano ločitvijo Cerkve od države... Cilj stranke je popolno uničenje povezav med izkoriščevalskimi razredi in ... versko propagando, hkrati pa pomagati pri dejanski osvoboditvi delavske množice iz verskih predsodkov in organiziranje čim širše izobraževalno razsvetljevalne in protiverske propagande. Hkrati se je treba previdno izogibati kakršnim koli žalitvam občutkov vernikov, ki bi privedla do utrjevanja verskega fanatizma. Članek bi bil v poznejših letih zelo pomemben za protiversko politiko v ZSSR, njegov zadnji stavek-ki je bil prezrt in priznan na različnih točkah sovjetske zgodovine-pa bi imel vlogo v poznejših spopadih za oblast med različnimi sovjetskimi voditelji. </blockquote>Javne razprave so potekale med kristjani in ateisti po revoluciji, dokler niso bile prekinjene leta 1929. Med slavnimi udeleženci teh razprav je bil na ateistični strani komisar za razsvetljenstvo Anatolij Lunacharsky. Ljudje bi se ure in ure vrstili, da bi dobili sedeže, da bi jih videli. Oblasti so včasih poskušale omejiti čas govora kristjanov na deset minut, ob drugih priložnostih pa bi razpravo prekinili v zadnjem trenutku. Morda je to posledica domnevno visoke kakovosti nekaterih verskih razpravljavcev.  Profesor V.S.  Martsinkovsky, vzgojen kot pravoslavni, ki pa je postal evangeličanski protestant, je bil eden najboljših na verski strani, Lunacharsky pa naj bi po izgubi v prejšnji razpravi preklical eno od svojih razprav z njim. Nekoč leta 1921 je na eno od razprav Martsinkovskega prišla velika množica komsomolskih hekerjev in zasedla dve prvi vrsti. Ko je voditelj poskušal hekleti, so ga fantje našli brez podpore, nato pa so mu povedali, da ne govori tistega, kar jim je rekel, da bo povedal. == Protiverska kampanja 1921–1928 == Deseti kongres CPSU se je sestal leta 1921 in sprejel resolucijo, ki je pozivala k „obsežni organizaciji, vodstvu in sodelovanju pri nalogi protiverske agitacije in propagande med širokimi množicami delavcev, z uporabo množičnih medijev, filmov, knjig, predavanja in druge naprave. Ko so cerkveni voditelji po ustavi zahtevali svobodo veroizpovedi, so se boljševiki odzvali s strahom. Komunisti so leta 1922 ubili kijevskega metropolita in usmrtili še dodatnih osemindvajset škofov in 6.775 duhovnikov. Kljub množičnim demonstracijam v podporo cerkvi je represija pokorila večino cerkvenih voditeljev. Avgusta 1921 je na plenarnem zasedanju CK KPJ (najvišjega državnega vodstva) sprejeto 11-točkovno navodilo o razlagi in uporabi 13. člena (omenjeno zgoraj). Razlikoval je med verniki in neizobraženimi verniki ter slednjim omogočil članstvo v stranki, če so bili predani komunizmu, vendar jih je bilo treba prevzgojiti, da bi postali ateisti. Prav tako je pozval k zmernosti v protiverski kampanji in poudaril, da se država bori proti vsej veri in ne le proti posameznikom (na primer pravoslavni cerkvi). Javne razprave so se začele zatirati po 10. kongresu, dokler niso bile uradno prekinjene leta 1929 in so jih ateisti nadomestili z javnimi predavanji. V. S. Martsinkovsky je bil zaradi svojega pridiganja, ki je pritegnilo ljudi k veri, leta 1922 aretiran in poslan v izgnanstvo, rečeno pa mu je bilo, da se lahko vrne v nekaj letih, ko bodo delavci postali pametnejši (pravzaprav se nikoli ni smel vrniti). Cerkev naj bi v dvajsetih letih dvajsetega stoletja poskušala ustanoviti brezplačne teo-filozofske akademije, študijske krožke in periodične publikacije, ki jih je Lenin spoznal z aretacijo in izgonom vseh organizatorjev v tujini ter s silo ukinil ta prizadevanja. Kljub navodilom iz avgusta 1921 je država zelo ostro nasprotovala pravoslavni cerkvi z izgovorom, da je to dediščina carske preteklosti (razlika v praksi in politiki je lahko odražala notranje nesoglasje med vodstvom stranke). Leon Trocki je želel ubiti patriarha Tihona, vendar je Lenin to prepovedal iz strahu, da bi izbral še enega patriarha Hermogena (patriarha, ki so ga ubili Poljaki, ko so leta 1612 zasedli Moskvo). Da bi oslabila pravoslavno cerkev, je država podprla razkol, imenovan Renovationist sekta, s tem, da ji je leta 1922 priznala pravno veljavo in še naprej terorizirala staro pravoslavce ter ji odvzela pravna sredstva za obstoj. Patriarh je bil aretiran leta 1922 po tanko prikritem kazenskem postopku, njegovo poklicno kariero pa so prevzeli obnovitelji. Obnovitelji so na oblast obnovili sveto sinodo in povzročili razkol med duhovniki in verniki. == Protiverska kampanja 1928–1941 == [[Slika:Dity-antyreligiyna-demonstatsiya.jpg|sličica|289x289_pik|Učenci osnovne šole na komunistični protiverski demonstraciji leta 1929. Na levem plakatu piše: "Starši, ne zamenjujte nas, ne delajte božičnih dreves." Na desnem pa: "Vzgojite otroke prek učiteljev, ne Boga."]] Pravoslavna cerkev je v tridesetih letih 20. stoletja močno trpela, mnogi njeni člani pa so bili pobiti ali poslani v delovna taborišča. Med letoma 1927 in 1940 se je število pravoslavnih cerkva v Ruski republiki zmanjšalo z 29.584 na manj kot 500. Leto prelomnice je bilo 1929, ko je sovjetska politika vzpostavila veliko nove zakonodaje, ki je bila podlaga za ostro protireligijsko preganjanje v tridesetih letih 20. stoletja. Protiversko izobraževanje je bilo uvedeno v prvem razredu leta 1928, protiversko delo pa se je v celotnem izobraževalnem sistemu okrepilo. Hkrati je vlada, da bi odstranila cerkvene intelektualce in podprla uradno propagando, da samo zaostali ljudje verjamejo v Boga, izvedla množično pobijanje krščanskih intelektualcev, od katerih jih je večina umrla v taboriščih ali v zaporu. Uspešno tekmovanje cerkve z nenehno in razširjeno ateistično propagando je spodbudilo sprejetje novih zakonov leta 1929 o "verskih združenjih" in spremembe ustave, ki so prepovedovale vse oblike javnih, družbenih, skupnostnih, izobraževalnih, založniških ali misijonarskih dejavnosti za vernike. To je seveda tudi preprečilo, da bi cerkev natisnila kakršno koli gradivo za javno porabo ali se odzvala na kritike na njegov račun. To je povzročilo širjenje številnih verskih traktatov kot nezakonite literature ali samizdata. Uvedeni so bili številni drugi ukrepi, ki so bili načrtovani za uničenje cerkve in so dejansko preprečili, da bi bile kakršne koli verske dejavnosti zunaj bogoslužnih služb v stenah redkih cerkva, ki bi ostale odprte, in tudi te bi bile močno vmešane in nadlegovane. Razredi katekizma, verske šole, študijske skupine, nedeljske šole in verske publikacije so bili vsi nezakoniti in strogo prepovedani. Zveza militantnih brezbožnikov pod vodstvom Jemeljana Jaroslavskega je bila glavni instrument protiverske kampanje in je dobila posebne pristojnosti, ki so ji omogočale, da je javnim ustanovam po vsej državi narekovala, kaj morajo storiti za kampanjo. [[Slika:Thecristisrizenoldrussiancivilwarposter.jpg|levo|sličica|Христос Воскресе! ("Kristus je vstal!"). Propagandni plakat belega gibanja (ok. 1932).]] Po letu 1929 in v tridesetih letih 20. stoletja so zapiranje cerkva, množični aretacije duhovščine in versko aktivnih laikov ter preganjanje ljudi zaradi obiskovanja cerkve dosegli neverjetne razsežnosti.  LMG je uporabila teroristično taktiko proti vernikom, da bi nadaljevala kampanjo, hkrati pa se je uporabljala pod krinko zaščite države ali pregona kršiteljev zakonov. Duhovniki so bili napadeni zaradi tujih vohunov in sojenja škofom z duhovščino ter laičnimi privrženci, za katere so poročali, da so bile razkrinkane "subverzivne teroristične tolpe". Takratna uradna propaganda je zahtevala izgon samega koncepta verovanja Boga iz Sovjetske zveze. Ta preganjanja naj bi pripomogla k odpravi religije. Od leta 1932 do 1937 je Josif Stalin razglasil petletne načrte ateizma in LMG je bil zadolžen za popolno odpravo vseh verskih izrazov v državi. Mnoge od teh istih metod in taktike terora so bile vsiljene tudi proti drugim, za katere je komunistični režim menil, da so njihovi ideološki sovražniki. Razprava med desničarsko in levičarsko stranjo o tem, kako se najbolje boriti proti veri, je prišla do nekega zaključka leta 1930 in pozneje, ko je država uradno obsodila skrajnosti na obeh straneh.  Marksistične voditelje, ki so zavzeli eno ali drugo stališče o tem vprašanju, bi napadel paranoični Stalin, ki ni dopuščal, da druge oblasti govorijo kot oblasti o javni politiki. Zatišje v aktivnem preganjanju se je zgodilo v letih 1930–33 po Stalinovem članku iz leta 1930 „Vrtoglavica od uspeha“, ki pa se je nato spet vneto vračal. Leta 1934 je preganjanje obnoviteljske sekte začelo dosegati razsežnosti preganjanja stare pravoslavne cerkve. Med množičnimi poboji leta 1937 in 1938 so cerkveni dokumenti zapisali, da je bilo aretiranih 168.300 ruskih pravoslavnih duhovnikov. Od tega je bilo ubitih 106.300. Več tisoč žrtev preganjanja je bilo priznanih v posebnem kanonu svetnikov, znanem kot "novi mučenci in spovedniki Rusije". V poznih tridesetih letih dvajsetega stoletja je prišlo do upada navdušenja nad kampanjo. Ton protiverske kampanje se je spremenil in postal bolj zmeren. Končal se je ob začetku druge svetovne vojne. Uradni sovjetski podatki so poročali, da je do leta 1937 do ene tretjine mestnega prebivalstva in dve tretjini podeželskega prebivalstva še vedno imelo verska prepričanja. Vendar pa sta protireligiozna kampanja v zadnjem desetletju in teroristična taktika militantnega ateističnega režima učinkovito odpravili vso javnost. Izrazi vere in skupnostna zbiranja vernikov zunaj obzidja redkih cerkva, ki so še vedno opravljale bogoslužje. To je bilo doseženo v državi, ki je imela le nekaj desetletij prej globoko krščansko javno življenje in kulturo, ki sta se razvijali skoraj tisoč let. == Preganjanje vere med drugo svetovno vojno == ZSSR je v letih 1939–1940 priključila nova ozemlja, vključno z vzhodno [[Poljska|Poljsko]], baltskimi republikami in delom [[Finska|Finske]]. Protiversko delo na teh ozemljih je bilo v primerjavi s preostalo državo, ki je po aneksijah na splošno doživelo upad preganjanja, ohlapno. Redni sedemdnevni delovni teden je bil vrnjen leta 1940. [[Adolf Hitler]] je junija 1941 napadel [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], številne cerkve pa so bile ponovno odprte pod nemško okupacijo. Stalin je končal protiversko kampanjo, da bi zbral državo in preprečil veliko bazo [[Tretji rajh|nacistične]] podpore (ki je na nekaterih območjih obstajala v zgodnjih fazah invazije). Septembra 1941, tri mesece po nacističnem napadu, so bile zadnje antireligijske revije uradno zaprte zaradi pomanjkanja papirja. Cerkve so bile v Sovjetski zvezi ponovno odprte in Liga militantnih brezbožnikov je bila razpuščena. Emelian Yaroslavsky, vodja in ustanovitelj LMG, ki je v tridesetih letih dvajsetega stoletja vodil celotno nacionalno protiversko kampanjo, se je znašel pri pisanju članka v pohvalo pravoslavnemu kristjanu Fjodorju Dostojevskemu zaradi njegovega domnevnega sovraštva do Nemcev. Nemške sile so, čeprav so dopuščale veliko večjo versko strpnost, med okupacijo poskušale prekiniti zvestobo pravoslavne cerkve patriarhu v Moskvi, včasih z grožnjami. Ukrajinski banderistični nacionalistični partizani so pod okupacijo pobili številne duhovnike, ki so ohranili zvestobo patriarhu. Nemci, čeprav so dovolili ponovno odpiranje cerkva in verskega življenja na okupiranem območju, niso dovolili ponovnega odpiranja semenišč zaradi okupacijskega cilja odprave izobraževanja za slovanske narode, ki bi se zmanjšalo le na prva dva razreda osnovne šole. [[Josif Stalin]] je oživil Rusko pravoslavno cerkev, da bi okrepil domoljubno podporo vojnim prizadevanjem, Rusijo pa je predstavil kot zagovornico krščanske civilizacije, ker je videl, da ima cerkev zmožnost vzbuditi ljudi na način, ki ga stranka ne bi mogla in ker je želel zahodniško pomoč. 4. septembra 1943 je sovjetski voditelj Josif Stalin, ki je predlagal ustanovitev Moskovskega patriarhata, uradno sprejel metropolite Sergija (Stragorodskega), Aleksija (Simanskega) in Nikolaja (Jaruševiča). Dobili so dovoljenje za sklic koncila 8. septembra 1943, na katerem je bil izvoljen Sergijev patriarh Moskve in vse Rusije. Cerkev je bila ponovno prisotna v javnosti in sprejela ukrepe, s katerimi je potrdila svojo hierarhično strukturo, ki je bila odločno v nasprotju z zakonodajo iz leta 1929 in celo z Leninovim odlokom iz leta 1918. Uradna zakonodaja pa ni bila nikoli umaknjena, kar nakazuje, da oblasti niso menile, da bo toleranca postala stalna. Nekateri menijo, da je to kršitev XXX apostolskega kanona, saj posvetne oblasti niso mogle posvetiti nobenega cerkvenega hierarha. Izvoljen je bil novi patriarh, odprle so se teološke šole in začelo je delovati na tisoče cerkva. Seminar Moskovske teološke akademije, ki je bil od leta 1918 zaprt, je bil izpuščen. Mnogi preživeli duhovniki bi se lahko vrnili iz koncentrijskih taborišč ali zaporov, čeprav je precejšnje število (zlasti tistih, ki niso priznali Sergijeve zaveze zvestobe iz leta 1927) ostalo in se jim ni smelo vrniti, razen če so se odrekli svojemu položaju. Nekateri duhovniki, ki niso priznali zaveze iz leta 1927, na primer škof Afanasii (Saharov), so priznali veljavnost novih volitev in celo spodbudili tiste v podzemni cerkvi, da to storijo, vendar se kljub temu niso smeli vrniti iz izgnanstva. Tudi po približevanju se je v nekaterih primerih še vedno uporabljala taktika terorizma. Potem ko je Rdeča armada ponovno zavzela svoja okupirana ozemlja, je bilo veliko duhovnikov in menihov na teh ozemljih aretiranih in poslanih v zapore ali taborišča za zelo dolgo obdobje, domnevno zaradi sodelovanja z Nemci, a dejansko zaradi njihove obnove verskega življenja pod okupacijo. Na primer, riški duhovnik Nikolaj Trubetskoi (1907–1978) je živel pod nacistično okupacijo [[Latvija|Latvije]], in ko so se Nemci leta 1944 umaknili iz Latvije, je pobegnil iz nemškega evakuacijskega čolna in se skril zadaj, da bi čakal Rdečo armado, ko ga je NKVD aretirala in obsodila na deset let zapora s težkim delom zaradi sodelovanja s sovražniki. To je bilo zato, ker je bil pod okupacijo vneti župnik in je opravljal zelo uspešno misijonarsko delo. V zvezi z misijonarskim delom na zasedenem ozemlju blizu [[Sankt Peterburg|Leningrada]] je napisal: "Odpirali smo in ponovno posvečali zaprte cerkve, izvajali množične krste. Težko si je predstavljati, kako so ljudje po letih sovjetske prevlade stradali za Božjo besedo. Poročili smo se in pokopali ljudi; dobesedno nismo imeli časa za spanje. Mislim, da če bi takšno misijo poslali danes na [[Uralsko gorovje|Ural]], v [[Sibirija|Sibirijo]] ali celo v [[Ukrajina|Ukrajino]], bi videli enak rezultat." Metropolit Losif (Chernov) (1893–1975), taganroški škof pred vojno, je do takrat, ko so Nemci zasedli mesto, preživel devet let v sovjetskih zaporih in taboriščih. Izkoristil je priložnost okupacije, da je zelo aktivno oživil cerkveno življenje in so mu grozili nacisti, ker je ostal zvest patriarhu v Moskvi. Ko so se nacisti umaknili, je bil zaradi oživitve cerkvenega življenja obsojen na enajst let trdega dela v vzhodni Sibiriji. Izpuščen je bil leta 1955. Poltavski nadškof Veniamin (1900–1976) je od leta 1921 do 1939 živel na ozemlju, ki je pripadalo Poljski. Tik pred invazijo je bil leta 1941 imenovan za škofa, zato so ga okupatorske sile utrpile zaradi pritiska, da bi prekinile odnose s patriarhom v Moskvi, vendar se je uprl. Potem ko so se Nemci umaknili, so ga aretirali in obsodili na dvanajst let zaprli v taborišča Kolyma, iz česar se ni nikoli fizično opomogel in si je izgubil vse lase. Te množične aretacije so odmevale na ozemljih, ki jih Nemci niti niso zasedli. Na primer, aprila 1946 je bil v Moskvi val aretacij duhovnikov, ki so pripadali skupini škofa Afanasija, ki se je vrnila v uradno cerkev; bili so obsojeni na dosmrtni zapor s težkim delom. Mnogi verniki so bili aretirani in zaprti, tudi verski filozof SI Fudel; večina jih je že bila v zaporu in le redki so videli svobodo do Stalinove smrti leta 1953. Duhovni oče skupine, p. Serafim (Batiukov), je umrl leta 1942, vendar je bilo njegovo truplo izkopano ter ga premeščeno s strani komunistov, da bi preprečili romanje do njegovega groba s strani ljudi, ki so verjeli, da je svetnik. == Povojno pregajanje == Med letoma 1945 in 1959 se je uradna organizacija cerkve močno razširila, čeprav so bili posamezni člani duhovščine občasno aretirani in izgnani. Število odprtih cerkva je doseglo 25.000. Do leta 1957 je delovalo približno 22.000 ruskih pravoslavnih cerkva. Toda leta 1959 je [[Nikita Hruščov]] sprožil lastno kampanjo proti Ruski pravoslavni cerkvi in ​​s tem prisilil zapreti približno 12.000 cerkva. Do leta 1985 je ostalo aktivnih manj kot 7000 cerkva. Ko je Rdeča armada postopoma začela potiskati nemške vojake iz Rusije in je bila zmaga vse bolj gotova, se je začela vstajati protiverska propaganda. Centralni komite je leta 1944 in 1945 izdal nove resolucije, ki pozivajo k prenovi protiverske propagande. Do konca Stalinovega življenja pa je bila propaganda večinoma omejena na besede, njen glavni cilj pa je bil boj proti [[Vatikan|Vatikanu]]. Z izgradnjo "železne zavese" po državah z velikim številom rimokatolikov je bila ta politika deloma namenjena izolaciji komunističnih držav od vpliva Vatikana. Karikature Pija XII. In drugih škofov RKC so jih prikazovale kot vojaške zagovornike in podpornike policijskih brutalnosti. To propagando je spremljalo rušitev unijatskih cerkva (katoliških cerkva vzhodnega obreda) v Ukrajini, Češkoslovaški, Poljski in Romuniji, ki so bile prisilno združene s pravoslavno cerkvijo. Dobili so možnost, da postanejo katoličani zahodnega obreda, vendar je odsotnost delujočih cerkva v tem obredu, razen v velikih mestih, in predanost bizantinskemu obredu marsikoga pri tem preprečilo; mnogi, ki so se uprli uradnemu ukrepu, so bili zaprti. Luteranska cerkev na baltskih ozemljih skupaj z Rimskokatoliško cerkvijo sta bili podvrženi napadom zaradi tega, kar je država dojemala kot zvestobo tujim vplivom- zlasti luterani so bili krivi za odprto podporo nemškemu osvajanju. Ukrajinska grškokatoliška cerkev in njena duhovščina sta v času po vojni postali ena od žrtev sovjetskih komunističnih oblasti. Leta 1945 so sovjetske oblasti duhovnike, menihe in druge vernike aretirale, deportirale in obsodile na taborišča prisilnega dela v Sibiriji in drugod cerkvenega metropolita Josifa Slipyja, devet škofov ter stotine duhovnikov in vodilnih laičnih aktivistov. Medtem ko je bila v preostalem delu države omejena, je bila pravoslavna cerkev spodbujena k širitvi v zahodni Ukrajini, da bi odvzela vernike ukrajinskim katoličanom. Vsi zgoraj omenjeni škofje in velik del duhovnikov so umrli v zaporih, koncentracijskih taboriščih, notranjem izgnanstvu ali kmalu po izpustitvi med poststaljinsko otoplitvijo. Izjema je bil metropolit Josyf Slipyj, ki je bil po 18 letih zapora in preganjanju izpuščen po posredovanju papeža Janeza XXIII., nato pa je pobegnil v Rim, kjer je prejel naziv majorja za nadškofa v Lvovu in leta 1965 postal kardinal. Vsi samostani vzhodnega obreda so bili zaprti do leta 1953. Pravoslavni verniki so se morali močno boriti, da bi ohranili cerkve, ki so bile ponovno odprte med vojno, nekatere od njih pa je zaprl Svet za zadeve pravoslavne cerkve, ki je škofom poskušal preprečiti tudi uporabo disciplinskih ukrepov proti člani cerkve zaradi nemorale. Lokalni pooblaščenci Sveta za zadeve pravoslavne cerkve so si zelo prizadevali, da bi duhovnikom otežili zaščito na novo odprtih cerkva (to je verjetno veljalo tudi za druge vere). Na primer, leta 1949 so bile tri od petinpetdeset cerkva v krimski škofiji zaprte, deloma morda kot ukrep za zmanjšanje ugleda in dosežkov mučenika-škofa Luke. Za pomoč pri novih zaprtjih je bil uveden nov ukrep, ki je dovoljeval zapiranje cerkva, če šest mesecev ni služil duhovnik. Ta novi ukrep, skupaj s povojnim pomanjkanjem duhovščine, ki ga je povzročil režim (zaradi pobojev ali aretacije duhovščine s strani države in odsotnosti odprtja semenišč), je omogočil zaprtje številnih cerkva. Protestanti so v povojnem obdobju opazili tudi večjo strpnost. Na baptiste pa so gledali z velikim sumom zaradi njihovega aktivnega preganjanja in močnih tujih vezi, zlasti z [[Združene države Amerike|ZDA]]. Davčne oprostitve za samostane so bile uvedene 29. avgusta 1945. Stalinova nova strpnost do vere je bila omejena, država pa ni dopuščala duhovnikom, ki so aktivno spodbujali širitev vere, na primer Saharovcev. Na primer, leta 1945 je bil škof Manuil imenovan za vodjo škofije Orenburg na južnem Uralu, kjer je znova odprl na desetine novih župnij, prižgal ogenj vere pri mnogih mlačnih ljudeh in sprožil versko oživitev na tem območju. Zato so ga leta 1947 aretirali in obsodili na osem let težkega zapora. Dimitri Dudko je bil aretiran zaradi neobjavljenih verskih pesmi, skupina študentov moskovske univerze, ki je v poznih štiridesetih letih ustanovila versko-filozofsko študijsko skupino, pa je bila neslavno aretirana. Slednjo skupino je v letih 1946-1947 ustanovil Ilia Shmain, 16 do 17-letni mladinec in študent filologije. Shmain je sklenil, da materialistična filozofija ni ustrezna za razlago temeljnih eksistencialnih vprašanj, in ustanovil svoj klub, kjer je skupina razpravljala o umetnosti, filozofiji in religiji. Govorili so o vzhodnih religijah in krščanstvu. Načrtovati so se začeli krsti, ko so jih 19. januarja 1949 aretirali in nato obsodili na 8–10 let težkega zapora pod obtožbo kritiziranja naukov marksizma -lenjinizma (ker so kritizirali njegove ateistične vidike). Teološko semenišče v Saratovu je bilo zaprto leta 1949. Upravni odloki in politični členi kazenskega zakonika so se še naprej uporabljali kot krinke, na podlagi katerih je prihajalo do protiverskega preganjanja. Napadli so versko aktivne in predane vernike, ki so poskušali razširjati svojo vero. Preostanek Stalinovega življenja je imel na cerkev malo fizičnih napadov, vendar se je preganjanje stopnjevalo leta 1947, nato pa je bilo znova razglašeno, da članstvo v komsomolu ali zasedba učiteljskega položaja ni združljivo z verskim prepričanjem. Protiverska propaganda se je v časopisih obnavljala, vendar z veliko manj moči kot prej. Pogosto se je propaganda vzdržala omenjanja religije posebej in bi zanjo uporabila nekaj evfemizma. Od leta 1946 je sovjetski tisk začel kritizirati pasivni odnos do vere, zlasti v mladinskih organizacijah, kot sta Komsomol in Pionirji. Kritiziral je javne šole, kjer je zahteval ponovno aktiviranje protiverske propagande na vseh ravneh. Leta 1947 je bilo ustanovljeno Vseslovensko društvo za širjenje političnega in znanstvenega znanja, skratka Znanie, ki je dejansko podedovalo vlogo, ki jo je LMG pustila kot protireligijski propagandni organ. To je bila mnogo bolj znanstvena ustanova kot LMG, vendar je bila zelo raznolika, tako da so se ji lahko pridružili tudi verniki. Leta 1949 je trdil, da je imel 40.200 polnopravnih in pridruženih članov. Centralni komite CPSU je leta 1949 kritiziral organizacijo, ker ni imela dovolj članstva, zlasti znanstvenega, ni bila dovolj pozorna na ateistično propagando in je na svojih predavanjih pokazala premalo skrbi za ideološke vsebine. Odbor je pozval, naj se preoblikuje v množično prostovoljno organizacijo sovjetske inteligencije (opomba: to ne pomeni, da se ljudje dejansko ne morejo pridružiti), pozval je, naj ima v svojih predavanjih več ideološke vsebine in da bodo vsa predavanja  pred oddajo v odobritev. Leta 1950 je trdil, da ima 243.000 polnopravnih in pridruženih članov z 1800 institucionalnimi člani. Na koncu se je do leta 1972 povzpelo na 2 470 000 članov, vključno s 1700 člani Zveze in republikanskih akademikov znanosti ter 107 000 profesorji in doktorji znanosti; vodili so „Hiše znanstvenega ateizma“ v sovjetskih mestih. Akademija znanosti ZSSR je leta 1950 objavila svojo prvo povojno ateistično revijo, ki pa jo je nadaljevala šele od leta 1954. 7. julija 1954 je CK KPJ ugotovil, da so pravoslavna cerkev in druge krščanske sekte s svojimi pridigami in javnimi dejavnostmi (ki so bile po zakonodaji iz leta 1929 še tehnično nezakonite) tehnično nezakonite, pritegnile veliko mladih in da je več verskih služb. Odbor je zato javne institucije pozval, naj okrepijo protiversko propagando. Prav tako je pozval k nasičenosti vseh šolskih predmetov z ateizmom in k okrepitvi protiverskega izobraževanja. 10. novembra 1954 je Odbor izdal nasprotno resolucijo (po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] je prišlo do pomanjkanja politične enotnosti), ki je kritizirala samovoljnost v protiverski kampanji ter uporabo obrekovanja in žaljivk proti vernikom. Javne ustanove so v odgovor na resolucijo julija 1954 v naslednjih letih začele proizvajati več protiverske propagande. Akademija znanosti je leta 1957 objavila svoj letopis Muzeja zgodovine vere in ateizma, Znanie pa bi leta 1959 začelo izdajati mesečnik z naslovom Nauka in religija (Nauka in religija), ki bi bil nekoliko podoben predvojnemu Bezbozhnik. Do začetka osemdesetih let je narasel iz 100.000 izvodov na 400.000, nato pa se je zmanjšal na 340.000 ali 350.000. Šolski sistem je v svojem učnem načrtu začel razvijati tudi ateistična gradiva. Na primer, v enem objavljenem učbeniku je bilo zapisano: "Religija je fantastičen in perverzen odsev sveta v človekovi zavesti ... Religija je postala medij duhovnega zasužnjevanja množic." Za obdobje v letih, ki sledijo kmalu po letu 1954, je bilo značilno veliko liberalizma do verskega prepričanja, vendar se je bilo to konec petdesetih let. Cerkev je bila v tem obdobju zgrajena in število krstov ter kandidatov za semenišče se je povečalo. == Nadaljevanje protiverske kampanje == [[Slika:Crusade Stamp 3.png|sličica|326x326_pik|Pečat, 1951, kampanje Križarske vojne za svobodo za spodbujanje Radia Free Europe. Prikazuje svetel svet verske strpnosti (zgoraj) v nasprotju s mračnim in peklenskim komunističnim zatiranjem (spodaj).]] Novo obdobje preganjanja cerkve se je začelo v poznih petdesetih letih v času vladanja [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Cerkev je od leta 1941 precej napredovala in vlada je menila, da je treba sprejeti ukrepe za odziv. Dve državni organizaciji za nadzor vere v državi (ena za pravoslavne, druga za vse ostale) sta med letoma 1957 in 1964 spremenili svoje funkcije. Prvotno jih je Stalin ustanovil leta 1943 kot organe za zvezo med verskimi skupnostmi in državo. V letih vladanja Hruščova je bila njihova funkcija ponovno interpretirana kot diktatorski nadzorniki verskih dejavnosti v državi. Nova navodila, izdana leta 1958, so napadla položaj samostanov, saj so jih obdavčili, odrezali njihovo zemljo in si prizadevali zapreti, da bi oslabili cerkev. Od leta 1959 do 1964 je preganjanje delovalo na več ključnih ravneh: 1. Prišlo je do množičnega zaprtja cerkva (do leta 1965 se je število odprtih zmanjšalo iz 22.000 na 7.000) 2. Zapiranje samostano ter okrepitev zakonodaje iz leta 1929 o prepovedi romanja 3. Zaprtje večine še obstoječih semenišč in prepoved pastoralnih tečajev 4. Prepoved vseh storitev zunaj cerkvenih zidov in beleženje osebne identitete vseh odraslih, ki zahtevajo cerkveni krst, poroko ali pogreb. Neizpolnjevanje teh predpisov s strani duhovščine bi vodilo v prepoved njihove državne registracije (kar je pomenilo, da brez posebnega državnega dovoljenja sploh ne bi mogli več opravljati nobenega pastoralnega dela ali liturgije). 5. Odvzem starševskih pravic pri poučevanju vere svojim otrokom, prepoved prisotnosti otrok pri cerkvenih obredih (začetek leta 1961 pri baptistih in nato razširitev na pravoslavne leta 1963) in dajanje evharistije otrokom, starejšim od štiri leta. 6. Prisilna upokojitev, aretacije in zaporne kazni duhovnikom, ki so kritizirali [[ateizem]] ali protiversko kampanjo, ki so izvajali krščansko dobrodelnost ali so religijo z osebnim zgledom naredili priljubljeno. 7. Prav tako je bilo prepovedano zvonjenje cerkvenih zvonov in bogoslužja podnevi v nekaterih podeželskih okoljih od maja do konca oktobra pod pretvezo o zahtevah za delo na terenu. Sovjetska vlada je sprejela številne metode ustvarjanja situacij, ki so omogočale zakonsko zaprtje cerkva ali semenišč (npr. Zavrnitev izdaje dovoljenj za popravilo stavb, nato pa zaprtje cerkva, ker niso bile varne). Protiverska vzgoja in protiverska propaganda sta se okrepili in povečali. Stalinova zapuščina toleriranja cerkve po letu 1941 je bila kritizirana kot prelom z Leninom. Leta 1960 je Centralni komite vrnil "individualno delo" med verniki, kar je bil koncept, ki so ga uporabljali v tridesetih letih dvajsetega stoletja. To je bila praksa, da so učitelji ateisti (imenovani z različnimi javnimi ustanovami, vključno s KP, Komsomolom, Znaniem in sindikati) obiskovali znane verske vernike na njihovih domovih, da bi jih prepričali, naj postanejo ateisti. V večini primerov so bili mentorji verniki.  Če vernik ne bi bil prepričan, bi mentor na to opozoril njihov sindikat ali strokovne kolektive, "zaostalost in vztrajnost" določenih vernikov pa so predstavili na javnih sestankih. Če to ne bi delovalo, bi sledilo upravno nadlegovanje na delovnem mestu ali v šoli, verniki pa bi bili pogosto izpostavljeni slabše plačanim delovnim mestom, blokiranju napredovanja ali izključitvi s fakultete, če bi bil vernik na fakulteti. Učitelji so običajno fizično kaznovali verne šolarje. Sovjetski mediji so dejansko poročali o zaprtju cerkva in semenišč kot odraz naravnega upada ljudi, ki so sledili verski veri. Vlada je leta 1961 duhovnikom prepovedala uporabo kakršnih koli disciplinskih ukrepov za vernike. Duhovniki so bili spremenjeni v zaposlene v skupini laikov, ki so po zakonu 'imeli v lasti' župnijo. Država je poskušala doseči več prebegov od duhovščine do ateizma, čeprav bi imeli le majhen uspeh. Uvedeni so bili ukrepi, ki so posegali v duhovno življenje cerkve in so uničili njene finančne zmožnosti.  Kontrolirali so duhovnike, da bi našli primere, kjer bi jih lahko prijeli zaradi kršitve zakona. Za pomoč proti verskemu boju so bile ustanovljene nove javne ustanove. Krhkost v protiverskem boju je bila kritizirana, o metodologiji pa so razpravljali na konferencah in na druge načine. Ocenjuje se, da je bilo med letom 1917 in koncem Hruščove vladavine ubitih 50.000 duhovnikov. Število žrtev verjetno to močno presega. Člane cerkvene hierarhije so zaprli ali izgnali, njihova mesta je prevzela poslušna duhovščina, med katerimi je bilo veliko povezanih s KGB. == 1964 - 1971 == Po Hruščovem padcu so sovjetski pisatelji začeli previdno dvomiti o učinkovitosti njegove protiverske kampanje. Prišli so do splošnega zaključka, da ni uspel v širjenju ateizma in da je samo razjezil vernike ter jih potisnil pod zemljo, kjer so bili za državo bolj nevarni. Prav tako je vzbudil simpatije številnih nevernikov in ravnodušnih ljudi. Množična preganjanja so se po Hruščovu ustavila, čeprav bi bilo malo zaprtih cerkva ponovno odprtih, redki pa so se ujemali s tistimi, ki so jih zaprle lokalne oblasti. Dve glavni protiverski nadaljevanki, Letnik Muzeja zgodovine vere in ateizma ter Problemi zgodovine vere in ateizma sta kmalu prenehali izhajati. To je morda odraz negativnega odnosa do tako dvomljivih šolskih publikacij med pristnimi učenjaki, ki so bili del institucij, ki so pripravile te dokumente. 10. novembra 1964 je Centralni komite KPJ sprejel resolucijo, v kateri je ponovno potrdil prejšnja navodila, da so dejanja, ki užalijo vernike ali povzročajo upravno vmešavanje v cerkev, nesprejemljiva. Načelo preganjanja vere z namenom širjenja ateizma pa ni izginilo, tudi če so metodologijo ponovno pregledali po Hruščovu. Številna tajna, neuradna navodila, namenjena zatiranju Cerkve, so bila v času Brežnjevega nadzora sprejeta v uradne zakone, ki so s tem pravno legitimirali številne vidike preganjanj. Eden od prvih znakov spremembe politike so bili članki v uradnem tisku, ki so poročali, da je bilo milijone vernikov, ki so podpirali komunizem, vključno s posebno levičarskimi verskimi gibanji v zahodnem in tretjem svetu (npr. Osvobodilna teologija v Latinski Ameriki), in da vsi vere ne bi smeli napadati. Akademija za družbene vede CK KPJ je dobila funkcijo objavljanja večjih študij o veri in ateizmu, kar je prej delala Akademija znanosti. Nova publikacija "Problemi znanstvenega ateizma" je nadomestila "Probleme zgodovine in ateizma" leta 1966. Nova publikacija je bila manj znanstvena kot prejšnja in je vsebovala intelektualno bolj grobo kritiko religije. Leta 1965 sta bila sveta za verska vprašanja v državi združena v Svet za verske zadeve (RAK). Ta novi organ je dobil uradno zakonodajo, ki mu je dajala diktatorska pooblastila za upravljanje verskih organov v državi (prej sta dve organizaciji, ki sta bili pred njim, uporabljali ta pooblastila po neuradnih navodilih).  Nekaj ​​let kasneje je namestnik vodje bonitetne agencije V. Furov v poročilu CK KPJ zapisal: „Sinoda je pod nadzorom bonitetne agencije. Vprašanje izbire in razporeditve njenih stalnih članov je v celoti v rokah bonitetne agencije, kandidature rotirajočih članov se predhodno uskladijo tudi z odgovornimi uradniki bonitetne agencije.  Patriarh Pimen in stalni člani sinode pripravljajo dnevni red vseh zasedanj sinode v pisarnah bonitetne agencije ... in usklajujejo [z nami] končne „odločitve svete sinode“. Država ni dovolila ponovnega odprtja semenišč do konca osemdesetih let, vendar se je strinjala, da bo omogočila razširitev treh semenišč in dveh podiplomskih akademij v državi, ki niso bili zaprti. Obseg protireligijske propagande v predavanjih, [[Knjiga|knjigah]], [[Tisk|tisku]], člankih itd. se je na splošno zmanjšal po letu 1964. Naklada tiskanih del pa bi presegla tisto, kar je bilo pod Hruščovom. V protiverski propagandi torej ni prišlo do zatišja, čeprav so takratni partijski dokumenti pri kritiziranju vere uporabljali manj neposreden jezik. Ton protiverske propagande se je znižal in postal manj zloben, kot je bil v preteklih letih. To je povzročilo nekaj kritik s strani Pravde, ki je urejala vse večjo ravnodušnost do protiverskega boja. Znane so kritizirali, ker je zmanjšal obseg protiverskih predavanj. Komsomol je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja v notranjem komsomolu in v partijskih dokumentih kritiziran zaradi ohlapnosti pri protiverskem delu med mladimi. Z resolucijo 15. komsomolskega kongresa leta 1966 je bilo v okviru prenove ideologije in ateizma med sovjetsko mladino sklenjeno ustanoviti posebne republiške in okrožne komsomolske šole po vzoru partijskih šol. Decembra 1971 je bilo ustanovljeno "Filozofsko društvo ZSSR" z namenom (namesto da bi sledilo resnici) "neutrudne ateistične propagande znanstvenega materializma in ... boja proti revizionističnim strpnim težnjam do religije, proti vsem popuščanjem verski Weltanschauung. To je izhajalo iz resolucije CK KPJ iz leta 1967. Duhovniki, ki so kršili zakon, so bili lahko kaznovani, posvetnim oblastem, ki so kršile zakone o verskih kultih, pa ni bila izrečena nobena pravna kazen. Kljub upadanju neposrednega preganjanja so sovjetski mediji v letih po Hruščovem padcu poročali, da se verski obredi (na primer poroke, krsti in pogrebi) zmanjšujejo, pa tudi dejansko število ljudi, ki izvajajo vero. To je bilo predstavljeno kot naraven proces in ne kot posledica terorja, nadlegovanja, groženj ali fizičnih zaprtosti, kot je bilo značilno za prejšnja protireligijska dela. Kakovost študij, ki so odkrile te številke, so postavljali pod vprašaj znanstveniki, tudi implicitno celo sovjetski učenjaki. Sovjetski mediji so poskušali popularizirati klube KVAT (klube militantnega ateizma), vendar niso našli nobenega uspeha nikjer razen v [[Latvija|Latviji]]. Podobni klubi so dosegli nekaj uspeha v zahodni [[Ukrajina|Ukrajini]]. == Obnova preganjanja v sedemdesetih letih == Agresivnejše obdobje protiverskega preganjanja se je začelo sredi sedemdesetih let po spremembah protiverske zakonodaje iz leta 1929 in iz leta 1975 in 25. kongresu stranke. To je povzročilo posledico naraščajoče zaskrbljenosti zaradi brezbrižnosti, zlasti med mladimi, do protiverskega boja, pa tudi vse večjih vplivov Cerkve. Protiverska propaganda se je okrepila. Hkrati je protireligijska propaganda vse bolj razlikovala med domnevno lojalno večino vernikov in državnimi sovražniki, ki so zasedli obrobje vere. Duhovniki in škofje, ki se niso popolnoma podredili državi in/ali so se ukvarjali z verskimi dejavnostmi zunaj rutinskega izvajanja verskih obredov, so veljali za državne sovražnike. Škofje, ki so jih kritizirali zaradi "visoke verske dejavnosti", so razselili po vsej državi. Svet za verske zadeve je trdil, da je prevzel nadzor nad patriarhovo sinodo, ki je morala svoja zasedanja in odločitve usklajevati z bonitetno agencijo. Cerkvena hierarhija ne bi mogla imeti disciplinskih pooblastil. Medtem ko je država dopuščala svobodo pridig in homilij, je bila ta svoboda omejena, saj so lahko bile le 'izključno verskega značaja' (v praksi je to pomenilo, da duhovniki, ki so pridigali proti ateizmu in državni ideologiji, niso bili zaščiteni). Mlako duhovščino so dopuščali, duhovščino z misijonarsko vnemo pa je bilo mogoče odjaviti. Ljudje, ki so bili bolj izobraženi ali so zasedli pomembnejše položaje, so bili podvrženi ostrejšemu nadlegovanju in kaznovanju kot tisti, ki niso bili izobraženi. Versko mladino na fakultetah je bilo včasih mogoče poslati v psihiatrične bolnišnice, ker bi bila samo oseba s psihološko motnjo še vedno verna, potem ko bi prešla celotno protiversko izobraževanje. Leta 1975 je bonitetna agencija dobila uradni pravni nadzor nad državo (pred tem je imela neuradni nadzor). Vsaka župnija je bila dana na voljo bonitetni agenciji, ki je edina imela pooblastilo za registracijo. RAK bi lahko samovoljno odločala o registraciji verskih skupnosti in jim dovolila čaščenje ali ne. To politiko so spremljali ustrahovanje, izsiljevanje in grožnje duhovniku, v celoti pa naj bi demoraliziralo Cerkev. Sovjetsko ustavo iz leta 1977 so oblasti včasih razlagale tako, da vsebuje zahtevo, da morajo starši svoje otroke vzgajati kot ateiste. Zakonsko je bilo mogoče staršem odvzeti otroke, če jih niso vzgajali kot ateiste, vendar so bile te zakonske omejitve uveljavljene le selektivno, ko so se oblasti za to odločile. Metodologija protiverske propagande je bila izpopolnjena in stare metode so bile kritizirane, udeleženci pa zaradi ohlapnosti. Centralni komite CPSU je leta 1979 izdal pomembno resolucijo, ki je pozival k močnejši protiverski propagandi. Konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja so se pojavile govorice, da je Pisarov opravil obsežno znanstveno študijo, ki je očitno v nasprotju z uradnimi podatki o opuščanju vere, vendar zaradi tega nikoli ni bila objavljena. CC je leta 1983 izdal še eno resolucijo, ki je obljubila, da bo ideološko delo proti veri glavna prednostna naloga partijskih odborov na vseh ravneh. Cerkev in država sta v letih pred 1.000. obletnico sprejetja Rusije v krščanstvo, ki so jo opazovali leta 1988, vodili propagandni boj glede vloge Cerkve v zgodovini Rusije. Do leta 1987 se je število delujočih cerkva v Sovjetski zvezi zmanjšalo na 6893, število delujočih samostanov pa na le 18. == Prodor sovjetskih tajnih služb v cerkve == Po arhivu Mitrokhina in drugih virih je bil Moskovski patriarhat ustanovljen po naročilu Stalina leta 1943 kot prednja organizacija NKVD in kasneje KGB. Vse ključne položaje v Cerkvi, vključno s škofi, je odobril Ideološki oddelek  CPSU in KGB. Duhovniki so bili uporabljeni kot nosilci vpliva v Svetovnem svetu cerkva in frontnih organizacijah, kot so Svetovni mirovni svet, Krščanska mirovna konferenca in Društvo Rodina ("domovina"), ki ga je leta 1975 ustanovil KGB. Bodoči ruski patriarh Aleksije II je dejal, da je Rodina kot eden vodilnih organizatorjev ustvarjena za "vzdrževanje duhovnih vezi z našimi rojaki". Po arhivu in drugih virih je Alexius delal za KGB kot agent DROZDOV in od agencije prejel častno navedbo za različne storitve. Duhovniki so tudi zaposlovali obveščevalne agente v tujini in vohunili za rusko diasporo. Te Mitrokhinove podatke potrjujejo drugi viri. Govorilo se je, da je infiltracija duhovnikov KGB celo dosegla to, da so agenti KGB poslušali priznanja. == Glasnost == Od poznih osemdesetih let dvajsetega stoletja, ko je oblast vodil [[Mihail Gorbačov]], so nove politične in družbene svoboščine povzročile, da so bile številne cerkvene zgradbe vrnjene cerkvi, ki so jih obnovili lokalni farani. Ključna točka v zgodovini Ruske pravoslavne cerkve je bila leta 1988 - tisočletna obletnica krsta Kijevske Rusije. Moskovski patriarhat je uspešno izvedel pritisk, da bi dobil revizijo nekaterih protiverskih zakonov. Januarja 1981 so bili duhovniki v svojem davčnem statusu prekvalificirani iz obdavčitve zasebnega trgovskega podjetja (kot so bili prej) v enako obdavčitev kot v zasebni medicinski praksi ali pri zasebnih pedagogih. Ta nova zakonodaja je duhovniku dala tudi enake premoženjske in dedne pravice ter privilegije, ki so bili državljanom podeljeni, če so bili veterani vojne. Župnijska laična organizacija 20 oseb, ki so bile lastnica župnije, je dobila status pravne osebe s svojimi ustreznimi pravicami in možnostjo sklepanja pogodb (Lenin je cerkvi leta 1918 odvzel ta status). Prvič po dolgih letih so verska društva lahko zakonito imela v lasti svoje bogoslužne hiše. Vendar je v tej zakonodaji še vedno ostalo nekaj dvoumnosti, ki so dopuščale prostor za ponovno razlago, če je država želela ustaviti "nenadzorovano" razširjanje gradnje novih cerkva. Državni zastopniki bi lahko še vedno močno infiltrirali verska telesa zaradi pooblastila lokalnih oblasti, da zavrnejo izvoljene župnijske uradnike in namestijo svoje ljudi v laično organizacijo, ki je lastnica župnije, kar pomeni, da tudi če imajo lastništvo nad svojimi cerkvami, še vedno je bil dejansko v rokah države. Največji dobiček te nove zakonodaje pa je bil v tem, da so otroci, stari deset let in več, lahko aktivno sodelovali pri verskih obredih (npr. Služenje kot akoliti, psalmisti, v pevskih zborih) in da so lahko otroci vseh starosti v cerkvi prisotni med  storitve in tudi prejemanje obhajila. Profesorji na teoloških šolah in vsi duhovniki ter laiki, ki so delali na Oddelku za zunanje cerkvene odnose Cerkve, so bili podobno obdavčeni kot vsi sovjetski zaposleni v priznanju njihovega prispevka k pozitivni sovjetski podobi v tujini. Državni dodatek k razširitvam v obstoječa semenišča je obrodila sadove in v zgodnjih osemdesetih letih se je število študentov na teh ustanovah povečalo na 2.300 dnevnih in dodatnih študentov (leta 1964 jih je bilo le 800). Verska društva so leta 1985 dobila nadzor nad lastnimi bančnimi računi. Ta zakonodaja v osemdesetih letih dvajsetega stoletja je zaznamovala nov odnos sprejemanja vere s strani države, ki se je odločila, da je najboljše, kar lahko naredi, preprosto zmanjšati, kar se ji zdi škodljiv vpliv vere. Medtem, ko je država v 80. letih dvajsetega stoletja poskušala okrepiti preganjanje religije, je cerkev to vse bolj doživljala kot zgolj zadrževalne napade ideološko bankrotiranega, a še vedno fizično močnega sovražnika. Vrhovni voditelji strank so se vzdržali neposredne vpletenosti v novo ofenzivo, morda zaradi negotovosti glede njihovega potencialnega uspeha in želje, da bi imeli nekaj manevrske sposobnosti v skladu z željo, da bi se na predvečer tisočletne obletnice spreobrnjenja Rusije v vernike preveč izognili nasprotovanju vernikom krščanstva. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] je ruska vlada do neke mere odkrito sprejela Rusko pravoslavno cerkev in prišlo je do renesanse v velikem številu vernikov v Rusiji. == Glej tudi == * [[Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku]] == Sklici == <references responsive="" /> [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:Kristjani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Preganjanje kristjanov]] j4zzg1rn9bq67xf8w7n12o1id62cjo3 0 510000 6718037 6716590 2026-07-25T22:39:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718037 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|image=Karte Entkulakisierung.png|caption=Glavni tokovi prisilnega preseljevanja med [[Dekulakizacija|dekulakizacijo]] (1930-1931)|perpetrators=[[Josif Stalin]], [[NKVD]], [[Lavrentij Berija]]|date=1930–1952|location=[[Sovjetska zveza]] in okupirana sovjetska ozemlja|victims=800.000–1.500.000}}'''Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi''' je izvajala vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in pod vodstvom [[NKVD]] oz. [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]]. Razvrsti se lahko v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij prebivalstva (pogosto označenih za »sovražnike delavstva«), deportacije celotnih narodov, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemelj. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran ves razred, medtem ko je deportacija sovjetskih [[Korejci|Korejcev]] leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.<ref name="ellman">{{navedi revijo|last=Ellman|first=Michael|year=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|jstor=826310|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427044908/https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|archive-date=27 April 2018|journal=Europe-Asia Studies|url-status=dead|s2cid=43510161}}</ref> V večini primerov so bili cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so prisilne razselitve skupno prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.<ref name=":0">{{navedi knjigo|last=Werth|first=Nicolas|title=Stalinism and Nazism: History and Memory Compared|editor-first1=Henry|editor-last1=Rousso|editor-first2=Richard Joseph|editor-last2=Golsan|publisher=University of Nebraska Press|year=2004|lccn=2003026805|isbn=9780803290006|chapter=Strategies of Violence in the Stalinist USSR|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CIt7fMp30sAC&pg=PA73}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Poljan|first=Pavel|year=2004|title=Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|url=https://archive.org/details/againsttheirwill0000poli|location=Budapest|publisher=Central European University Press|isbn=978-9-639-24168-8}}</ref><ref name="Rosefielde83">{{navedi knjigo|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|year=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]}}</ref> Od tega je bilo v letih 1930–1931 razseljenih 1,8 milijona kulakov, v letih 1932–39 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin, v letih 1940–52 pa približno 3,5 milijona pripadnikov etničnih manjšin.<ref name="ellman" /> V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno razselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja;<ref>{{navedi knjigo|last=Pohl|first=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365}}</ref> po drugi strani zgodovinar Nicolas Werth skupno število ljudi, ki so umrli zaradi deportacij, ocenjuje na 1 do 1,5 milijona.<ref name=":0" /> Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot [[zločin proti človeštvu]] in etnično preganjanje. Dvoje deportacij z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] ter deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], so [[Ukrajina]], tri druge države in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]].<ref name="Rosefielde83" /><ref name="europarl">{{Navedi splet |url=http://www.unpo.org/article/438 |title=UNPO: Chechnya: European Parliament recognizes the genocide of the Chechen People in 1944 |access-date=2022-08-26 |archive-date=2012-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438 |url-status=dead }}</ref> 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] pod vodstvom predsednika [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih narodov, katere 2. člen je vse množične deportacije obsodil kot »Stalinovo politiko klevetanja in genocida«.<ref name="perovic">{{navedi knjigo|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}</ref> Sovjetska zveza je izvajala tudi razselitve na okupiranih ozemljih, pri čemer je med deportacijami, poboji ter internacijami in prisilnim delom v taboriščih umrlo več kot 50.000 ljudi iz [[Baltske države|baltskih držav]] in 300.000 do 360.000 izgnanih [[Nemci|Nemcev]] iz vzhodne Evrope.<ref name="Erlebenisberichte 1989, pp. 40">Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)</ref> == Deportacije družbenih skupin == [[Kulaki]] so bili skupina razmeroma premožnih kmetov in so uporabljali ta izraz razrednega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], Sovjetski Rusiji in zgodnjem obdobju Sovjetske zveze. Bili so najštevilčnejša skupina, ki jo je izgnala Sovjetska zveza.<ref>{{navedi splet|url=http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=17 February 2015|archive-date=5 November 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071105114641/http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|url-status=dead}}</ref> Preseljevanje ljudi, ki so bili uradno označeni za kulake, se je nadaljevalo do začetka leta 1950, vključno z več večjimi skupinami: 5. septembra 1951 je sovjetska vlada ukazala deportacijo kulakov iz Litovske SSR zaradi "sovražnih dejanj proti kolhozom", kar je bila ena zadnjih preselitev tiste družbene skupine.{{sfn|Bugay|1996|p=166}} Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, na cilj pa jih je prišlo le 1.317.022. Deportacije v manjšem obsegu so se nadaljevale po letu 1931. Število kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah od leta 1932 do 1940, je bilo 389.521.<ref>[http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html|date=14 January 2009}}</ref> Skupno število deportiranih je sporno. Previdne ocene predpostavljajo, da je bilo deportiranih 1.679.528–1.803.392 ljudi, medtem ko najvišje ocene pravijo,{{Sfn|Viola|2007|p=32}} da je bilo do leta 1937 deportiranih 15 milijonov kulakov in njihovih družin ter da je med deportacijo veliko ljudi umrlo, vendar celotno število ni znano.<ref name=":02">{{navedi knjigo|title=Stalin: The Court of the Red Tsar|url=https://archive.org/details/stalincourtofred0000seba_b0e7|last=Sebag Montefiore|first=Simon|publisher=W&N|year=2014|isbn=978-1780228358|pages=[https://archive.org/details/stalincourtofred0000seba_b0e7/page/84 84]|quote=By 1937, 18,5 million were collevtivized but there were now only 19.9 million households: 5.7 million households, perhaps 15 million persons, had been deported, many of them dead}}</ref> == Operacije proti etničnim manjšinam == [[Slika:Soviet occupation of Bessarabia and Northern Bukovina 03.jpg|sličica|258x258_pik|Vlak z deportiranimi romunskimi begunci po sovjetski aneksiji Besarabije.]] V tridesetih letih 20. stoletja se je kategorizacija tako imenovanih sovražnikov ljudstva premaknila z običajnih [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]], razrednih izrazov, kot je kulak, na etnične.<ref>{{Harvnb|Martin|1998}}.</ref> Delna odstranitev potencialno problematičnih etničnih skupin je bila tehnika, ki jo je dosledno uporabljal sovjetski diktator [[Josif Stalin]] med svojim vladanjem:<ref>{{Harvnb|Pohl|1999}}.</ref> samo med letoma 1935 in 1938 je bilo deportiranih vsaj deset različnih narodnosti.<ref>{{Harvnb|Martin|1998|p=815}}. Poles, Germans, Finns, Estonians, Latvians, Koreans, Italians, Chinese, Kurds, and Iranians.</ref> [[Operacija Barbarossa|Nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] leta 1941 je povzročila množično stopnjevanje sovjetskega etničnega čiščenja.<ref>{{Harvnb|Martin|1998|p=820}}.</ref> Deportacija [[Korejci|Korejcev]] v Sovjetski zvezi, prvotno načrtovana leta 1926, sprožena leta 1930 in izvedena leta 1937, je bila prva množična selitev celotne narodnosti v Sovjetski zvezi.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Otto Pohl|title=Ethnic Cleansing in the USSR, 1937–1949|url=https://books.google.com/books?id=SnLANpCfDn4C|year=1999|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-30921-2|pages=9–20}}</ref> Skoraj vsa sovjetska populacija etničnih Korejcev (171.781 ljudi) je bila oktobra 1937 prisilno preseljena z ruskega [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] na nenaseljena območja Kazaške SSR in Uzbekistanske SSR.<ref>[http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html First deportation and the "Effective manager"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620231557/http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html|date=20 June 2009}}, [[Novaya gazeta]], by [[Pavel Polian|Pavel Polyan]] and Nikolai Pobol</ref> Če pogledamo celotno obdobje Stalinove vladavine, lahko naštejemo deportirane manjšine: [[Poljaki|Poljake]] (1939–1941 in 1944–1945), Kolske [[Norvežani|Norvežane]] (1940–1942), [[Romuni|Romune]] (1941 in 1944–1953), [[Estonci|Estonce]], [[Latvijci|Latvijce]] in [[Litovci|Litovce]] (1941 in 1945), Povolški [[Nemci]] (1941–1945), Ingrijski [[Finci]] (1929–1931 in 1935–1939), Finci v Kareliji (1940–1941, 1944), Krimski [[Tatari]], Krimski [[Grki]] (1944) in Kavkaški Grki (1949–50), [[Kalmiki]], [[Balkarci]], Krimski [[Italijani]], [[Karačajci]], mešketski [[Turki]], [[Karapapaki]], daljnovzhodni [[Korejci]] (1937), [[Čečeni]] in [[Inguši]] (1944). Tik pred, med in takoj po drugi svetovni vojni je Stalin izvedel vrsto deportacij velikega obsega, ki so močno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.<ref>{{navedi splet|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|author=Stephen Wheatcroft|publisher=Sovietinfo.tripod.com|access-date=17 February 2015|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717103830/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|url-status=dead}}</ref> Ocenjuje se, da je bilo med letoma 1941 in 1949 skoraj 3,3 milijona deportiranih v [[Sibirija|Sibirijo]] in srednjeazijske republike.<ref>{{navedi knjigo|author=Philip Boobbyer|title=The Stalin Era|url=https://books.google.com/books?id=lYMsIE5KjmMC&pg=PA130|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-18298-0|page=130}}</ref> Po nekaterih ocenah je do 43 % preseljenega prebivalstva umrlo zaradi bolezni in podhranjenosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hawaii.edu/powerkills/USSR.TAB1B.GIF|format=GIF|title=Table 1B : Soviet Transit, Camp and Deportation Death Rates|publisher=Hawaii.edu|access-date=17 February 2015}}</ref> === Zahodne aneksije in deportacije 1939—1941 === [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Sovjetski voditelj Josif Stalin in poveljnik NKVD Lavrentij Berija (spredaj na stolu). Oba sta bila odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin.]] Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]], ki je sledila po uspešni nemški invaziji, ki je zaznamovala začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939, je Sovjetska zveza priključila vzhodne dele okupirane Poljske. V letih 1939–1941 je sovjetski režim deportiral 1,45 milijona ljudi, ki so živeli na priključenih ozemljih. Po podatkih poljskih zgodovinarjev je bilo 63,1 % teh ljudi Poljakov in 7,4 % [[Judje|Judov]].<ref>Poland's Holocaust, Tadeusz Piotrowski, 1998 {{ISBN|0-7864-0371-3}}, P.14</ref> Prej je veljalo, da je okoli 1,0 milijon poljskih državljanov umrlo v rokah Sovjetov,<ref>Franciszek Proch, Poland's Way of the Cross, New York 1987 P.146</ref> nedavno pa poljski zgodovinarji, ki temeljijo predvsem na poizvedbah v sovjetskih arhivih, ocenjujejo število smrtnih žrtev na približno 350.000 ljudi, deportiranih v letih 1939–1945.<ref>{{navedi splet|url=http://www.projectinposterum.org/docs/european_WWII_casualties.htm|title=European WWII Casualties|publisher=Project InPosterum|access-date=17 February 2015|archive-date=2018-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181003072010/http://www.projectinposterum.org/docs/european_WWII_casualties.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.warsawuprising.com/paper/wrobel2.htm|title=Piotr Wrobel. The Devil's Playground: Poland in World War II|publisher=Warsawuprising.com|access-date=17 February 2015|archive-date=2018-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427172018/http://www.warsawuprising.com/paper/wrobel2.htm|url-status=dead}}</ref> Enako je sledilo v baltskih republikah [[Latvija|Latviji]], [[Litva|Litvi]] in ​​[[Estonija|Estoniji]].<ref>[http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070709020049/http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/|date=9 July 2007}}</ref> Ocenjuje se, da je bilo v letih 1940–1953 iz [[Baltik|Baltika]] deportiranih več kot 200.000 ljudi. Poleg tega so jih najmanj 75.000 poslali v koncentracijska taborišča [[Gulag]]. 10 % celotne odrasle baltske populacije je bilo deportiranih ali poslanih v taborišča za prisilno delo.<ref>[http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090420175950/http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html|date=20 April 2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|title=Taigi veebimüük &#124; Taig.ee|publisher=Rel.ee|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20010301223347/http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|archive-date=1 March 2001}}</ref> Leta 1989 so domači Latvijci predstavljali le 52 % prebivalstva svoje države. V Estoniji je bila številka prebivalstva 62 %.<ref>Laar, M. (2009). The Power of Freedom. Central and Eastern Europe after 1945. Centre for European Studies, p. 36. {{ISBN|978-9949-18-858-1}}</ref> V Litvi je bil položaj boljši, ker so se migranti, poslani v to državo, dejansko preselili na nekdanje območje [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]], ki v nasprotju s prvotnimi načrti nikoli ni postalo del Litve.<ref>Misiunas, Romuald J. and Rein Taagepera. (1983). Baltic States: The Years of Dependence, 1940–1980. University of California Press. Hurst and Berkeley.</ref> Podobno so bili [[Romuni]] iz regije [[Črnovice|Črnovic]] in [[Moldavija|Moldavije]] deportirani v velikem številu, ki se giblje od 200.000 do 400.000.<ref>{{navedi splet|url=http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|title=east-west-wg.org|publisher=east-west-wg.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140913005040/http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|archive-date=13 September 2014}}</ref> === Druga svetovna vojna 1941—1945 === [[Slika:Iš Lietuvos į Dalstrojų.png|sličica|273x273_pik|Pot ljudi, deportiranih iz [[Litva|Litve]] v oddaljene regije Daljnega vzhoda, oddaljene do 9700 km.]] Med drugo svetovno vojno, zlasti v letih 1943–44, je sovjetska vlada izvedla vrsto deportacij. Približno 1,9 milijona ljudi je bilo izgnanih v Sibirijo in srednjeazijske republike. Uradna razloga za te deportacije sta bila veleizdajalska kolaboracija z okupatorskimi Nemci in protisovjetski upor. Od približno 183.000 krimskih Tatarov jih je 20.000 ali 10 % celotnega prebivalstva služilo v nemških bataljonih.<ref>Alexander Statiev, "The Nature of Anti-Soviet Armed Resistance, 1942–44", ''[[Kritika (journal)|Kritika]]: Explorations in Russian and Eurasian History'' (Spring 2005) 285–318</ref> Zato so Sovjeti po vojni množično preseljevali tudi Tatare.<ref>A. Bell-Fialkoff, A Brief History of Ethnic Cleansing. Foreign Affairs, 1993, 110–122</ref> [[Vjačeslav Molotov]] je to odločitev utemeljil z besedami: »Dejstvo je, da smo med vojno prejemali poročila o množični izdaji. Bataljoni Kavkazijcev so nam nasprotovali na frontah in nas napadali od zadaj. Bilo je vprašanje življenja in smrti; ni bilo časa raziščite podrobnosti. Seveda so trpeli nedolžni. Vendar menim, da smo glede na okoliščine ravnali pravilno."<ref>Chuev, Feliks. Molotov Remembers. Chicago: I. R. Dee, 1993, p. 195</ref> Zgodovinar [[Ian Gray]] piše: "Nemci so do muslimanskih narodov vodili skoraj paternalistično politiko. Karačajci, Balkarci, Inguši, Čečeni, Kalmuki in Krimski Tatari so do neke mere kazali pronemške naklonjenosti. Šele nagel umik Nemcev s Kavkaza po [[Bitka za Stalingrad|bitki pri Stalingradu]] jim je preprečil organiziranje muslimanskega ljudstva za učinkovito protisovjetsko Nemci pa so se glasno hvalili, da so na Kavkazu za seboj pustili močno »peto kolono«.<ref>Grey, Ian. Stalin, Man of History. London: Weidenfeld and Nicolson, 1979, p. 373</ref> Povolški Nemci<ref>[http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806104429/http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm|date=6 August 2009}}</ref> in drugih sedem (neslovanskih) narodnosti [[Krim (polotok)|Krima]]<ref>[http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091015035819/http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html|date=15 October 2009}}</ref>in severnega [[Kavkaz|Kavkaza]] so bili deportirani: Krimski Tatari, Kalmiki, Čečeni, Inguši, Balkarci, Karačajci in Mešketski Turki.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/3509933.stm|title=Europe &#124; Remembering Stalin's deportations|work=BBC News|date=23 February 2004|access-date=17 February 2015}}</ref> Vsi krimski Tatari so bili 18. maja 1944 v obliki kolektivne kazni množično deportirani kot posebni naseljenci v [[Uzbekistan]] in druge oddaljene dele Sovjetske zveze. Po podatkih NKVD jih je v naslednjem letu in pol v izgnanstvu umrlo skoraj 20 %. Krimskotatarski aktivisti poročajo, da je ta številka skoraj 46 %.<ref>{{navedi splet|author=Jean-Christophe Peuch|url=http://www.rferl.org/featuresarticle/2005/05/1350f316-420a-4a90-b42e-b59fe9fcc8e5.html|title=World War II – 60 Years After: For Victims of Stalin's Deportations, War Lives On|publisher=Rferl.org|access-date=17 February 2015|archive-date=2008-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20080615155654/http://www.rferl.org/featuresarticle/2005/05/1350f316-420a-4a90-b42e-b59fe9fcc8e5.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/not_in_website/syndication/monitoring/media_reports/1995670.stm|title=MEDIA REPORTS &#124; Crimean Tatars mark wartime deportations|work=BBC News|date=18 May 2002|access-date=17 February 2015}}</ref> Druge manjšine, izseljene iz obalnega območja [[Črno morje|Črnega morja]], so [[Bolgari]], Krimski [[Grki]], [[Romuni]] in [[Armenci]]. Sovjetska zveza je deportirala tudi ljudi z okupiranih ozemelj, kot so baltske države, Poljska in ozemlja, ki so jih zasedli Nemci. Študija, ki jo je leta 1974 objavila nemška vlada, je ocenila število nemških civilnih žrtev zločinov med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni med letoma 1945 in 1948 na več kot 600.000, s približno 400.000 smrtnimi žrtvami na območjih vzhodno od [[Odra|Odre]] in [[Neisse]] (približno 120.000 v dejanjih neposrednega nasilja, večinoma s strani sovjetskih čet, pa tudi s strani Poljakov, 60.000 v poljskih in 40.000 v sovjetskih koncentracijskih taboriščih ali zaporih, večinoma zaradi lakote in bolezni, in 200.000 smrti med civilisti, deportiranimi na prisilno delo Nemcev v Sovjetsko zvezo), 130.000 na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] (od tega 100.000 v taboriščih) in 80.000 v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (od tega 15.000 do 20.000 zaradi nasilja izven in v taboriščih ter 59.000 smrti zaradi lakote in bolezni v taboriščih).<ref name="Erlebenisberichte 1989, pp. 402">Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)</ref> Do januarja 1953 je v Kazahstanski sovjetski socialistični republiki prebivalo 988.373 posebnih naseljencev, vključno s 444.005 Nemci, 244.674 Čečeni, 95.241 Korejci, 80.844 Inguši in drugi. Kot posledica teh deportacij so Kazahstanci predstavljali le 30 % prebivalstva svoje matične republike.{{sfn|Pavlenko|2008|p=170}} == Usmrtitve in deportacije v povojnem obdobju == [[Slika:Rumsiskes jurta.jpg|sličica|245x245_pik|Bivališče, značilno za nekatere deportirane v Sibirijo, v muzeju v Rumšiškėsu v Litvi.]] Po koncu druge svetovne vojne je bilo nemško prebivalstvo Kaliningrajske oblasti, nekdanje Vzhodne Prusije, izgnano, prazno območje pa so ponovno naselili sovjetski državljani, predvsem Rusi. Poljska in Sovjetska Ukrajina sta izvajali izmenjave prebivalstva; Poljaki, ki so prebivali vzhodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, so bili deportirani na Poljsko (približno 2.100.000 ljudi), Ukrajinci, ki so prebivali zahodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, pa so bili deportirani v Sovjetsko Ukrajino. Preselitev prebivalstva v sovjetsko Ukrajino je potekala od septembra 1944 do aprila 1946 (približno 450.000 ljudi). Nekaj ​​Ukrajincev (približno 200.000 ljudi) je bolj ali manj prostovoljno zapustilo jugovzhodno Poljsko (med leti 1944 in 1945).<ref>{{navedi splet|url=http://www.migrationeducation.org/13.0.html|title=MIGRATION CITIZENSHIP EDUCATION – Forced migration in the 20th century|publisher=Migrationeducation.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151021014423/http://www.migrationeducation.org/13.0.html|archive-date=21 October 2015}}</ref> === Politika deportacij po Stalinovi smrti === 25. februarja 1956 je [[Nikita Hruščov]] v svojem govoru »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, kjer je med drugim razkril Stalinove zločine, obsodil tudi deportacije kot kršitev [[Leninizem|leninističnih]] načel:<blockquote>Toliko bolj pošastna so dejanja, katerih pobudnik je bil Stalin in so kršitev osnovnih leninističnih načel nacionalne politike sovjetske države. Mislimo na množične deportacije celih narodov iz njihovih domačih krajev... Te deportacijske akcije niso narekovali nobeni vojaški premisleki. Tako je bila že konec leta 1943, ko je prišlo do trajnega preboja na frontah, ... sprejeta in izvršena odločitev o deportaciji vseh Karačajevcev z ozemlja, kjer so živeli. V istem obdobju, konec decembra 1943, je ista usoda doletela celotno prebivalstvo avtonomne republike Kalmik. Marca so bili vsi čečenski in inguški narodi deportirani in Čečensko-inguška avtonomna republika je bila likvidirana. Aprila 1944 so bili vsi Balkarci deportirani v daljne kraje z ozemlja Kalbino-Balkarske avtonomne republike, sama republika pa se je preimenovala v Avtonomno Kabardinsko republiko.</blockquote>Po tajnem poročilu sovjetskega ministrstva za notranje zadeve iz decembra 1965 je bilo v letih 1940–1953 iz [[Moldavija|Moldavije]] deportiranih 46.000 ljudi, iz [[Belorusija|Belorusije]] 61.000, [[Ukrajina|Ukrajine]] 571.000, [[Litva|Litve]] 119.000, [[Latvija|Latvije]] 53.000 in [[Estonija|Estonije]] 33.000.{{sfn|Mawdsley|1998|p=73}} == Število žrtev == Število smrtnih žrtev, pripisanih deportiranim ljudem, ki so živeli v izgnanstvu, je precejšnje. Vzroki za tako demografsko katastrofo so v slabem podnebju Sibirije in Kazahstana, bolezni, podhranjenosti, delovnem izkoriščanju, ki je trajalo tudi do 12 ur na dan, pa tudi v pomanjkanju kakršnih koli ustreznih bivališč ali nastanitev za deportirane ljudi. Na splošno se domneva, da se število smrtnih žrtev, ki jih je povzročil ta selitveni preobrat, giblje od 800.000{{Sfn|Grieb|2014|p=930}} do 1.500.000.{{Sfn|Werth|2004|p=73}} Delna dokumentacija v arhivih [[NKVD]] je pokazala, da je bila stopnja umrljivosti teh deportiranih etničnih skupin precejšnja. Mešketski Turki so imeli 14,6-odstotno stopnjo umrljivosti, Kalmiki 17,4-odstotno, prebivalci Krima 19,6-odstotno, medtem ko so imeli Čečeni, Inguši in drugi prebivalci severnega Kavkaza najvišjo stopnjo umrljivosti, ki je dosegla 23,7-odstotno.{{sfn|Buckley|Ruble|Hofmann|2008|p=207}} NKVD ni zabeležil prevelikega števila smrti za deportirane sovjetske Korejce, vendar se ocene njihove umrljivosti gibljejo od 10 %<ref name="Gwangju">{{navedi novice|work=[[Gwangju News]]|url=https://gwangjunewsgic.com/features/korea-in-the-world-uzbekistan/|title=Korea: In the World – Uzbekistan|date=10 October 2013|access-date=23 May 2021}}</ref> do 16,3 %.{{sfn|Chang|2018|p=157}} == Zgodovinski pogledi == Številni zgodovinarji, vključno z ruskim zgodovinarjem [[Pavel Polian|Pavlom Polianom{{sfn|Polian|2004|pp=125–126}}]] in litovsko sodelavko raziskovalke na univerzi Yale Violeto Davoliūtė,{{sfn|Davoliūtė|2014|p=29}} menijo, da so te množične deportacije civilistov zločin proti človeštvu. Pogosto jih opisujejo tudi kot sovjetsko etnično čiščenje.{{sfn|Morris|2004|p=751–766}}{{sfn|Kotljarchuk|2014|p=53}}{{Sfn|Ellman|2002|p=1159}} [[Terry Martin]] z univerze Harvard ugotavlja:<blockquote>... ista načela, ki so vodila sovjetsko izgradnjo naroda, so lahko vodila in so vodila do etničnega čiščenja in etničnega terorja nad omejenim naborom stigmatiziranih narodnosti, medtem ko so za večino nestigmatiziranih narodnosti ostale politike izgradnje države.</blockquote>Nemški zgodovinar [[Philipp Ther]],{{Sfn|Ther|2014|p=118}} profesor [[Anthony James Joes]],{{Sfn|Joes|2010|p=357}} ameriški novinar [[Eric Margolis]],{{Sfn|Margolis|2008|p=277}} kanadski politolog [[Adam Jones]],{{Sfn|Jones|2016|p=203}} profesor islamske zgodovine na univerzi [[Massachusetts]],{{Sfn|Williams|2015|p=67}} [[Dartmouth Brian Glyn Williams]],{{Sfn|Fredholm|2000|p=315}} učenjaka [[Michael Fredholm]] in [[Fanny E. Bryan]] {{sfn|Bryan|1984|p=99}}sta prav tako obravnavala razselitev prebivalstva Čečenov in Ingušev kot zločin genocida. Nemški raziskovalni novinar [[Lutz Kleveman]] je deportacije Čečenov in Ingušev primerjal s "počasnim genocidom".{{sfn|Kleveman|2002|p=87}} 12. decembra 2015 je ukrajinski parlament izdal resolucijo, s katero je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid in določil 18. maj kot "Dan spomina na žrtve genocida nad Krimskimi Tatari."<ref name="ukgeno">[[Population transfer in the Soviet Union#Radio Free Europe|Radio Free Europe, 21 January 2016]]</ref> Parlament Latvije je deportacijo krimskih Tatarov prav tako priznal za genocid.<ref name="latgeno">{{navedi splet|url=https://www.saeima.lv/en/news/saeima-news/27891-foreign-affairs-committee-adopts-a-statement-on-the-75th-anniversary-of-deportation-of-crimean-tatars-recognising-the-event-as-genocide|title=Foreign Affairs Committee adopts a statement on the 75th anniversary of deportation of Crimean Tatars, recognising the event as genocide|date=24 April 2019|publisher=[[Saeima]]|access-date=11 May 2019}}</ref><ref name="latgeno2">{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/latvian-lawmakers-label-1944-deportation-of-crimean-tatars-as-act-of-genocide/29933467.html|title=Latvian Lawmakers Label 1944 Deportation Of Crimean Tatars As Act Of Genocide|date=2019-05-09|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=2019-05-10}}</ref> Enako je 6. junija 2019 storil litovski parlament.<ref name="lithugenod">{{navedi novice|url=https://www.baltictimes.com/lithuanian_parliament_recognizes_soviet_crimes_against_crimean_tatars_as_genocide/|title=Lithuanian parliament recognizes Soviet crimes against Crimean Tatars as genocide|date=6 June 2019|newspaper=[[The Baltic Times]]|access-date=6 June 2019}}</ref> Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov iz leta 1944 priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin,<ref name="canogeno">{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/BorysWrz/posts/earlier-today-delivering-the-good-news-to-iconic-crimean-tatar-leader-mustafa-dz/10156820037778558/|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/6713503557/10156820037778558|archive-date=2022-02-26|url-access=limited|title=Borys Wrzesnewskyj|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}</ref><ref name="ganoex">{{navedi splet|url=http://www.ukrweekly.com/uwwp/foreign-affairs-committee-passes-motion-by-wrzesnewskyj-on-crimean-tatar-genocide/|title=Foreign Affairs Committee passes motion by Wrzesnewskyj on Crimean Tatar genocide|accessdate=2022-08-29|archive-date=2020-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20200419000357/http://www.ukrweekly.com/uwwp/foreign-affairs-committee-passes-motion-by-wrzesnewskyj-on-crimean-tatar-genocide/|url-status=dead}}</ref> in določil 18. maj za dan spomina na žrtve tega genocida. Deportacijo Čečenov in Ingušev je [[Evropski parlament]] leta 2004 priznal za genocid:<ref name="Europarl">{{navedi splet|url=http://www.unpo.org/article/438|publisher=[[Unrepresented Nations and Peoples Organization]]|title=Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|date=27 February 2004|access-date=23 May 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438|archive-date=4 June 2012|df=mdy-all}}</ref><blockquote>... meni, da deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po Stalinovem ukazu predstavlja dejanje genocida v smislu Četrte haaške konvencije iz leta 1907 in Konvencije o preprečevanju in zatiranju zločinov genocida, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.</blockquote> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-00-OurFamilies.php These Names Accuse (Soviet Deportations in Latvia)] * [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-08-Appendix-1.php Baltic Deportation Instructions] – Full text, English * [https://www.loc.gov/exhibits/archives/depo.html DEPORTATIONS] Revelations from the Russian Archives at the [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]] * [http://www.unpo.org/article.php?id=438 Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944] * [http://findarticles.com/p/articles/mi_m3955/is_n8_v48/ai_19298459/pg_3 The scale and nature of German and Soviet repression and mass killings, 1930–45] * [https://web.archive.org/web/20160303205122/http://demoscope.ru/weekly/2004/0147/biblio01.php Эдиев Д.М. Демографические потери депортированных народов СССР. Ставрополь, 2003] * [http://tadeuszromer.com/ Polish deportees in the USSR] List compiled in 1941 by [[:en:Tadeusz_Romer|Tadeusz Romer]], the Polish ambassador to Japan [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Politična represija]] [[Kategorija:Zločini proti človeštvu]] 4jemy3xnyng0fyyi10p2e1970bpxgmj 0 515440 6717980 6365079 2026-07-25T18:41:26Z ~2026-32552-67 260877 6717980 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands |name = Otok Ciper |local_name = {{unbulleted list|{{native name|el|Κύπρος}}|{{native name|tr|Kıbrıs}}}} |image_name = Cyprus ESA356100.jpg |image_caption = Satelitska slika, marec 2016 |image_alt = |map_image = Island of Cyprus (orthographic projection).svg |map_caption = {{map caption|država<!--island-->={{nobold|Ciper}}|location_color=dark green|region_color=dark grey}} |location= |coordinates = {{Coord|35|0|N|33|0|E|type:country_scale:2500000|display=inline,title}} |waterbody = [[Sredozemsko morje]] |area_km2 = 9251 |highest_mount = Olimp |demonym = Ciprčani }} '''Otok Ciper''' ({{jezik-el|Κύπρος|Kýpros}}, {{IPA-el|ˈcipros}}; {{jezik-tr|Kıbrıs}}, {{IPA-tr|ˈkɯbɾɯs}}) je [[otok]] s površino 9.251&nbsp;km² v vzhodnem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] južno od [[Anatolija|Anatolskega polotoka]]. == Delitev otoka == Geopolitično je otok razdeljen na štiri segmente. [[Ciper|Republika Ciper]], edina mednarodno priznana država, zaseda južnih 60 % otoka in je od 1. maja 2004 članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. Turška republika [[Severni Ciper]], ki jo diplomatsko priznava le [[Turčija]], zaseda severno tretjino otoka, to je okoli 36 % ozemlja. Zelena črta, ki jo nadzorujejo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]], je varovalni pas, ki ločuje oba dela in je približno 4% ozemlja. Nazadnje, dve območji – [[Akrotiri in Dhekelia]] – ostajata pod britansko suverenostjo za vojaške namene, ki skupaj tvorita suvereni območji Akrotiri in Dhekelia (SBA). SBA je na južni obali otoka in skupaj obsegajo 254 km² ali 2,8 % otoka. == Geografija == {{glavni|Geografija Cipra}} Ciper je otok neprekinjeno vsaj pet milijonov let. Otok se je od zgodnjega holocena dvignil za največ 1,2 do 1,5 m, vendar se je gladina morja spreminjala za 40 do 50 m. Geografija otoka Ciper obsega dve gorski verigi, [[gorovje Troodos]] in [[Kirenijsko pogorje]] ali Pentadaktylos, ter osrednjo nižino, [[Mesaoria]], med njima.<ref name=":0">{{cite encyclopedia|editor-last=Solsten, Eric|url=https://www.loc.gov/item/92036090/|title=Cyprus: a country study|date=1993|publisher=Federal Research Division, Library of Congress|isbn=0-8444-0752-6|edition=4th|location=Washington, D.C.|pages=50–53|oclc=27014039|postscript=}}</ref> Gorovje Troodos pokriva večino južnega in zahodnega dela otoka in predstavlja približno polovico njegove površine. Ozko območje Kirenijskega pogorja se razteza vzdolž severne obale. Ni tako visoko kot gorovje Troodos in zavzema bistveno manj površine. Obe gorski verigi potekata na splošno vzporedno z gorovjem [[Taurus]] na turški celini, katerih obrisi so vidni s severnega Cipra. Otok obkrožajo obalne nižine, ki se razlikujejo po širini. == Zgodovina == Najstarejša znana človeška dejavnost na otoku sega okoli 10. tisočletja pred našim štetjem. Arheološki ostanki iz tega obdobja vključujejo dobro ohranjeno [[neolitik|neolitsko]] vas Khirokitia, Ciper pa je dom nekaterih najstarejših vodnjakov na svetu.<ref name="autogenerated2">{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/8118318.stm |title=Stone Age wells found in Cyprus |work=BBC News |date=25 June 2009 |access-date=31 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005060232/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8118318.stm |archive-date=5 October 2013 |url-status=live}}</ref> Ciper so naselili mikenski Grki v dveh valovih v 2. tisočletju pr. n. št. Kot strateško lokacijo v vzhodnem Sredozemlju ga je pozneje zasedlo več velikih sil, vključno z imperiji Asircev, Egipčanov in Perzijcev, ko jim je otok leta 333 pred našim štetjem prevzel [[Aleksander Veliki]]. Kasnejši vladavini ptolemajskega Egipta, klasičnega in vzhodnega Rimskega cesarstva, arabskih kalifatov za kratek čas, francoske dinastije Lusignan in Benečanov so sledila več kot tri stoletja osmanske vladavina. Ciper je bil uvrščen pod upravo Združenega kraljestva na podlagi Ciprske konvencije leta 1878 in ga je Združeno kraljestvo uradno priključilo leta 1914. Prihodnost otoka je postala stvar nesoglasja med obema uglednima etničnima skupnostma, ciprskimi Grki, ki so predstavljali 77 % prebivalcev leta 1960 ter ciprskimi Turki, ki so predstavljali 18 % prebivalstva. Od 19. stoletja dalje je grško prebivalstvo Cipra sledilo ''enosis'' (gibanje različnih grških skupnosti, ki živijo zunaj Grčije), združitvi z Grčijo, ki je v 1950-ih postala grška nacionalna politika.<ref>{{navedi knjigo |last1=Faustmann |first1=Hubert |last2=Ker-Lindsay |first2=James |title=The Government and Politics of Cyprus |year=2008 |publisher=Peter Lang |isbn=978-3-03911-096-4 |page=48 |url=https://books.google.com/books?id=AzIXtVdDDwgC&pg=PA48}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Mirbagheri |first1=Farid |title=Historical Dictionary of Cyprus |date=2009 |publisher=Scarecrow Press |page=25 |url=https://books.google.com/books?id=f82Jn_H4VukC&pg=PA25 |isbn=9780810862982}}</ref> Prebivalstvo ciprskih Turkov se je sprva zavzemalo za nadaljevanje britanske vladavine, nato je zahtevalo priključitev otoka Turčiji, v 1950-ih pa je skupaj s Turčijo vzpostavilo politiko ''taksim'', cilj ciprskih Turkov, ki so podprli delitev otoka in oblikovanje turške države na severu.<ref>{{navedi knjigo |last1=Trimikliniotis |first1=Nicos |title=Beyond a Divided Cyprus: A State and Society in Transformation |date=2012 |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-1-137-10080-1 |page=104 |url=https://books.google.com/books?id=zS_HAAAAQBAJ&pg=PA104}}</ref> Po nacionalističnem nasilju v 1950-ih je Ciper leta 1960 postal neodvisen.<ref name=independence>[http://www.parliament.cy/parliamenteng/index.htm Cyprus date of independence] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060613002758/http://www.parliament.cy/parliamenteng/index.htm |date=13 June 2006}} (click on Historical review)</ref> Kriza v letih 1963/64 je prinesla nadaljnje medskupnostno nasilje med obema skupnostma, razselila več kot 25.000 ciprskih Turkov v enklave{{sfn|Hoffmeister|2006|pp=56–59}}<ref name=IntercommunalViolence>{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/cyprus/13.htm |title=U.S. Library of Congress – Country Studies – Cyprus – Intercommunal Violence |publisher=Countrystudies.us |date=21 December 1963 |access-date=25 October 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623135118/http://countrystudies.us/cyprus/13.htm |archive-date=23 June 2011 |url-status=live}}</ref> in prinesla konec zastopanosti ciprskih Turkov v republiki. 15. julija 1974 so grški ciprski nacionalisti<ref>{{navedi knjigo |last=Mallinson |first=William |title=Cyprus: A Modern History |publisher=I.&nbsp;B. Tauris |year=2005 |url=https://books.google.com/books?id=HEjkuhF2GsMC&pg=PA81|isbn=978-1-85043-580-8 |page=81}}</ref> in elementi grške vojaške hunte<ref name=danopoulos>{{navedi knjigo |author1=Constantine Panos Danopoulos |author2=Dhirendra K. Vajpeyi|author3=Amir Bar-Or|title=Civil-military Relations, Nation Building, and National Identity: Comparative Perspectives|url=https://books.google.com/books?id=wU_587RXIvsC&pg=PA260 |year=2004 |publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-275-97923-2 |page=260 |access-date=20 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150915230348/https://books.google.com/books?id=wU_587RXIvsC&pg=PA260 |archive-date=15 September 2015 |url-status=live}}</ref> izvedli državni udar v poskusu ''enosis''. To dejanje je spodbudilo turško invazijo na Ciper 20. julija <ref name="Benvenisti2012">{{navedi knjigo |author=Eyal Benvenisti |title=The International Law of Occupation |url=https://books.google.com/books?id=JKgeX_sdQG0C&pg=PA191 |date=23 February 2012 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-958889-3 |page=191 |access-date=20 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910212611/https://books.google.com/books?id=JKgeX_sdQG0C&pg=PA191 |archive-date=10 September 2015 |url-status=live}}</ref>, kar je privedlo do zajetja današnjega ozemlja Severnega Cipra in razselitve več kot 150.000 ciprskih Grkov in 50.000 ciprskih Turkov.<ref>Borowiec, Andrew. ''Cyprus: A Troubled Island'' (2000), Greenwood Publishing Group, [https://books.google.com/books?id=hzEDg6-d80MC&pg=PA125 p. 125] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160412142842/https://books.google.com/books?id=hzEDg6-d80MC&pg=PA125 |date=12 April 2016}}</ref> Leta 1983 je bila z enostransko izjavo ustanovljena ločena ciprska turška država na severu; to potezo je mednarodna skupnost močno obsodila, pri čemer je samo Turčija priznala novo državo. Ti dogodki in posledična politična situacija so predmet nenehnega spora. Od tega časa so bili naseljeni [[Turški naseljenci v Severnem Cipru|celinski Turki na otok]]. Ciprska kultura je imela pomemben vpliv na druge kulture. Ciprski Grki in ciprski Turki imajo v svoji kulturi veliko skupnega zaradi kulturnih izmenjav, vendar imajo tudi razlike. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo |last=Hoffmeister |first = Frank |title=Legal aspects of the Cyprus problem: Annan Plan and EU accession |publisher=EMartinus Nijhoff Publishers |year=2006 |url=https://books.google.com/books?id=LZXbg3ZwvGoC |isbn=978-90-04-15223-6}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Cipra]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] 5mtdrtqywu2q1dyn1io14xtmotro1b4 0 515528 6718045 6397499 2026-07-26T01:13:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Qaem Shahr |native_name = {{lang|fa|قائم‌شهر}} |motto = | image_skyline =Qaemshahr_1.jpg |imagesize = 200px |image_caption = Trg Talegani |image_flag = |image_seal = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Iran <!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map --> |pushpin_label_position = bottom <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = |pushpin_mapsize = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Iran}} |subdivision_type1 =[[Iranske pokrajine|Pokrajina]] |subdivision_name1 =Mazandaran |subdivision_type2 =Okraj |subdivision_name2 = Qaem Shahr |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |area_total_km2 = |area_footnotes = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of = 2006 |population_note = |population_total = 204953 |population_metro = |population_urban = |population_density_km2 = auto |timezone = [[Iranski standardni čas|IRST]] |utc_offset = +03:30 |timezone_DST = [[Iranski standardni poletni čas|IDST]] |utc_offset_DST = +04:30 |coordinates = |latd=36|latm=50|lats=19|latNS=N |longd=54|longm=26|longs=05|longEW=E |elevation_m = |elevation_ft = |footnotes = }} '''Qaem Shahr''' (tudi '''Qaem Shahri''') je mesto v severnem [[Iran|Iranu]] in prestolnica [[iranske pokrajine]] oz. ostana [[Mazandaran]]. Stoji 250 kilometrov severovzhodno od [[Teheran]]a.<ref>{{navedi splet|url=https://www.amar.org.ir/english|title=Statistical Center of Iran > Home}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maps, Weather, and Airports for Qa'em Shahr, Iran|url=http://www.fallingrain.com/world/IR/35/Qaem_Shahr.html|website=www.fallingrain.com|accessdate=2022-03-27|archive-date=2022-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221001082439/http://www.fallingrain.com/world/IR/35/Qaem_Shahr.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Qa’em Shahr (Ghaemshahr) - Iran Travel Destination, Guide & Tips|url=https://travital.com/city/qaem-shahr/|website=travital.com|accessdate=2022-03-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Qaem Shahr (Ghaemshahr) city in Mazandaran province, travel to iran, Visit Iran|url=https://www.itto.org/iran/city/Qaem-Shahr/|website=Iran Tourism & Touring|accessdate=2022-03-27|first=Sirang Rasaneh|last=www.sirang.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.rai.ir/page-rai/fa/0/form/pId9820 |title=arhivska kopija |accessdate=2022-03-27 |archive-date=2021-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210629045312/https://www.rai.ir/page-rai/fa/0/form/pId9820 |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Iranu]] fq2fxmw232yxxeaj7qsnk9dprykhkdb 0 519477 6718006 6717780 2026-07-25T20:00:19Z Mnogoterost 140263 poreklo 6718006 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ala Borisovna Pugačova | native_name_lang = ru | native_name = Алла Борисовна Пугачёва | image = <!-- WD --> | genre = [[Pop glasba|Pop]], [[soft rock]], [[šanson]] | instrument = | background = solo_singer }} '''Ala Borisovna Pugačova''' ({{jezik-ru|Алла Борисовна Пугачёва}}), {{IPA-ru|ˈalːə bɐˈrʲisəvnɐ pʊɡɐˈtɕɵvə|pron|Ru-Alla Borisovna Pugacheva.ogg}}, [[Rusi|ruska]] [[pevec|pevka]] in [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[15. april]] [[1949]], [[Moskva]], [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Rusija]]). Znana je kot lastnik edinstvenega močnega glasu s skupnim razponom nekaj več kot 5 oktav.<ref>{{Navedi splet|title=Вокальная атлетика: почему поп-дивы мерились октавами|url=https://utro.ru/news/life/2026/03/27/1570346.shtml|website=utro.ru|date=2026-03-27|accessdate=2026-07-19|first=Анна СОРОКИНА:|last=https://utro.ru/author/%D0%90%D0%BD%D0%BD%D0%B0%20%D0%A1%D0%9E%D0%A0%D0%9E%D0%9A%D0%98%D0%9D%D0%90}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Голоса без границ: израильские певицы с широким вокальным диапазоном|url=https://www.9tv.co.il/item/229876|website=Девятый канал|date=2026-06-01|accessdate=2026-07-19|language=ru}}</ref> Konec leta 2025 se je uvrstila na drugo mesto na svetu in prvo mesto v Evropi pri prodaji glasbenih posnetkov (CD in LP) med pevci vseh časov.<ref>{{Navedi splet|title=Названы «самые тиражируемые» певицы мира: Мадонна, Пугачева, Кери|url=https://weekend.rambler.ru/people/56336498-nazvany-samye-tirazhiruemye-pevitsy-mira-madonna-pugacheva-keri/|website=Рамблер/развлечения и отдых|date=2026-04-20|accessdate=2026-07-19|language=ru}}</ref> V svetu je znana kot sovjetska in ruska superzvezda.<ref>{{Navedi novice |last=Smale |first=Alison |date=2000-02-28 |title=A Superstar Evokes a Superpower; In Diva's Voice, Adoring Fans Hear Echoes of Soviet Days |url=https://www.nytimes.com/2000/02/28/nyregion/superstar-evokes-superpower-diva-s-voice-adoring-fans-hear-echoes-soviet-days.html |access-date=2026-07-19 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Navedi novice |title=US rocks to a Soviet beat. Superstar vocalist Alla Pugacheva tours the States |url=https://www.csmonitor.com/1988/0922/lalla-f.html |access-date=2026-07-19 |work=Christian Science Monitor |issn=0882-7729}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tobson in Euroland: Superstar at work: Alla Pugacheva|url=https://tobsonineuroland.blogspot.com/2013/05/superstar-at-work-alla-pugacheva.html|website=Tobson in Euroland|date=2013-05-09|accessdate=2026-07-19|last=Tobson}}</ref> Zelo vplivna na razvoj glasbene kulture v ZSSR in vzhodni Evropi. Ljudski umetnik ZSSR (1991), nagrajenec državne nagrade Ruske federacije (1995), katere celoten denarni del (65 milijonov rubljev) je pevka dala v sklad za pomoč žrtvam potresa v Neftegorsku na [[Sahalin|Sahalinu]](1995).<ref>{{Navedi knjigo |last=Раззаков |first=Ф. |title=Алла Пугачёва: По ступеням славы. |year=2005 |url=https://archive.org/details/allapugachevapos0000razz |isbn=5815300594}}</ref> == Poreklo == Starša Pugačove, oba udeleženca [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Velike domoljubne vojne]], sta se srečala in poročila leta 1946. Leta 1947 sta imela prvega otroka Genadija, ki je umrl nekaj mesecev po rojstvu zaradi [[Davica|davice]]. Leta 1949 se je rodil njun drugi otrok - hči Ala.<ref>{{Navedi knjigo |last=Беляков |first=A. |title=Алла Пугачёва. Жизнь и удивительные приключения великой певицы |isbn=9785447003364}}</ref><ref name=":4" /> == Kariera == Šolala se je za zborovsko dirigentko v Moskvi, kmalu pa se je posvetila petju in prvič nastopila leta 1965. Naslednjih deset let je kot članica različnih [[variete]]jev potovala po Sovjetski zvezi in iskala svoji osebnosti primeren glasbeni izraz, medtem pa je razvijala lasten slog. Zaslovela je z zmago na mednarodnem festivalu Zlati Orfej v [[Bolgarija|Bolgariji]] s skladbo »Arlekino«, ki je kmalu po tistem izšla pri državni založbi [[Melodija (založba)|Melodija]]. [[Slika:Алла Пугачева (1983).jpg|sličica|desno|Ala Pugačova na koncertu 1983]] Po tistem so se vrstili uspehi, razprodani koncerti in festivalske nagrade. Po nekaterih podatkih je bilo do leta 1997 prodanih več kot 250 milijonov izvodov albumov.<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Alla-Pugacheva |title=Alla Pugacheva |last=Doll |first=Susan |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2022-05-26}}</ref><ref name="bigencru">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/music/text/3172662 |title=ПУГАЧЁВА |author=Lebedeva, O.S. |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2022-05-26 |language=ru |archive-date=2022-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220616063357/http://bigenc.ru/music/text/3172662 |url-status=dead }}</ref> Redno je nastopala v Evropi, po zaslugi slave v domovini je kot ena redkih sovjetskih izvajalk imela priložnost peti tudi na Zahodu. Skoraj vse leto 1982 je pevka preživela na tujih turnejah: v [[Nemška demokratična republika|NDR]], [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], Romuniji, na Madžarskem, v Italiji. Od 3. do 7. junija 1982 je bila častna gostja mednarodnega tekmovanja XVI "Golden Orpheus' ′82" v Bolgariji; 28. junija 1982 je Pugačeva nastopila v [[Pariz|Parizu]] v znameniti dvorani "[[:en:Olympia_(Paris)|Olympia]]". Francoski mediji so podali veliko pozitivnih ocen in mnenj v zvezi s tem nastopom. Poleg tega je Pugačeva tega leta sodelovala tudi na prvi sovjetsko-ameriški telekonferenci Moskva-vesolje-Kalifornija<ref>{{Citat |last=Игорь Гомер |title=Первый телемост Москва Космос Калифорния 1982 год |date=2024-10-08 |url=https://www.youtube.com/watch?v=j-LF8CFo86k |access-date=2026-07-24}}</ref>, ki sicer ni bila nikoli prikazana sovjetskim televizijskim gledalcem.<ref name=":4" /> Sodelovala je tudi na festivalu Sanremo leta 1987.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042729268 |title=10 pop izvajalcev, ki so prebili železno zaveso |last=Štamcar |first=Miha |date=2016-01-30 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2022-05-26 |archive-date=2022-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220526192909/https://www.dnevnik.si/1042729268 |url-status=dead }}</ref> Nastopila pa je tudi kot [[Rusija na Pesmi Evrovizije|predstavnica Rusije]] na [[Pesem Evrovizije 1997|Pesmi Evrovizije leta 1997]] v Dublinu.<ref name="brit"/> Od konca 1970. let je nastopala tudi v različnih [[film]]ih.<ref name="brit"/><ref name="bigencru"/> Takratni predsednik [[Mihail Gorbačov]] ji je leta 1991 podelil naziv ljudske umetnice Sovjetske zveze. Po letu 2000 se je začela aktivno ukvarjati z mentorstvom mladih talentov, producentstvom in ustanovila celo lastno nagradno premijo "[[:ru:Золотая_звезда_Аллы|Alino zlato zvezdo]]". V tem času je začela sodelovati tudi z bodočim možem televizijskim voditeljem [[Maksim Galkin|Maksimom Galkinom]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Алла ПУГАЧЁВА ~ Песни (Авторская песня)|url=https://www.chitalnya.ru/work/1801830/|website=www.chitalnya.ru|accessdate=2026-07-21|language=ru}}</ref> [[Slika:Vladimir Putin 25 July 2001-6.jpg|sličica|levo|Ala Pugačova - Славянский базар 2001]] Predsednik žirije 10. festivala [[Slovanski bazar]] v [[Vitebsk|Vitebsku]] leta 2001 je bila Ala Pugačova.<ref>{{Navedi splet |title=За нарушение авторских прав сайты будут блокировать без суда, но по закону 27.04.2014 |url=https://www.intermedia.ru/news/256969 |access-date=2026-07-23 |website=www.intermedia.ru |language=ru}}</ref> Tega leta so se otvoritvene slovesnosti festivala udeležili predsedniki Belorusije, Rusije in Ukrajine - [[Aleksander Lukašenko]], [[Vladimir Putin]] in [[Leonid Kučma]]. 27. septembra 2007 je v [[Soči, Rusija|Sočiju]] Pugačova imela zadnji koncert v okviru turneje "Prispeli smo" - «Мы приехали», ki se je izvajala v letih 2001-2007. Koncert je bil poslednji med 195-timi na tej turneji.<ref name=":4" /> Leta 2008 je izšel poslednji album Pugačove z naslovom "Povabilo k sončnemu zahodu".<ref name=":4" /> 5. marca 2009 je Pugačova na tiskovni konferenci naznanila upokojitev po poslovilni turneji "Sanje o ljubezni". Turneja se je začela 7. aprila 2009 v Moskvi in ​​končala 4. marca 2010 v Sofiji v Bolgariji. Simbolično je, da se je pevkina koncertna kariera končala tam, kjer se je začela njena slava – v Bolgariji je leta 1975 Ala Pugačova zapela svojo slavno skladbo »Arlekino«. V okviru poslovilne turneje je pevka imela 37 koncertov v 13 državah: Rusiji, Ukrajini, Kazastanu, ZDA, Izraelu, Nemčiji in drugih.<ref name=":4" /> 15. aprila 2012 sta Pugačova in Galkin na televiziji vodila triurno oddajo »Direktna linija«, v kateri sta odgovarjala na vprašanja prebivalcev Moskve, Sankt Peterburga, Sočija, Vladivostoka, New Yorka in drugih mest. Pred tem je takšne »Direktne linije« vodil le Vladimir Putin.<ref name=":4" /> == Zasebno življenje == Njeno ljubezensko življenje opisujejo kot »kaotično«, je večkrat poročena in ločena ter znana po številnih ljubezenskih aferah. Svojo javno podobo je načrtno gradila na materinstvu in hkrati podžigala govorice o aferah.<ref name=":3" /> Pevka je sama izjavila, da je bil samo prvi in zadnji zakon resničen, vsi ostali pa zaigrani s ciljem pomagati prijatelju.<ref name=":2" /> Prvi mož je bil igralec litovskega porekla Mikolas Orbakas.<ref>{{Navedi splet|title=​Миколас Орбакас|url=https://24smi.org/celebrity/5213-mikolas-orbakas.html|website=24SMI|accessdate=2026-07-21|language=ru}}</ref> Njuna hči iz prvega zakona [[Kristina Orbakaitė]] je prav tako znana pevka.<ref name=":3">{{navedi knjigo |last=Partan |first=Olga |year=2010 |chapter=Feminism à la Russe |editor-last1=Goscilo |editor-first1=Helena |editor-last2=Strukov |editor-first2=Vlad |title=Celebrity and glamour in contemporary Russia : shocking chic |publication-place=London |publisher=Routledge |isbn=978-0-203-84503-5 |oclc=701205856}}</ref> Med Alino zvezo z zadnjim možem [[Maksim Galkin|Maksimom Galkinom]], ki je 27 let mlajši, sta se rodila dvojčka, ki ju je donosila nadomestna mati.<ref>{{Navedi splet|title=Пугачева и Галкин стали родителями с помощью яйцеклетки, которую Алла заморозила в браке с Киркоровым|url=https://life.ru/p/338986|website=Life.ru|date=2013-10-07|accessdate=2026-07-21|language=ru}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thevoicemag.ru/stars/news/21-01-2016/alla-pugacheva-i-maksim-galkin-rasskazali-istoriyu-rozhdeniya-svoih-detey/|website=www.thevoicemag.ru|accessdate=2026-07-21}}</ref> Po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] leta 2022 je zapustila državo in odšla v [[Izrael]] na že prej planirano zdravljenje. Mož [[Maksim Galkin]] je bil v tem času že zunaj Rusije in izražal protivojno razpoloženje.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.forbes.ru/forbeslife/545640-pugaceva-vpervye-rasskazala-podrobnosti-svoego-ot-ezda-iz-rossii|website=www.forbes.ru|accessdate=2026-07-20}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title="Совесть дороже славы, дороже роскоши, дороже всего". Алла Пугачева дала первое большое интервью после своего отъезда из России|url=https://www.currenttime.tv/a/pugacheva-galkin-rossiya-kirienko/33527459.html|website=Настоящее Время|date=2025-09-11|accessdate=2026-07-20|language=ru|first=Настоящее|last=Время}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Алла Пугачева дала большое интервью Катерине Гордеевой Вот несколько цитат — о Путине, Михалкове и Шамане, а еще — о браке с Максимом Галкиным и любви к поклонникам. «Ребята, научитесь говорить правду»|url=https://meduza.io/feature/2025/09/10/alla-pugacheva-dala-bolshoe-intervyu-katerine-gordeevoy|website=Meduza|accessdate=2026-07-20|language=ru}}</ref> Septembra so Galkina oblasti razglasile za »[[Tuj agent|tujega agenta]]« in Ala je izrazila stališče, da naj se za »[[Tuj agent|tujega agenta]]« razglasi tudi njo.<ref>{{Navedi splet|title=«Прошу зачислить меня в ряды иноагентов, ибо я солидарна со своим мужем». Алла Пугачева — Минюсту РФ|url=https://meduza.io/news/2022/09/18/proshu-zachislit-menya-v-ryady-inoagentov-ibo-ya-solidarna-so-svoim-muzhem-alla-pugacheva-minyustu-rf|website=Meduza|accessdate=2026-07-20|language=ru}}</ref> Zaradi težav, ki sta jih imela njena mladoletna otroka s sovrstniki in žaljivih pisem je potem zapustila Rusijo<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" />, kasneje pa večkrat kratkotrajno vrnila<ref>{{Navedi splet|title=Первое интервью Пугачёвой после эмиграции: о чём жалеет, что говорит про родину, детей и Киркорова|url=https://life.ru/p/1788269|website=Life.ru|date=2025-09-10|accessdate=2026-07-20|language=ru}}</ref>. Septembra 2025 je dala obsežen video intervju v svoji vili v Latviji.<ref>{{Navedi splet|title=Алла Пугачёва даёт интервью в Латвии|url=https://therussiannews.ru/news/zvezdy/alla-pugacheva-daet-intervyu-v-latvii/|website=https://therussiannews.ru|date=2025-09-10|accessdate=2026-07-20|language=ru}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Alla Pugacheva|Ala Pugačova}} *{{IMDb name|0700010}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-glasbenik}} {{DEFAULTSORT:Pugačova, Ala}} [[Kategorija:Ruski pevci]] [[Kategorija:Ruski filmski igralci]] [[Kategorija:Ruski televizijski igralci]] [[Kategorija:Predstavniki Rusije na Pesmi Evrovizije]] o9zriw8fb7mc0ahib2ba3444z144oe4 0 536657 6718028 6641935 2026-07-25T21:33:27Z Marko3 1829 6718028 wikitext text/x-wiki '''Vseslovenski protesti upokojencev''' so bili protesti med letoma 2023 in 2024, ki jih v Ljubljani organizirala iniciativa [[Glas upokojencev Slovenije]], katere pobudnik je [[Pavel Rupar]]. Osrednja zahteva protestnikov so bile višje pokojnine. Prvi protest je potekal 1. februarja 2023. === Sporna poraba denarja === Društvo 1. oktober, ki sloni na prostovoljnih prispevkih nezadovoljnih upokojencev, naj bi predsedniku Pavlu Ruparju v zgolj dveh mesecih izplačalo skoraj tisoč evrov potnih stroškov, podobno tudi podpredsedniku Andreju Peterletu in članu izvršnega odbora Rajku Perčiču. "Če preračunamo, koliko delavec dobi povrnjeno za en kilometer vožnje (0,17 evra), so za ta denar prevozili 16.735 kilometrov," so ob objavi dokumentov zapisali nekdanji člani društva, ki že nekaj časa opozarjajo na finančne nepravilnosi v društvu, iz katerega so jih oktobra izključili. <ref>{{Navedi splet|title=Iz prostovoljnih prispevkov upokojencev naj bi si Pavel Rupar izplačal vrtoglave potne stroške|url=https://siol.net/novice/slovenija/iz-prostovoljnih-prispevkov-upokojencev-naj-bi-si-pavel-rupar-izplacal-vrtoglave-potne-stroske-648199|website=siol.net|accessdate=2025-01-15|language=sl}}</ref> == Pregled == Proteste organizira Civilna iniciativa Glas upokojencev, katere pobudnik je [[Pavel Rupar]], nekdanji poslanec [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] in bivši župan Tržiča.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pavel Rupar: Ne želite si, da iz te množice naredimo stranko upokojencev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-protest-pod-vodstvom-pavla-ruparja-in-zacudenje-zaradi-nacrtovanega-prenosa/|website=N1|date=2023-03-01|accessdate=2023-03-18|language=sl-SI|first=Manca|last=Turk}}</ref> Po prvem protestu je Rupar napovedal ustanovitev društva Inštitut 1. oktober, namenjen »izključno borbi za pokojnine«;<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Rupar za sredo napovedal nov shod upokojencev v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/1043007639|website=Dnevnik|accessdate=2023-03-18}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> društvo je bilo nato soorganizator drugega protesta upokojencev.<ref name=":0" /> Po navedbah analize [[Delo (časopis)|Dela]] iniciativa Glas upokojencev predstavlja civilnodružbeno transmisijo stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], prek katere stranka posredno nagovarja upokojence in izvaja mobilizacijo zoper vlado Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet|title=SDS skozi stranska vrata mobilizira upokojence|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sds-skozi-stranska-vrata-mobilizira-upokojence/|website=www.delo.si|accessdate=2023-03-18|language=sl-si}}</ref> Rupar je maja 2021 v kolumni napovedal shode v podporo tedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši in njegovi vladi ter proti tedanji politični opoziciji v odziv takratnim [[Protivladni protesti v Sloveniji (2020–2022)|protivladnim protestom]], ki jih je Rupar v besedilu med drugim označil za »zblojen[o] proletarsk[o] hord[o]« in »nahujskane in nevarne lenuhe in levičarje« željne gole oblasti.<ref>{{Navedi splet|title=KOLUMNA, Pavle Rupar: "Čas je za ulico, a v podporo vladi Janeza Janše"|url=https://e-maribor.si/kolumna-pavle-rupar-cas-je-za-ulico-a-v-podporo-vladi-janeza-janse/|website=e-Maribor|date=2021-05-29|accessdate=2023-03-18|language=sl-SI|first=Pavle|last=Rupar}}</ref> Rupar je po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] na svojem Facebook profilu izrazil globoko razočaranje nad izidom volitev in slovenski narod označil za zmešan, predan »Satanizmu in sovraštvu«, »povsem zblojen [...] "glup kot točak" ali pa zgolj pokvarjen do amena«, ker na volitvah ni nagradil dela Janševe vlade in podelil novega mandata Janezu Janši, žalil in zaničeval politične nasprotnike, na koncu zapisa pa napovedal boj proti svojim političnim nasprotnikom: »Zdaj se žačne naše kolesarjenje, zdaj se začne nova bitka v vojni zoper Satanistični komunistično liberalni del Slovenije, ZDAJ SE BO ZAČELA ODLOČILNA BITKA BITI ALI NE BITI!!« Rupar je objavo opremil s fotografijo, ki prikazuje njega in Janeza Janšo ob [[Aljažev stolp|Aljaževem stolpu]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvi maj ... |url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02yD3DTbieVNmSQmpqzZaNci1iFjaKBi5AKoxTxaQgiYLXWM32BYGj4fqGahyfEjHLl&id=100073282725755 |work=Facebook |last=Rupar |first=Pavel |accessdate=2023-03-18}}</ref> == Potek == === Prvi protest === Prvi vseslovenski protest upokojencev je potekal 1. februarja 2023. Protestnikov je bilo več tisoč. Udeleženci so nosili transparente z zahtevami vladi in kritikami vlade,<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Glas upokojencev s protestom pred DZ zahteval dvig pokojnin (FOTO & VIDEO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/glas-upokojencev-s-protestom-pred-dz-zahtevajo-dvig-pokojnin/|website=N1|date=2023-02-01|accessdate=2023-03-18|language=sl-SI|first=Jakob|last=Murovec}}</ref> nekateri so na transparentih izražali tudi podporo Janezu Janši.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Rupar zagrozil vladi z ustanovitvijo upokojenske stranke|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-centru-ljubljane-poteka-protest-upokojencev/|website=www.delo.si|accessdate=2023-03-18|language=sl-si}}</ref> Protesta se je udeležilo tudi več vidnih predstavnikov SDS. Zbrane je nagovoril Pavel Rupar. Protestne zahteve so bile višje pokojnine ter plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja in prispevka za RTV iz državnega proračuna.<ref name=":4" /> === Drugi protest === Drugi vseslovenski protest upokojencev je potekal 1. marca 2023. Udeležencev je bilo več tisoč (po neuradnih informacijah po ocenah policije 7.000<ref name=":5" />), protestniki so skoraj v celoti zapolnili Trg republike.<ref>{{Navedi splet|title=Na protestu več tisoč ljudi in manjši incident: prerivanje z nasprotniki|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mnozica-upokojencev-v-drugo-okupirala-trg-republike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-03-18}}</ref> Drugi protest je bil bolje organiziran kot prvi, zagotovljeno je bilo ozvočenje in redarska služba. Udeleženci so nosili številne slovenske zastave, zbrane je zabavala narodnozabavna glasba, shod je bil otvorjen s petjem Zdravljice.<ref name=":5" /> Vidni so bili transparenti kritični do aktualne vlade.<ref name=":5" /> Med protestniki so bili tudi proti-protestniki, ki so protest s transparenti označevali za zlorabo upokojencev in na transparentih opozarjali na razmere na [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]]; med protestniki in proti-protestniki je prišlo do prepirov, ko so nekateri protestniki proti-protestnikom poskušali iz rok iztrgati transparente, zaradi česar je posredovala policija.<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu tudi prepir zaradi transparenta "zloraba upokojencev"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-shodu-tudi-prepir-zaradi-transparenta-zloraba-upokojencev/|website=N1|date=2023-03-01|accessdate=2023-03-18|language=sl-SI|first=Romana Biljak|last=Gerjevič}}</ref> Rupar je v nagovoru zbranim dejal, da njihov namen ni rušiti vlado in da nasprotujejo političnim delitvam.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Ravs na shodu upokojencev, pozivi po odstavitvi Urbanije in grožnja Pavla Ruparja (FOTO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/prerivanje-na-shodu-upokojencev-rupar-grozi-da-bo-ustanovil-upokojensko-stranko-1030544|website=Revija Reporter|accessdate=2023-03-18|language=sl}}</ref> '''Avtobusni prevoz na protest''' Protestniki so iz različnih krajev na protest prišli tudi z organiziranimi avtobusnimi prevozi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Shod, ki ga bo prvič v zgodovini prenašala javna televizija|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/shod-ki-ga-bo-prvic-v-zgodovini-prenasala-javna-televizija-402338|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-03-18|language=sl}}</ref> Predsednica velenjske SDS je na Facebooku v povabilu na protest priložila tudi podatke o (plačljivem) avtobusnemu prevozu na protest iz Velenja. Revija [[Reporter (revija)|Reporter]] je na podlagi objave navedla, da stranka SDS sodeluje pri organizaciji protestov in da stranka takšne prevoze verjetno organizira tudi iz drugih mest.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica o »vseslovenskem« protestu upokojencev: vabi SDS, ki organizira avtobuse, deset evrov za prevoz|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/resnica-o-vseslovenskem-protestu-upokojencev-vabi-sds-ki-organizira-avtobuse-deset-evrov-za-prevoz-1027559|website=Revija Reporter|accessdate=2023-03-18|language=sl}}</ref> '''Prenašanje shoda na TV Slovenije''' Protest je bil prvi shod v zgodovini, ki ga je na 1. programu neposredno prenašala Televizija Slovenije. Urbanija je odločitev pojasnil z besedami, da če shoda ne bi prenašali, bi to predstavljalo cenzuro.<ref name=":3" /> V odziv so v organizaciji Mladi za podnebno pravičnost RTV pozvali k prenašanju tudi njihovega shoda »Podnebni štrajk«, saj da bodo nasprotno razumeli kot »neenako, diskriminatorno in politično motivirano obravnavo«; RTV se je nato odločila prenašati tudi njihov shod, a na 3. namesto 1. programu. Na RTV so nato obrazložili, da bodo v skladu z zmožnostmi v prihodnje neposredno prenašali vse pomembnejše javne shode in proteste, če bodo ti vnaprej prijavljeni in organizirani v skladu z veljavno zakonodajo.<ref>{{Navedi splet|title=Podnebni štrajk bodo prenašali, a ne na prvem, temveč na tretjem programu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-televizijski-prenos-pricakujejo-tudi-mladi-za-podnebno-pravicnost/|website=N1|date=2023-03-02|accessdate=2023-03-18|language=sl-SI|first=Tadeja|last=Lepoša}}</ref> Teden kasneje je k neposrednemu prenosu shoda na TVS pozvalo še [[Študentsko društvo Iskra]] za svoj feministični protest,<ref>{{Navedi splet|title=Nova zahteva za prenos protesta na Televiziji Slovenija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-zahteva-za-prenos-protesta-na-televiziji-slovenija/|website=N1|date=2023-03-07|accessdate=2023-03-18|language=sl-SI|first=Marko|last=Rabuza}}</ref> a ga je RTV prenašala le prek spleta.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi tokrat prenos shoda, a ne na televiziji, ampak na spletu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-tokrat-prenos-shoda-a-ne-na-televiziji-ampak-na-spletu/|website=N1|date=2023-03-08|accessdate=2023-03-18|language=sl-SI|first=Domenika|last=Presekar}}</ref> === Tretji protest === '''Napoved protesta''' Rupar je tretji protest napovedal za 31. marec, a napovedal, da bo šlo tokrat za vseslovenski protest državljanov Slovenije, na katerem bodo pozivali tako k poštenim pokojninam kot poštenim plačam vseh zaposlenih, rekoč »čas je, da se osvobodimo svobode«.<ref>{{Navedi splet|title=Shod upokojencev 31. marca se je razširil na vsesplošni slovenski protest! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/shod-upokojencev-31-marca-se-je-razsiril-na-vsesplosni-slovenski-protest/|date=2023-03-15|accessdate=2023-03-18|language=sl-SI}}</ref> Za tretji protest so v Glasu upokojencev in Inštitutu 1. oktober napovedali shod po Ljubljani (ki naj nebi motil prometa). Rupar je kot sporne izpostavil obdavčitev nepremičnin in "neverodostojne izjave predsednika vlade" ter zahteval odstop vlade.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Rupar: Ob grožnji so bili naboji, na njih pa imena Janše, Grimsa, Hojsa in moje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/rupar-ob-groznji-so-bili-naboji-na-njih-pa-imena-janse-grimsa-hojsa-in-moje/|website=N1|date=2023-03-20|accessdate=2023-03-22|language=sl-SI|first=Domenika|last=Presekar}}</ref> '''Grozilno sporočilo''' Rupar je na tiskovni konferenci, na kateri sta iniciativa Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober napovedala tretji protestni shod, razkril, da je prejel grozilno sporočilo z naboji - kasneje je v odzivu na medijsko vprašanje pojasnil, da ni prejel pisma, temveč je šlo za videoposnetek, ki je krožil na družbenih omrežjih, na katerem so bili razvidni šterje naboji, na katerih so bili poleg Ruparjevega priimka zapisani še priimki (politikov SDS) [[Janez Janša|Janša]], [[Branko Grims|Grims]] in [[Aleš Hojs|Hojs]]. Na posnetku je slišati tudi grozilna sporočila v srbohrvaščini.<ref name=":6" /> === Četrti protest === Četrti shod je potekal v sredo, 3. maja. Upokojenci so se ustavili pred predsedniško palačo in zapeli podoknico predsednici države Nataši Pirc Musar; pot so nadaljevali pred sedež Vlade in zapeli podoknico še premierju Robertu Golobu.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti protest upokojencev za "dostojne in pravične" pokojnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-protest-upokojencev-za-dostojne-in-pravicne-pokojnine/666848|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> === Peti protest === Zadnji shod pred poletjem se je odvil v sredo, 31. maja, bil pa že peti po vrsti. Tokrat se je del protestnikov zbral pred stavbo RTV Slovenija. Po poročanju tega medija naj bi bili nekateri udeleženci protesta do zaposlenih nasilni in žaljivi.<ref>{{Navedi splet|title=Nekateri udeleženci protesta upokojencev pred stavbo RTV-ja žaljivi in agresivni do novinarjev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekateri-udelezenci-protesta-upokojencev-pred-stavbo-rtv-ja-zaljivi-in-agresivni-do-novinarjev/670188 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> === Šesti protest === Konec junija 2023 je skupina približno 60 upokojencev, ki jih je vodil Rupar, obiskala Bruselj. Tam so na manjšem shodu z nagovorom Ruparja med drugim opozorili na ''nepravično obravnavo slovenske oblasti do določenih civilnih združenj'' ter na ''diskreditacijo protestnih shodov v Sloveniji''. Sprejela sta jih evroposlanca [[Milan Zver]] in [[Romana Tomc]].<ref>{{Navedi splet|title=Rupar EU opozoril na diskriminacijo slovenske vlade do posameznih ljudskih iniciativ|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rupar-eu-opozoril-na-diskriminacijo-slovenske-vlade-do-posameznih-ljudskih-iniciativ/673210|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> === Sedmi protest === Sedmi shod se je odvil v sredo, 6. septembra 2023. Tokrat je zbrane med drugim nagovorila tudi [[Tina Bregant]], nekdanja sekretarka na Ministrstvu za zdravje, sicer kandidatka za poslanko in kasneje ljubljansko županjo pri [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]. Na shodu so zbirali sredstva za nakup pralnih strojev za prizadete v [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovskih poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 1. oktober napovedal vložitev predloga zakona za izplačilo izrednih dodatkov upokojencem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-1-oktober-napovedal-vlozitev-predloga-zakona-za-izplacilo-izrednih-dodatkov-upokojencem/680503|accessdate=2023-09-23|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> === Osmi protest === Osmi shod je potekal v sredo, 18. oktobra. Tokrat je potekal drugače, protestniki so se sprehodili tudi mimo sedeža vlade in se nekaj časa zadržali tam z vzkliki in pozivi premierju Golobu k odstopu. Nato so se vrnili na Trg republike in tam med drugim glasovali o ustanovitvi upokojenske stranke. Večina je z dvigom rok novo stranko podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Na protestu upokojencev ustanovili novo upokojensko stranko!|url=https://nova24tv.si/video/aktualno-video/v-zivo-trg-republike-ponovno-preplavile-slovenske-zastave-in-pesmi/|accessdate=2023-10-18|website=nova24tv.si|language=sl|archive-date=2023-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20231018134106/https://nova24tv.si/video/aktualno-video/v-zivo-trg-republike-ponovno-preplavile-slovenske-zastave-in-pesmi/|url-status=dead}}</ref> === Deveti protest === Deveti shod je potekal 1. decembra 2023. Najprej so zbrani odšli na pohod po ulicah in se ustavili tudi pred sedežem vlade, kjer so z vzkliki in transparenti zahtevali njen odhod. Nato so se vrnili na Trg republike, kjer je bila osrednja govornica tokrat zdravnica Tina Bregant.<ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci na 9. protestu zahtevali odhod Golobove vlade: "Rešimo Slovenijo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/upokojenci-na-9-protestu-zahtevali-odhod-golobove-vlade-resimo-slovenijo/690249|accessdate=2023-12-02|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci Golobu: Prenehajte nas uničevati, pripravite se na odhod!|url=https://nova24tv.si/slovenija/aktualno-slovenija/v-zivo-upokojenci-pred-vladno-palaco-vzklikajo-lopovi-lopovi-lopovi/|accessdate=2023-12-02|website=nova24tv.si|language=sl|archive-date=2023-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201171110/https://nova24tv.si/slovenija/aktualno-slovenija/v-zivo-upokojenci-pred-vladno-palaco-vzklikajo-lopovi-lopovi-lopovi/|url-status=dead}}</ref> === Deseti protest === Deseti shod se je odvil 16. februarja 2024. Na Trgu republike je Rupar opozoril na predlog zakona o izrednem zvišanju pokojnin, ki ga je v DZ s podpisi volivcev vložila civilna iniciativa Glas upokojencev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki na Trgu republike zahtevali višje pokojnine in v stavbo RTV-ja metali jajca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-na-trgu-republike-zahtevali-visje-pokojnine-in-v-stavbo-rtv-ja-metali-jajca/698567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-22|language=sl}}</ref> === Enajsti protest === Enajsti shod je nato potekal 25. aprila, na njem pa so napovedali, da stranka Glas upokojencev na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] podpira [[Zala Tomašič|Zalo Tomašič]] z liste [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]. Organizatorji so zbrane pozvali, naj se v čim večjem številu udeležijo junijskih evropskih volitev in k temu spodbudijo tudi svoje otroke.<ref>{{Navedi splet|title=Glas upokojencev spet protestiral, na evrovolitvah podpirajo Zalo Tomašič iz SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glas-upokojencev-spet-protestiral-na-evrovolitvah-podpirajo-zalo-tomasic-iz-sds-a/706324|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-22|language=sl}}</ref> === Dvanajsti protest === Na dvanajstem shodu dne 31. maja 2024 so vnovič izrekli podporo Zali Tomašič, ki je imela zopet nagovor, prav tako so pozvali udeležence protesta, naj na [[Referendum o prostovoljnem končanju življenja|referendumu o prostovoljnem končanju življenja]] glasujejo proti.<ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod iniciative Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-iniciative-glas-upokojencev-in-instituta-1-oktober/710280|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-22|language=sl}}</ref> === Štirinajsti protest === Štirinajsti shod{{efn|Sicer po vrsti trinajsti shod je Rupar proglasil za štirinajstega, zaradi vraževernih povezav s številko 13.}} je potekal na mednarodni dan starejših, 1. oktobra 2024. Začel se je pred stavbo RTV Slovenija in se po sprehodu čez ulice nadaljeval na Trgu republike, kjer sta imela poleg Ruparja nagovor voditelj in politični analitik [[Aljuš Pertinač]] ter zdravnik Federico Potočnik. Rupar je bil v govoru kritičen do slovenskega zdravstvenega sistema in vlado obtožil, da ima do zdravnikov zaničevalen odnos.<ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci znova protestirali: proti gnečam v ZD in RTV prispevku|url=https://n1info.si/novice/slovenija/upokojenci-znova-protestirali-proti-gnecam-v-zd-in-rtv-prispevku/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> == Odzivi == Zveza društev upokojencev Slovenije se je od protestov oddaljila; protestov ni podprla, zahteve, izražene na protestu, pa označila za nerealne in populistične.<ref name=":1" /> == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2023 v Sloveniji]] [[Kategorija:Demonstracije v Sloveniji]] [[Kategorija:2023 v politiki]] 7lspse65hjfdhyc43tbj0q3qn6hf7tp 0 536934 6717970 6637607 2026-07-25T18:30:13Z ~2026-32552-67 260877 6717970 wikitext text/x-wiki '''Jugovzhodna Evropa''' (JVE) je geografska podregija [[Evropa|Evrope]], ki zaobjema predvsem [[Balkan]], pa tudi sosednje regije in otočja. Obstaja več opredelitev regije, ki pa se zaradi različnih in včasih popolnoma nasprotujočih si političnih, gospodarskih, zgodovinskih, kulturnih in geografskih vidikov razlikujejo. Suverene države in ozemlja, ki so pogosto vključena v regijo so [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Bolgarija]], [[Hrvaška]] (alternativno umeščena v [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]), [[Grčija]] (alternativno uvrščena v širšo regijo [[Južna Evropa|Južne Evrope]]), [[Kosovo]], [[Črna gora]], [[Severna Makedonija]], [[Romunija]] (alternativno umeščena v [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]]), [[Srbija]] in evropski del [[Turčija|Turčije]] ali vzhodna [[Trakija]] (alternativno umeščen v širšo regijo Južne Evrope, kot tudi v Zahodno Azijo s preostalim delom države). Včasih so kljub svoji geografski legi, zaradi kulturnih ali zgodovinskih dejavnikov, v regijo vključeni tudi [[Ciper]] (najpogosteje umeščen v [[Zahodna Azija|Zahodno Azijo]]), [[Madžarska]] (najpogosteje umeščena v [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]), [[Moldavija]] (najpogosteje umeščena v [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]]) in [[Slovenija]] (najpogosteje umeščena v [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]). Največja mesta v regiji so [[Carigrad]], [[Atene]], [[Bukarešta]], [[Sofija]] in [[Beograd]]. == Opredelitve == Prvo znano uporabo izraza »Jugovzhodna Evropa« je uporabil [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] raziskovalec [[Johann Georg von Hahn]] (1811–1869) kot širši izraz, ki bi zajemal tradicionalni [[Balkan]],<ref>Hösch, Nehring, Sundhaussen (Hrsg.), Lexikon zur Geschichte Südosteuropas, S. 663, {{ISBN|3-8252-8270-8}}</ref> ki temelji na mejah [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. Države, ki jih je leta 2004 ''Istituto Geografico De Agostini'' opisal kot v celoti znotraj balkanske regije, so: [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Bolgarija]], [[Črna gora]] in [[Severna Makedonija]].<ref>Istituto Geografico De Agostini, ''L'Enciclopedia Geografica – Vol.I – Italia'', 2004, Ed. De Agostini p.78</ref> Od leta 1990 naprej, deloma zaradi negativnih zgodovinskih in političnih konotacij izraza ''Balkan'',<ref>{{navedi splet|title=Balkanize|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/balkanize|publisher=merriam-webster.com}}</ref> zlasti kot posledica vojaških spopadov v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], postaja izraz Jugovzhodna Evropa vse bolj priljubljen.<ref name="Altić11">{{cite journal|last=Altić|first=Mirela Slukan|date=2011|title=Hrvatska kao zapadni Balkan – geografska stvarnost ili nametnuti identitet?|trans-title=Croatia as a Part of the Western Balkans – Geographical Reality or Enforced Identity?|journal=Društvena Istraživanja|language=hr|volume=20|issue=2|pages=401–413|doi=10.5559/di.20.2.06|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Bideleux|first=Robert|url=https://books.google.com/books?id=PTB0gn_qwTcC|title=A history of Eastern Europe|author2=Ian Jeffries|publisher=Taylor & Francis|year=2007|isbn=978-0-415-36627-4|page=37}}</ref> === ''Stalni odbor za geografska imena'' === [[Slika:Grossgliederung_Europas-en.svg|sličica|Kulturne meje Evrope po mnenju Stalnega odbora za geografska imena v Nemčiji. Zemljevid prikazuje dva različna načina opredlitve regij, ki se med seboj prekrivata.<ref name="Jordan 2005">{{cite journal|last=Jordan|first=Peter|year=2005|title=Großgliederung Europas nach kulturräumlichen Kriterien|trans-title=The large-scale division of Europe according to cultural-spatial criteria|url=http://www.stagn.de/DE/1_Der_StAGN/Publikationen/StAGN_GGEuropa/grosseu_node.html|journal=Europa Regional|location=Leipzig|publisher=Leibniz-Institut für Länderkunde (IfL)|volume=13|issue=4|pages=162–173|access-date=21 January 2019|via=Ständiger Ausschuss für geographische Namen (StAGN)}}</ref>]] Nemški {{lang|de|[[:de:Ständiger Ausschuss für geographische Namen|Ständige Ausschuss für geographische Namen]]}} (Stalni odbor za geografska imena), ki razvija in priporoča pravila za enotno uporabo zemljepisnih imen, predlaga dva sklopa meja. Prvi sledi mednarodnim mejam sedanjih držav. Drugi deli in vključuje nekatere države na podlagi kulturnih meril.<ref name="Jordan 2005" /> V klasifikacijo »Jugovzhodna Evropa« odbor vključuje naslednje države: * Albanijo * Bosno in Hercegovino * Bolgarijo * Ciper * Grčijo * Črno goro * Moldavijo * Severno Makedonijo * Romunijo * Srbijo V tej klasifikaciji so Hrvaška, Madžarska in Slovenija vključene v [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]], Turčija (Vzhodna Trakija) pa leži zunaj klasifikacije Evrope. === ''CIA World Factbook'' === [[Slika:Europe_subregion_map_world_factbook.svg|sličica|Regije Evrope na podlagi [[The World Factbook|CIA World Factbooka]]. Jugovzhodna Evropa je označena z rjavo barvo.]] ''CIA World Factbook'' pod opisom vsake države vključuje informacije o lokaciji, kjer je država razvrščena v regijo. CIA med države Jugovzhodne Evrope uvršča:<ref>{{Navedi splet|last=CIA|title=The World Factbook|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070601020457/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/|archivedate=June 1, 2007}}</ref> * Albanijo * Bosno in Hercegovino * Bolgarijo * Hrvaško * Kosovo * Črna goro * Severno Makedonijo * Romunijo * Srbijo * Turčijo ([[Vzhodna Trakija|Vzhodno Trakijo]]) Po klasifikaciji CIA je Slovenija uvrščena v [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]],<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia|date=6 October 2022|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/slovenia/|publisher=CIA|accessdate=2023-03-21|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109194253/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/slovenia/|url-status=dead}}</ref> Grčija v [[Južna Evropa|Južno Evropo]],<ref>{{Navedi splet|title=Greece|date=11 October 2022|publisher=CIA|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/greece/|accessdate=2023-03-21|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109063832/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/greece/|url-status=dead}}</ref> Moldavija pa v [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]].<ref>{{Navedi splet|title=Moldova|date=12 October 2022|publisher=CIA|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/|accessdate=2023-03-21|archive-date=2021-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/|url-status=dead}}</ref> === Večje politične organizacije === * [[Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo]] (SPSEE) je kot članice vključeval Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Kosovo, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo in Srbijo. * [[Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi]] (SEECP) kot članice vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Grčijo, Kosovo, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo, Srbijo, Slovenijo in Turčijo. * [[Pobuda za sodelovanje v jugovzhodni Evropi|Pobuda za sodelovanje v Jugovzhodni Evropi]] (SECI) kot članice vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Grčijo, Madžarsko, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo, Srbijo, Slovenijo in Turčijo. * Center za kazenski pregon jugovzhodne Evrope kot članice vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Grčijo, Madžarsko, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo, Srbijo in Turčijo.<ref>{{navedi splet|title=Member States|url=https://www.selec.org/member-states/|access-date=2023-11-14|website=Southeast European Law Enforcement Center|language=en-US}}</ref> * Program mednarodnega sodelovanja Jugovzhodne Evrope,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.southeast-europe.net/hu/|title=South-East Europe|website=www.southeast-europe.net|accessdate=7 January 2019|archivedate=1 May 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080501150625/http://www.southeast-europe.net/hu/}}</ref> ki ga sofinancira EU, vključuje celotno ozemlje Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Madžarske, Severne Makedonije, Črne gore, Moldavije, Romunije, Srbije, Slovaške, Slovenije ter dele Italije in Ukrajine.<ref>{{Citat|title=South East Europe (SEE): Operational Programme|chapter=Programme summary|date=28 November 2013|publisher=South East Europe Transnational Cooperation Programme|page=6}}</ref> * Konvencija o policijskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi (PCC SEE) kot članice vključuje Albanijo, Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo, Srbijo in Slovenijo.<ref>{{navedi splet|title=Police Cooperation Convention for Southeast Europe (PCC SEE)|url=https://www.pccseesecretariat.si/index.php?item=9&page=static|access-date=2023-12-19|website=PCC SEE Secretariat}}</ref> * Študije [[Svetovna banka|Svetovne banke]] kot osem držav jugovzhodne Evrope (SEE8) obravnavajo Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Moldavijo, Severno Makedonijo, Romunijo in Srbijo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Harry G. Broadman|title=Building Market Institutions in South Eastern Europe: Comparative Prospects for Investment and Private Sector Development|url=https://books.google.com/books?id=kxaNxmx2XXoC&pg=PR15|year=2004|publisher=World Bank Publications|isbn=978-0-8213-5776-7|page=xviii}}</ref> * Publikacija [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO) in Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) iz leta 2006 kot »države jugovzhodne Evrope« navaja Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Severno Makedonijo, Moldavijo, Romunijo ter Srbijo in Črno goro.<ref name="EuropeBank2006">{{Navedi knjigo|last=World Health Organization. Regional Office for Europe|last2=Council of Europe Development Bank|title=Health and Economic Development in South-eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=wvkiZccWUY4C&pg=PA5|year=2006|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-890-2295-8|pages=5–}}</ref> * [[Svetovna banka]] v svoja poročila ne vključuje držav EU in navaja le Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo (SEE6).<ref>{{Navedi splet|title=South East Europe Regular Economic Report|publisher=World Bank|url=http://www.worldbank.org/en/region/eca/publication/south-east-europe-regular-economic-report}}</ref> * Regionalni urad [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|UNHCR]] v Jugovzhodni Evropi za Jugovzhodno Evropo trenutno navaja Albanijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo in Črno goro. == Opombe == {{notes|notes ={{efn|name=Kosovo|{{Kosovo-note}}}}}} == Sklici == {{Sklici|30em}} == Viri == * Paul L. Horecky (ed.), Southeastern Europe: A guide to basic publications, Chicago: The University of Chicago Press, 1969. * {{Navedi knjigo|last=Jelavich|first=Barbara|authorlink=Barbara Jelavich|title=History of the Balkans: Eighteenth and Nineteenth Centuries|volume=1|year=1983a|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=qR4EeOrTm-0C|isbn=9780521274586}} * {{Navedi knjigo|last=Jelavich|first=Barbara|authorlink=Barbara Jelavich|title=History of the Balkans: Twentieth Century|volume=2|year=1983b|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=Hd-or3qtqrsC|isbn=9780521274593}} * Troebst, Stefan, [http://ieg-ego.eu/en/threads/theories-and-methods/historical-meso-region/stefan-troebst-historical-meso-region?set_language=en&-C= "Historical Meso-Region": A Concept in Cultural Studies and Historiography], [http://www.ieg-ego.eu/ EGO - European History Online], Mainz: [http://www.ieg-mainz.de/likecms/index.php Institute of European History], 2012, retrieved: 4 March 2020 ([https://d-nb.info/1036245926/34 pdf]) == Nadaljnje branje == * {{Navedi knjigo|last=Ekavi Athanassaopolou|title=Organized Crime in Southeast Europe|url=https://books.google.com/books?id=XdmMAQAAQBAJ&pg=PA6|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-99945-4|pages=6–}} * Koller, Markus, [http://ieg-ego.eu/en/threads/models-and-stereotypes/from-the-turkish-menace-to-orientalism/markus-koller-ottoman-history-of-south-east-europe?set_language=en&-C= ''Ottoman History of South-East Europe''], [http://www.ieg-ego.eu/ EGO - European History Online], Mainz: [http://www.ieg-mainz.de/likecms/index.php Institute of European History], 2012, retrieved: 17 March 2021 ([https://d-nb.info/103624749X/34 pdf]). == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Južna Evropa]] [[Kategorija:Vzhodna Evropa]] [[Kategorija:Regije Evrope]] [[Kategorija:Jugovzhodna Evropa]] 3tgjrl0a36va2yopijepow9wvn9y1xi 3 537071 6717952 6711356 2026-07-25T16:17:59Z Raprep 220594 /* Sprememba stanja vaše predložitve: Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) (12. september) */ odgovor 6717952 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. |}{{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} ==[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije]]== Pozdravljen, hvala za dodano besedilo. Da bo to skladno z ostalimi wikismernicami, te prosim še, če, kjer potrebno in ustrezno, dodaš [[WP:POVEZAVA|notranje povezave]]. Hvala!--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 23. marec 2023 (CET) :@[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] Jaz pa bi te prosil, da vso ali večino vsebine v zvezi z osamosvojitveno vojno preneseš v članek [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]. V članku o plebiscitu je po mojem mnenju dovolj samo krajši povzetek in povezava na članek o vojni, ker je tako vse bolj na svojem mestu. Hvala za tvoje prispevke. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 00:21, 24. marec 2023 (CET) == [[Deklaracija za mir 1991]] == Razveljavil sem tvoj včerajšnji dodatek v članek. Prvi odstavek dodatka je dobesedno skopiran iz knjige [https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/Vojna-in-mir-notranjost.pdf Vojna in mir], kar je kršitev avtorskih pravic, drugi pa v veliki meri izvirno raziskovanje (na primer trditve o "kapitulaciji" citirani članek iz Dela nikakor ne podpira). Če vztrajaš pri zapisanem, prosim začni razpravo na [[Pogovor:Deklaracija za mir 1991]], da pridemo do konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:04, 5. december 2024 (CET) :Navajanje besedil ali delov besedil iz študij, zbornikov, znanstvenih monografij ipd. literature ni kršenje avtorskih pravic - še zlasti ne v primeru, ko so objavljeni avtor navedka, publikacija, leto objave in celo stran, kjer se navedek v publikaciji nahaja. Zato razveljavi svojo razveljavitev. Če je ne boš ti, jo bom moral sam. :Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije. Deklaracija ni zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. '91, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom v Sloveniji spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, demobilizira TO itn. Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v akciji “nameščanja” zveznih carinikov na mejne prehode v Sloveniji, umakne v vojašnice. Deklaracija umika JLA iz Slovenije ni predvidela! Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo verificirati svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve s SFRJ. To ve vsakdo, ki je pozorno prebral brionsko deklaracijo. In to so opazili tudi nekateri poslanci Demosa ter 10. 7. 1991 v Skupščini RS glasovali PROTI ratifikaciji deklaracije. Izraz "kapitulacija" je uporabil Vitomir Gros - članek v Delu navaja prav njega. Kljub burnim reakcijam nekaterih poslancev Demosa je bila deklaracija na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:57, 13. december 2024 (CET) ::Besedilu Marka Hrena so manjkale navednice. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:08, 13. december 2024 (CET) :::Torej po mnenju Vitomirja Grosa je bila kapitulacija. Vse ostalo je [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirno raziskovanje]], ki tu ni dobrodošlo. Prav tako ni dobrodošlo kršenje avtorskih pravic - dobesedno prepisovanje besedil namreč to je, če ni zelo dobrega razloga za dobesedni navedek (česar tu ni). Če boš vztrajal pri tovrstnem početju, ti bomo preprečili urejanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:24, 13. december 2024 (CET) ::::Citiranje relevantnih virov, ki navajajo faktično preverljiva dejstva & trditve, ni "izvirno raziskovanje". Zakaj potem ne brišeš Pučnikovega dretja, da je deklaracija za mir izdaja? Kdo je dokazal izdajo komu in pred katerim sodiščem? Je bila izdaja takrat zakonsko definirana - izdaja po katerem členu, katerega zakona? In na koncu - kdo si ti, da boš preprečil urejanje? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:46, 14. december 2024 (CET) :::::1) Izvirno raziskovanje je izjava "Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije" in preostanek zgornjega komentarja. :::::2) Pučnikova izjava je zelo znana v tem kontekstu in ni predstavljena kot dejstvo, pač pa kot njegovo mnenje. Enako bi šlo, če bi napisal, da je bila po mnenju Vitomirja Grosa kapitulacija. :::::3) Sem administrator slovenske Wikipedije, ki ga je skupnost pooblastila za uveljavljanje smernic in pravil projekta. :::::— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:03, 14. december 2024 (CET) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (7. junij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Enciklopedičen način opisovanja naj bi podal ''zaokrožen'' povzetek informacij na določeno temo. Zaokrožen povzetek zajema 'golo' ''faktografijo'', ki zadeva temo – kraje, časovna obdobja, dogodke, akterje dogajanja ipd. –, in ''kontekste'', ki spremljajo fakte teme in jih tudi pogojujejo ali vsaj oblikujejo. Faktografija, ki jo navajam v prispevku je preverljiva in verodostojna, saj se v tem delu sklicujem na akademske monografije, raziskave in študije. Zgodovinopisci, kot so Repe, Nikolić, Petrović, so med uveljavljenimi v tem delu Evrope (in širše). Globalno uveljavljena pa je zgodovinarka Todorova. Bebler kot obramboslovna referenca je v Sloveniji tako rekoč nepogrešljiv; magistrski deli, ki ju navajam, sta prestali strokovni/znanstveni preizkus. To lahko trdim tudi za izsledke raziskovalcev, zaposlenih v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je osrednja državna ustanova za slovensko zgodovino 20. in 21. stoletja. Nič esejističnega (oz. proznega ali subjektivnega z moje strani) ni v sklicevanju na te reference. :Kontekste lahko tvorijo primarni viri – med te sodijo uradni viri (v mojem prispevku Uradni list RS, Poročevalec RS, uradni dokumenti Evropske skupnosti, Evropske komisije, Konference za evropsko varnost in sodelovanje, uradna stališča mednarodnih in domačih odločevalcev, odločbe sodišč). Nič esejističnega ni v 'golem' navajanju stališč uradnih virov; zakoni, upravni odloki, uradna politična/državna stališča, sodne odločbe, zavezujoča pravna stališča niso moja subjektivna stališča. :Primarni viri, ki lahko pojasnjujejo fakte in kontekste, ki jih obkrožajo, so tudi memoari akterjev in prič dogodkov. Navajanje memoarjev/pričanj je sprejemljivo in za bralce tudi zanimivo, če lahko dodatno osvetlijo neko že strokovno/znanstveno ugotovljeno in potrjeno 'stanje stvari' o določeni temi. Prav na ta način so memoarji/pričanja uporabljeni v mojem prispevku – kot dodatna pojasnila, ne kot 'okostje' prispevka. Na podoben način so uporabljeni tudi medijski viri kot sekundarni viri, ki prenašajo sporočila tako uradnih virov kot izjave/spomine prič in akterjev, ki so bili neposredno udeleženi v dogajanju 'teme'. :Lahko bolj natančno pojasnite svojo odločitev, da zavrnete objavo prispevka, saj brez konkretnih in utemeljenih pripomb vaša 'utemeljitev' zveni plehko? Če ni skrivnost – kaj sploh veste o znanstvenem pisanju člankov? Koliko znanstveno/strokovno recenziranih besedil ste že objavili in v katerih relevantnih strokovnih publikacijah? Ste sploh zgodovinopisec? Kdo sploh ureja zgodovinopisne članke na slovenski Wikipediji? Zakaj ne brišete očitnih nesmislov in člankov, ki v sestavkih sploh ne navajajo virov? Primer je, denimo, članek 'Pekrski dogodki'. Še ne dolgo nazaj je prav v tem članku pisalo, da je bil pred vojašnico v Mariboru 24. 5. 1991 povoženi Šimčik prva žrtev desetdnevne(!) osamosvojitvene vojne – ker med 24. 5. in 27. 6. 1991 je le 10 dni? Se ni vojna začela 27. 6. 1991 in formalno končala 7. 7. 1991? Tudi če niste zgodovinar, koledar pa verjetno znate brati? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:30, 7. junij 2025 (CEST) ::Bom zaenkrat odgovoril jaz, mogoče bo kolega, ki je prvotno zavrnil osnutek, kasneje dodal še kaj svojega. ::Celotno besedilo v osnutku je napisano izrazito pristransko, kar krši naše smernice, primer je že prva poved "Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije (RS), ampak način osamosvajanja.", ker bralcu vsiljuje interpretacijo namesto, da bi bralcu predstavila preverljivo dejstvo s podporo v virih. Wikipedičen slog bi recimo bil "Nekateri predstavniki zveznih oblasti so trdili, da ni bila sporna pravica Republike Slovenije do samoodločbe, temveč način, kako je bila ta izvedena.". Osnutek se nadaljuje na enak način skozi celotno besedilo, nanašajoč se zgolj na eno interpretacijo dogodkov, predvsem kritiko slovenske politike 1991 brez uravnoteženih pogledov ali sklicevanja na alternativne interpretacije. Tak slog je primeren zgolj za esej ali zgodovinski komentar, ne pa za enciklopedijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:20, 7. junij 2025 (CEST) :::Ne sodite o (ne)pristranskosti zapisanega, če prebranega niti ne razumete oz. svoje "delo" opravljate malomarno. Da ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije, ampak ''način'' osamosvajanja, je '''uradno stališče''' Republike Slovenije, izraženo v izjavi, ki jo je skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije 10. 7. 1991 potrdila Skupščina RS s 189 glasovi ZA, 11 PROTI & 7 vzdržanimi. Izjava je bila objavljena v Uradnem listu št. 5 (1991). Ne sklicujem se na mnenje zveznih organov, pač pa na Uradni list RS. In v izjavi jasno piše, da nobena jugoslovanska republika in ''noben'' zvezni organ ni nasprotoval pravici do samoodločbe. Vir je tudi naveden, v mojem prispevku kot sklic H, skupaj s povezavo do izjave v Uradnem listu 5/1991. Ne znate klikniti na povezavo? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 01:23, 8. junij 2025 (CEST) ::::Za začetek, na Wikipediji se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje, upam, da ne zameriš. Če bomo razpravo nadaljevali, bi prav tako lepo prosil, da v duhu smernic Wikipedije ostanemo vljudni in konstruktivni. ::::Kar se zadeva prve povedi osnutka, razumem, da se trditev opira na uradno izjavo Skupščine RS, ampak četudi gre za uradno stališče države, je v enciklopedičnem besedilu treba to jasno opredeliti kot takšno — torej z navedbo, kdo je trdil, kdaj, in v kakšnem kontekstu. Wikipedija ne povzema niti uradnih dokumentov kot absolutnih in univerzalnih dejstev brez konteksta in virov — to je osnovna [[Wikipedija:Nepristranskost|zahteva po nevtralnosti]]. Kar se tiče celotnega osnutka: težava ni le v eni povedi, temveč v splošnem slogu članka, ki stalno povzema eno samo interpretacijo dogodkov — torej predvsem kritično razlago slovenske politike ob osamosvajanju, brez ustreznega prikaza širšega konteksta ali alternativnih pogledov. To se med drugim kaže v uporabi izrazov kot so "sprenevedanje", "figa v žepu", "relativno lahek zalogaj", "psihološko-propagandna bitka", itn.; uporabi trditev, ki akterjem pripisujejo motive (npr. da so se za nekaj zavestno odločili, da so želeli povzročiti krizo ipd.), kar je lahko del analize, ne pa enciklopedičnega zapisa; navajanju dogodkov brez uravnoteženih pogledov, kot da so interpretacije samoumevne resnice. Tak slog je po Wikipedijinih merilih bližje eseju ali publicističnemu komentarju, ne pa enciklopedičnemu članku. Če je v ozadju osnutka želja predstaviti manj poznano ali zamolčano plat zgodovine osamosvajanja, je to vsekakor legitimno, vendar mora biti predstavitev 1.) jasno opredeljena kot določen pogled ali razlaga, z virom in kontekstom, 2.) uravnotežena z vključitvijo drugih vidikov, interpretacij ali odzivov, 3) napisana v nevtralnem, enciklopedičnem jeziku, brez retoričnih figur ali emocionalno obarvanih izrazov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:34, 8. junij 2025 (CEST) :::::Če bi prebral članek v celoti in ga razumel, bi vedel, da je kontekst sprejetja izjave Skupščine RS glede spornega načina osamosvajanja RS pojasnjen; vključno s tem, kdo je izjavo sprejel (glasovi za, proti, vzdržani), kdaj in kje. Teh pojasnil, jasno, ni v uvodnem Povzetku. Zadržan odnos do uradnih stališč in dokumentov je lahko razumljiv, a ni razloga, da bi sklicevanje na tovrstne vire zavračali, če njihovo faktično točnost potrjujejo tudi drugi viri. V mojem članku ni navrženo le to, da je Skupščina RS z izjavo, sprejeto 10. 7. 1991 (po vojni!), priznala, da nobena jugoslovanska republika in zvezni organ ne nasprotuje pravici do samoodločbe RS, vključno z odcepitvijo (to pravico je RS jamčila tudi Ustava SFRJ), opisani so tudi povsem eksplicitni pozivi slovenskemu vodstvu, naj Slovenija zapusti Jugoslavijo. Skratka, ne le, da druge republike Slovenije niso zadrževale, srbsko vodstvo (iz razlogov, ki so v članku pojasnjeni, skupaj s kontekstom spora med Slovenijo in Srbijo, ki se je začel že v 1980ih) je Slovenijo želelo celo "izgnati" iz SFRJ (izraz, ki ga je v svojih spominih uporabil srbski član Predsedstva SFRJ Jović). Izganjanje Slovenije iz SFRJ je opazil tudi ameriški ambasador Zimmermann; slednji poleg svojih opažanj in analiz v svojih spominih navade tudi Kučanove trditve, da ga je srbsko vodstvo vse od večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 pozivalo naj se v Sloveniji razpiše referendum in naj Slovenija zapusti SFRJ, če bo večina na referendumu glasovala za samostojnost. Podobno izkušnjo v svojih spominih opiše tudi Drnovšek; še več, Drnovšek se je s srbskim vodstvom že pred vojno pogovarjal tudi o umiku JLA iz Slovenije (umik JLA je bil razumljen kot predpogoj samostojnosti). Manj kot 2 tedna pred razglasitvijo samostojnosti je predsednik zvezne vlade Marković v Skupščini RS povsem jasno povedal, da ne nasprotuje plebiscitni odločitvi in razdružitvi Slovenije, a da se je treba pred razdružitvijo dogovoriti glede vrste (predvsem ekonomskih) zapletov. (Za primerjavo: Velika Britanija se je razdružila z EU 4 leta in pol po brexit-referendumu, večino tega časa se je pogajala glede pogojev izhoda.)  Vse to je opisano v članku – dodatni viri, ki pritrjujejo izjavi v Uradnem listu RS. Sklicevanje na uradni vir v tem primeru v ničemur ne načenja rigorozne enciklopedične faktičnosti. :::::Podobno je z uporabo "čustvenih izrazov", še zlasti, če jih uporabljajo sami akterji opisanih dogodkov. Izraz "''s figo v žepu''" (nanaša se na neizpolnjene obljube, ki jih je Demosova vlada dajala predsedniku zvezne vlade Markoviću glede vplačila carin v zvezni proračun) ni moj, je uporabljen v publikaciji, ki jo je izdala Carinska uprava Republike Slovenije (ta je navedena med viri – referenca III). Če v članku uporabim izraz slovenskih carinikov, v ničemer ne zmanjšam faktičnosti njihovega hvalisanja in priznanja, da so Markovića v poplebiscitnem obdobju vse do razglasitve samostojnosti 25. 6. 1991 vlekli za nos – obljubljali so vplačilo carin, a jih nikoli vplačali v zvezni proračun. Če bi, denimo, našli Hitlerjevo zabeležko, da je "''treba vse judovske svinje pobiti''", bi v ničemer ne zmanjšali faktografske rigoroznosti enciklopedije, če bi v njej uporabili ta komentar. Izraz "''sprenevedanje''" je čustveno nabit? Resno? Lahko navedeš ne-čustveno sopomenko izraza? Izraz povzemam po Repetu; Repe v svoji zgodovinopisni monografiji zapiše, da se je slovensko vodstvo "''v odnosu do Markovića odločilo za tipično jugoslovansko taktiko zavlačevanja, sprenevedanja in 'nadmudrivanja'''". Grozno – uporabil je celo izraz "''nadmudrivanje''"! Boš Repetu očital nestrokovnost? Fascinantno je, kako dlakocepsko bereš moj članek in te moti domnevna čustvena nabitost posameznih izrazov, dasiravno je na slovenski Wikipediji, še zlasti na njenem zgodovinskem "oddelku", ogromno smetja, ki ni le faktično netočno in odkrito pristransko, je praviloma tudi brez sklicev na relevantne znanstvene/strokovne vire. Akademski zgodovinopisec Repe ti glede strokovne rigoroznosti ne seže niti do gležnja, ne? Ti si strokovnjak z mednarodno priznanimi zgodovinopisnimi referencami, ki bi celo Repetu zavrnil članek, če bi se odločil pisati za Wikipedijo? :::::Moti te čustvena nabitost izraza "''psihološko-propagandna bitka''"? Povzemam ga po Zimmermannu (v mojem članku referenca 8), ki v svojih spominih o razpadu Jugoslavije in vojaških prijemih slovenske strani uporabi izraz "''psychological warfare''". Izraz sploh ni čustveno nabit, uporablja ga tudi obramboslovna in vojaška stroka: psihološka vojna, psihološka operacija, propagandna vojna, psihološka obramba, psihološka in propagandna vojna ipd. Tudi v zapisu, da so bile obkoljene in neoskrbovane posadke JLA ''relativno lahek zalogaj'' za slovenske borce, je čustvena nabitost le tvoja projekcija. Saj res, kakšna je ne-čustvena verzija sintagme "''relativno lahek zalogaj''"? Je treba zaradi tvojih projekcij in izmišljij glede posameznih domnevno čustveno nabitih izrazov blokirati članek v celoti? :::::Zapišeš, da akterjem pripišem zavestne odločitve/motive. Spet splošna in plehka opazka, brez konkretnih primerov. Lahko le ugibam, kaj te je zmotilo. Načeloma je tako, da so akterji akterji prav zato, ker imajo določene motive in sprejemajmo zavestne odločitve. Motivi/odločitve jih ženejo v ''akcijo'', zato jim tudi pravimo – ''akterji''. Demosova vlada si je povsem zavesno (ne po naključju) prisvojila carine, ki so bile v SFRJ lastni in neposredni prihodek zvezne vlade. In povsem zavestno sprejela tveganje, ki je nastopilo s prilaščanjem tujega. Povsem zavestno je zavračala dogovorjeno in izpogajano razdružitev pod pogoji federacije – na kar je slovensko vodstvo opozarjal Drnovšek. Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner. Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja. Tudi relevantni mednarodni dejavniki (ZDA, Evropska skupnost, KEVS idr.) so opozarjali slovensko vodstvo na nesprejemljivost enostranskih in ne-izpogajanih osamosvojitvenih potez ter na tveganja, povezana z njimi. Vse te odločitve vodstva RS glede ignoriranja zveznih institucij in zavračanja osamosvojitve pod zveznimi pogoji so bile – zavestne. Posledica zavestne odločitve je bilo tudi spreminjanje zakonodaje na področju obrambe (že pred plebiscitom); posledica tega spreminjanja sta bila prisvajanje obrambnih pristojnosti s strani RS in omejitev napotitev slovenskih nabornikov v JLA. Tudi tveganja, povezana s tem spreminjanjem, so bila zavestno sprejeta. Zaradi spora (z JLA) glede obrambnih pristojnosti v RS in napotitev nabornikov so se zgodile Pekre. 3 dni po incidentu v Pekrah je TO iz mariborskega TAM-a odpeljala še 4 oklepnike, izgotovljene za JLA. Povsem zavestna kraja in povsem zavestno sprejemanje tveganja. Povsem zavestno je bila sprejeta tudi odločitev za oborožen spopad z JLA in prelivanje krvi, ki ga je pri naselju Pogance začela slovenska stran. Povsem zavestno je bil izdan ukaz "republiške koordinacije" za napade na večje in dobro oborožene kasarne JLA v Ljubljani in na Vrhniki, ki pa so ga podrejeni častniki TO, ki so bili v blokadi teh kasarn, ignorirali ali zavrnili, saj so se zavedali tveganja devastacije in morije v gosto poseljenem urbanem okolju v primeru odgovora JLA na napade TO. Itn. :::::Da, Wikipedija dopušča tudi drugačne poglede (''points of view'') na isto temo, dokler so jasno označeni – članek, ki ga objavljam, pojasnjuje nekatere pravne in politične kontekste, kar je omenjeno že v naslovu članka. Points of view pristop omogoča, da se predstavi več različnih stališč o isti temi, še posebej v primerih, kjer je tema sporna ali večplastna, kar je pogosto v družbenih, političnih ali filozofskih temah. Tema spopada v RS oziroma dogajanj, ki so pripeljala do njega in mu sledila, je kontekstualno večplastna; konteksti, ki se "križajo" v osamosvajanju in spopadu poleti 1991 imajo različno "genealogijo" in različne časovne razpone, najstarejši me njimi segajo že v osemdeseta leta. Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991. :::::Wikipedija dopušča več člankov na isto temo, če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. Kot rečeno, moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih informacij in virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:14, 8. junij 2025 (CEST) ::::Gre za analizo na podlagi primarnih virov, kar je nezaželeno. Predlagam, da se raje sklicuješ na sekundarne vire in se pri tem držiš smernic, ki jih je kolega podal zgoraj. Na nesmiselne napade pa se ne bom odzival. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. junij 2025 (CEST) :::::Osnutek članka za Wikipedijo je popravljen, skladno z recenzijskimi pripombami rednega profesorja zgodovine na Filozofski fakulteti dr. Boža Repeta. Repe je vsebino članka že po prvem branju ocenil kot »dober približek realnemu dogajanju«, zato članku v faktičnem smislu ni bilo nič odvzeto, so pa, kot rečeno, bile upoštevane in dodane Repetove pripombe. Tako članek ne vsebuje le opisa neposrednega konteksta spopada (carine), pač pa tudi opis širšega konteksta (v dodanem poglavju »Predzgodovina«). :::::Kvintesenca znanstvenih/strokovnih/enciklopedičnih besedil je prav utemeljenost na preverljivih in verodostojnost faktih ter strokovnih mnenjih. Ogrodje članka zato tvorijo akademski (sekundarni) viri, dopolnjeni s primarnimi viri. Mestoma se sklicujem tudi na poročanje/analize relevantnih medijev in pravna menja (npr. mnenje Badinterjeve komisije) – tako relevantne medije kot pravna menja Wikipedija umešča med zanesljive sekundarne vire. :::::Navajanje primarnih virov bralcu pomaga razumeti kontekste, zaključke strokovnih ugotovitev ter včasih tudi deduktivni proces strokovnih analiz. Poleg tega mu povezave do primarnih virov omogočajo lastno raziskovanje in zaključke. Med primarne vire štejejo pravni akti (zakoni, mednarodne pogodbe), stališča in izjave akterjev dogajanja, njihovi spomini ipd. Pravni dokumenti, kot so mednarodne konvencije, zakoni, odredbe, izjave, so navedeni predvsem z namenom informiranja bralstva glede pravnih kontekstov/vidikov obravnavanih tematik. Stališča, izjave in memorije akterjev dogajanja so navedeni, če jih je v svoji analizi uporabil že kateri od relevantnih (npr. akademskih, medijskih) sekundarnih virov, na katere se sklicujem, oziroma se vsebinsko in dejstveno ujemajo z deskripcijami strokovnih analiz/gradiv. Prav z namenom transparentnosti so sklici na koncu članka razvrščeni po skupinah. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 17:41, 11. avgust 2025 (CEST) ==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Pekrski dogodki]]== [[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Pekrski dogodki| [[Pekrski dogodki]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf|spletne strani, dostopne na naslovu https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf.|neke druge spletne strani.}} <small>Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Pekrski dogodki|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Pekrski dogodki]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.</small> Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.<!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --> — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:12, 10. junij 2025 (CEST) :Glej tudi [[WP:Brez izvirnega raziskovanja]] in [[WP:KOI]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:16, 10. junij 2025 (CEST) :Povzemanje in citiranje na Wikipediji ni prepovedano. Še zlasti ne v primeru, ko so povzetki oz. navedki natančno označeni. Viri in reference mojih besedil so jasna; sklici niso navedeni le na koncu besedil, pač pa tudi med vrsticami, skupaj z oznakami strani. Prav zato lahko zlahka najdete moje sklice. Vaše(?) besedilo o Pekrskih dogodkih ima pomanjkljivo označene sklice. Ti so omenjeni le na koncu besedila, ne pa med vrsticami oz. v besedilu – tako je nemogoče preveriti posamezne trditve v besedilu. Pravilo Preverljivosti pri Wikipediji je jasno: pripis vira je potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:52, 11. junij 2025 (CEST) ::Primeri kršenja avtorskih pravic: ::* Tvoja verzija: :::"JLA bi se lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, če bi hotela oba centra zavzeti in ukiniti. Operativno vzeto bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki TO neizkušeni in posadka maloštevilna[I]:279, centra je varovala po ena proti-diverzantska četa, kar bi bilo ob resno načrtovani akciji JLA premalo. :::Po dogodkih v Pekrah se je sekretariat za ljudsko obrambo RS odločil za novo kočljivo potezo. V noči s 26. na 27. maj 1991 so iz mariborskega TAM-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, odpeljali štiri izgotovljene oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk vrha JLA in mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta dosegla, da so bila vozila po treh tednih vrnjena.[I]:280" ::* Verzija iz knjige Jutri je nov dan: :::"JLA bi se torej lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe predsedstva iz 8. maja, če bi hotela centra zavzeti in ukiniti. V operativnem smislu bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki neizkušeni in tudi niso imeli prave zaščite (kot piše Janša, naj bi oba centra varovala po ena protidiverzantska četa, kar bi bilo - ob resno načrtovani akciji JLA z oklepniki, helikopterji in drugimi sredstvi - dosti premalo). :::Srečen razplet v Pekrah je potem v obrambnem ministrstvu spodbudil željo po novem dokazovanju slovenske moči. V noči s 26. na 27. maj so iz mariborskega TAM-a odpeljali štiri dokončane oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk armadnega vrha pa tudi mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta povzročila, da so vozila po treh tednih vrnili v zameno za pisno jamstvo, da ne bodo uporabljena na ozemlju Slovenije." ::To ni povzemanje, temveč parafriziranje, kar se šteje za kršitev avtorskih pravic, zaradi česar je lahko Wikipedija v pravnih težavah. Če si avtor knjige in želiš, da je besedilo objavljeno na Wikipediji, lahko pošlješ dovoljenje na permissions-sl@wikimedia.org, obrazec je dostopen na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:33, 11. junij 2025 (CEST) :::Na Wikipediji je parafraziranje dovoljeno, vendar mora biti podprto z zanesljivimi viri, OBVEZNIMI in-line navedbami virov in ne sme izkrivljati pomena izvirnega besedila. :::Od urejevalcev se pričakuje, da pri delu navajajo verodostojne vire, tako da je njihove prispevke mogoče preveriti. Članki se morajo nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Zakaj dlakocepiš glede mojega Povzetka, ki je oprt na verodostojne (priznane) vire, ki jih je moč preveriti? Na koliko verodostojnih virov (s strokovnimi referencami) je oprt preostanek članka Pekrski dogodki? Kako je moč preveriti posamezne trditve v preostanku članka, če besedilo sploh ni označeno z in-line sklici? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:50, 11. junij 2025 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (12. september) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -->{{divbox|gray|3=Ta predložitev ni videti napisana na [[Wikipedija:Nepristransko stališče|nepristranski, formalen in objektiven način]]. Napišite svojo vsebino bolj enciklopedično. Pazite tudi, da ne uporabljate [[Wikipedija:Zavajajoče fraze|zavajajočih fraz]], ki promovirajo temo.|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Osnutek ima še zmeraj ogromno problemov, zato je bil odklonjen. 1.) Kot prvo ni napisan v nevtralnem enciklopedičnem tonu, uporablja besede kot so »sprenevedanje«, »lagal«, »zahrbtne poteze«, »psihološko-propagandna vojna« itd. Napisan je v tonu kot, da je vse dejstvo. Nikjer ni pojasnjeno kdo ima taka stališča, ali obstajajo morda še kakšne druge interpretacije. To vse krši pravilo o nevtralnosti. 2.) Je preobsežen, s preveč podrobnostmi in se zato bere kot esej in ne kot enciklopedičen članek. Na Wikipediji ne objavljamo esejev, temveč povzetke bistvenih dejstev. 3.) Viri so neuravnoteženi, saj se osnutek preveč opira na posamezne interpretacije (npr. Božo Repe, Warren Zimmermann, določeni memoarji). Kot omenjeno pod 1.) je na Wikipediji ključno predstaviti več različnih zanesljivih virov in ob tem jasno ločiti dejstva od interpretacij. Če obstajajo različna zgodovinska branja (slovenska, srbska, mednarodna), jih je treba enakovredno predstaviti, kar osnutek ne počne. 4.) Nekateri deli so napisani tako, da zvenijo kot lastna interpretacija pisca, npr. prvi odstavek razdelka "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS". To imenujemo izvirno raziskovanje, ki je na Wikipediji strogo prepovedano. 5.) Kot zadnje naj omenim avtorske pravice. Šel sem ponovno primerjati knjigo Jutri je nov dan avtorja Boža Repeta in vsebina tega osnutka je praktično enaka njegovim pogledom in interpretacij v knjigi. To se mimogrede tudi navezuje na točko 4.). Veliko odstavkov je močno parafriziranih kar je prav tako kršenje avtorskih pravic, kar sem omenjal že v preteklosti. Predlagam, da mogoče razmislite o objavi tega osnutka kje drugje. Morda bi bil sprejet na sestrskem projektu Wikiknjige.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:37, 12. september 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Tvoje urednikovanje ni skladno s temeljnimi pravili Wikipedije, zlasti glede parafraziranja, avtorskih pravic, nevtralnega stališča in prepovedi izvirnega raziskovanja. Posebej problematično je selektivno poseganje v vsebine s področja zgodovinopisja. Gre za strokovno zahtevno področje, ki terja dobro poznavanje metodologije, kontekstov in relevantne strokovne/znanstvene literature. Tvoje interpretacije in selektivno problematiziranje vsebin člankov kažejo na pomanjkanje tovrstnega znanja, kar vodi v vsebinsko neustrezne uredniške zaključke in cenzorske ukrepe. Opazna je tudi tvoja nekonsistentnost pri urejanju ter jasen vtis pristranskosti, saj določene interpretacije (navkljub njihovim vsebinskim pomanjkljivostim in kršenju pravil Wikipedije) privilegiraš/dopuščaš, druge pa neupravičeno problematiziraš. Takšno ravnanje je v neposrednem nasprotju z načelom nevtralnosti in škoduje verodostojnosti enciklopedičnih vsebin. :Cenzuriraš parafraziranje, čeprav to na Wikipediji NI PREPOVEDANO, če jasno pripišeš avtorstvo oz. parafrazirani del besedila označiš/zaključiš z in-line omembo vira in vir navedeš tudi med sklici oz. viri/literaturo (https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Close_paraphrasing). Parafraziranje in dobesedno navajanje avtorjem člankov na Wikipediji omogočata, da se čim bolj dosledno držijo ugotovitev iz strokovno relevantne literature – tovrstno "oklepanje" literature je še zlasti pomembno, ko gre za literaturo avtorjev z akademskim ozadjem/referencami. Ideja, da je močno parafraziranje ("close paraphrasing") kršenje avtorskih pravic, je tvoj cenzorski izmislek. :Parafraziranje pomeni kršenje avtorskih pravic le v primeru, če ni ustrezno označeno. Parafraziranje v mojem osnutku je označeno skladno s pravili Wikipedije; prav zato si lahko celo ti, ki očitno nisi najbolje seznanjen z zgodovinopisno literaturo, zadevajočo obdobje 1980ih in leto 1991 v RS/SFRJ, brez težav poiskal avtorja, njegovo monografijo in v slednji strani s parafrazami, uporabljenimi v mojem osnutku. Kršenje Repetovih avtorskih pravic (ali celo prisvajanje njegove intelektualne lastnine?) z moje strani je tako še en izmed tvojih izmislekov. :Parafraziranje cenzuriraš, a če ugotovitve iz literature povzamem s svojimi besedami, osporavaš izboru opisnih izrazov in/ali pa zapisano cenzuriraš z argumentom, da je lastno raziskovanje na Wikipediji prepovedano. Kako ločiš med povzemanjem in lastnim raziskovanjem, če ne poznaš zgodovinopisne literature? Tako te je zmotil podnaslov "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS"; zapisal si, da gre za nedovoljeno raziskovanje z moje strani. Ne, gre za povzetek ugotovitve iz strokovne literature; vira resda nisem navedel v samem podnaslovu (ker bi bil vir zapisan v podnaslovu videti nekoliko nenavadno), je pa omenjen v besedilu pod njim: "RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.[IV]:80" Poleg tega – članek je pred objavo na Wikipediji recenziral zgodovinopisec prof. Repe. Z zapisanim se strinja. Pomeni – s povzetkom, da je (bila) samostojnost RS pogojena z umikom JLA s teritorija RS, se strinjata (vsaj) dve zgodovinopisni (akademski) "referenci". :Izpostavil si nekatere (po tvojem mnenju) sporne izraze; pišeš, da niso »nevtralni«. Izraz "psiho-propagandna vojna" je sprejemljiv tudi za Wikipedijo – gre za "nevtralen" termin, ki se uporablja v strokovni varnostni in vojaški literaturi, zlasti v starejših delih; na Wikipediji so članki s takšnim oz. podobnimi izrazi; npr.: https://en.wikipedia.org/wiki/Propaganda_and_psychological_warfare_in_the_Gaza_Wars; https://en.wikipedia.org/wiki/Psychological_warfare; https://hr.wikipedia.org/wiki/Psiholo%C5%A1ki_rat Izraz ne ocenjuje moralnosti dejanja, ampak opisuje vrsto delovanja (psihološko vplivanje + propagando + širjenje dezinformacij). Zimmermann, en izmed virov v mojem članku, uporabi izraz "psyhological warfare". A tudi če izraza ne bi uporabil noben vir, njegova uporaba v povzemanju virov ni prepovedana. :Pri uporabi izraza "zahrbtne poteze" ne gre za mojo vrednotno sodbo, ampak za razlago motivacije enega akterja (JLA), tj. gre za njegovo razumevanje oz. interpretacijo ravnanja drugega akterja (slovenske strani); izraz je nedvoumno pripisan akterju (v smislu: "XY je ravnanje razumel kot zahrbtno, zato je ukrepal na način QZ…", "po mnenju akterja XY je bilo dejanje akterja AB zahrbtno, zato je sprejel ukrepe QZ…"). Tvoj zapis, da "nikjer ni pojasnjeno, kdo ima taka stališča" (glede zahrbtnosti), je zato laž. Takšna stališča so povsem jasno pripisana generalom/častnikom JLA in ta stališča so bila med motivi za njihove poteze/ravnanje. :Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih (sekundarnih) virov kot obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ([[Slovenska osamosvojitvena vojna|https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_osamosvojitvena_vojna]]). Cca 80 % obstoječega članka (tj. poglavje "Potek osamosvojitvene vojne" v celoti) se sklicuje le na en vir – na zapise brigadirja SV Janeza Švajncerja, objavljene na Uradu RS za informiranje (torej na "uradu za propagando"). Gre za primarni vir, ne sekundarni. Na koncu članka je med viri in literaturo sicer našteta cela vrsta raznih virov, a teh virov s trditvami v članku ni moč povezati in z njimi preveriti ne vsebine zapisanih trditev v članku ne resničnega avtorstva teh zapisov. Preostalih cca 20 % vsebine obstoječega članka pa se sklicuje predvsem na memoarje in analize Braneta Praznika, v času spopada v Sloveniji zaposlenega v varnostno-obveščevalnih strukturah RS. Pomeni – obstoječi članek skoraj v celoti temelji na dveh primarnih virih in je brez sklicev na relevantne zgodovinopisne strokovne (sekundarne) vire z akademskim ozadjem/referencami. Akademski viri bi morali biti v jedru enciklopedičnega članka, ker implicirajo, da so verjetno prestali recenzijski strokovni/znanstveni postopek. In praviloma vključujejo pester nabor relevantnih virov in osvetlijo obravnavajo temo z različnih zornih kotov. Lep primer je Repetova monografija "Jutri je nov dan", v kateri so navedeni preverljiva dejstva in pogledi različnih slovenskih, jugoslovanskih in tujih akterjev, vpletenih v dogajanje. :Glavni članek tudi ni uravnotežen: oba glavna sklica v njem – brigadir Švajncer in Praznik – sta udeleženca (veterana) spopada v Sloveniji poleti 1991; kje so ugotovitve in pogledi pripadnikov JLA? Obrambni minister vlade SFRJ general JLA Veljko Kadijević je izdal knjigo z opisom svojega videnja dogajanja v Sloveniji in razpada Jugoslavije; tudi slovenski general v JLA Konrad Kolšek, ki je na začetku poveljeval intervenciji JLA v Sloveniji, je svoje ugotovitve objavil v knjigi. Če do zdaj nisi vedel za njune zapise, zdaj veš. Boš kot urednik Wikipedije, ki baje veliko da na uravnoteženost/nepristranskost člankov, že objavljenega zaradi neuravnoteženosti umaknil? :Wikipedija dopušča več člankov na isto temo iz vrste razlogov, npr. če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. :Moj članek opisuje širše in neposredne pravno-politične kontekste v različnih obdobjih (druga polovica 1980ih + 1991), ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in presenetljivega razpleta. Konteksti so mnogoteri in prepleteni, bistvene podrobnosti in primerjave omogočajo poglobljeno razumevanje dogajanja pred spopadom in politično-pravni razplet. Poslanstvo enciklopedije je pojasniti zadeve, ne poenostavljanje kompleksnih procesov in dogajanja, ki lahko vodi v svojevrstno falzificiranje dogajanja v preteklosti. Če je tema kompleksna (npr. zgodovinski konflikti in njihovi širši in ožji/neposredni konteksti), je daljši članek povsem primeren. Wikipedija ne omejuje dolžine člankov, omejitev je tvoj cenzorski izmislek. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:58, 25. januar 2026 (CET) ::Moje mnenje: tekst navaja zavidljivo število kakovostnih virov in deluje odlično referenciran, toda podton je izjemno omalovažujoč do osamosvojitve, ker v njem mrgoli pridevnikov, ki po esejistično izražajo kvečjemu avtorjevo mnenje - namesto točnega povzemanja vsebine zanesljivih virov, kot bi morali. Med bolj izstopajočimi primeri je denimo trditev, da je slovensko vodstvo »lahkotno« kršilo dogovor z JLA, kar je čisto [[WP:OR|izvirno raziskovanje]], prav tako termin »psihopropagandna« vojna. Izvirno raziskovanje je tudi trditev, da je »s prelivanjem krvi začela slovenska stran« - navedeni viri razlagajo, da ni jasno, kdo je sprožil prvi strel in da je mogoče šlo celo za nerodnost. Od splošnejših težav velja omeniti še dejstvo, da je izraz »carinska vojna« v navedenih virih uporabljen publicistično, kot metafora za dogajanje, ki je vodilo do dejanskega vojaškega spopada, medtem ko pričujoči odstavek v isti koš vrže še ta (fizični) spopad, kar med vrsticami dodatno poniža vojno in slika slovensko stran kot krvoločnega agresorja (pri tem denimo zamolči, da je JLA kasneje metala celo sporne kasetne bombe na barikade, pri čemer je umrlo kar nekaj civilistov). ::Menim, da bi tako pristranski tekst naredil izjemno škodo javni podobi slovenske Wikipedije. Ne oporekam dejstvu, da je bilo ravnanje slovenskega političnega vodstva daleč od brezmadežnega in če bi šlo pri pričujočem sestavku za točen povzetek zanesljivih virov, bi ga podprl tudi v trenutni obliki. Niti dolžina ni problem. A se zaradi navedenih razlogov strinjam, da bi rabil precej predelave preden bi bil primeren za objavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:58, 21. april 2026 (CEST) :::Slovenska stran (ne JLA) je kršila dogovorjena premirja; na kar je opozarjal tudi italijanski zunanji minister De Michelis, ki je bil član posredniške "trojke" ES. Glede na število virov, ki sem jih prebral, lahko zapišem, da je bilo kršenje premirij s slovenske strani – lahkotno. To je moj povzetek prebranih virov, ki pa ga ti označiš kot "lastno raziskovanje". Nima veze; konec koncev lahko besedo "lahkotno" brišem iz besedila, s tem besedilo ne izgubi veliko, saj poanta ostane – slovenska stran je kršila premirja. A tvoje spotikanje ob takšne malenkosti razkrije, kako deluje cenzura – "administrator" lahko avtorjev povzetek virov enostavno razglasi za lastno raziskovanje in prepreči objavo prispevka. :::Viri so tudi jasni, kdo je začel s prelivanjem krvi v Sloveniji. Npr. Janez Janša v "Premikih" zapiše, da je bil prvi spopad med TO in JLA pri naselju Poganci, kjer je TO ob 2. uri 27. 6. 1991 naredila cestno barikado, na katero je ob 4. uri naletela enota JLA iz vojašnice v Karlovcu. V spopadu, ki je sledil, je bil ranjen podporočnik JA. Zgodovinar Božo Repe v "Jutri je nov dan" navede tudi ime tega podporočnika (Jasmin Kadić). Kadić je bil prvi in edini ranjeni v spopadu, mrtvih ni bilo – pomeni: slovenska stran je začel s prelivanjem krvi, JLA v tem spopadu ni ranila in ubila nikogar. Kdo je sprožil prvi strel, je druga zgodba. Po mnenju Janše je pri Pogancih prva streljala JLA, po mnenju gen. JLA Konrada Kolška pa slovenska stran. Da je prva streljala slovenska stran, trdijo tudi nekateri slovenski viri, ki pa dodajo, da je bil prvi strel posledica nerodnosti teritorialca. Irelevantno, kdo je prvi streljal pri Pogancih, glede na to, da je spopad v Sloveniji z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji (mednarodni) meji SFRJ v Sloveniji začela slovenska stran že vsaj dan prej. Zavzetje mejnih prehodov s cca 3000 slovenskimi teritorialci in miličniki so kot začetek spopada v Sloveniji prepoznali tuji politični analitiki in diplomati, seznanjeni s podrobnostmi dogajanja – med njimi veleposlanik ZDA v SFRJ W. Zimmermann, kar izrecno omeni v svojih memoarih – kot tudi predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković. :::"Carinska vojna" je z ozirom na cilj prispevka – razsvetliti politične in pravne kontekste spopada – bolj primerno poimenovanje spopada kot, denimo, "vojna za samostojnost" ali "osamosvojitvena vojna" ali "vojna za Slovenijo". Neposredni kontekst (poleg mnogih drugih posrednih) spopada je dobro raziskan in znan – slovensko neizvajanje zveznih predpisov na zunanji meji SFRJ in protipravno prisvajanje carin, ki so v SFRJ bile lastni in neposredni prihodek zvezne vlade/proračuna. V spopadu poleti 1991 nista bila napadeni ne Slovenija ne samostojnost; ogrožene ne teritorialna integriteta, ne institucije oblasti, ne narodna identiteta. Marković je manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti v govoru v Skupščini Republike Slovenije priznal rezultate plebiscita in pravico Slovenije do osamosvojitve ter predlagal pogajanja glede razdružitve in z njo povezanih ekonomskih zadev ter bodočih odnosov, a so ga demosovci izžvižgali. Razlog spopada v Sloveniji je bil slovenski enostranski in ne-izpogajan '''''način''''' uresničitve pravice do samoodločbe oz. osamosvojitve; nobena jugoslovanska republika in noben zvezni organ ni nasprotoval pravici Slovenije do samoodločbe – kar je zapisano tudi v Izjavi Skupščine Republike Slovenije, ki jo je 10. 7. 1991 sprejela skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije (glej Uradni list RS 5/1991). V dneh pred načrtovano razglasitvijo so relevantni mednarodni dejavniki in visoki predstavniki držav svarili oblasti v RS, naj se vzdržijo enostranskih in z zveznimi organi nedogovorjenih potez ter da enostranske poteze ne zavezujejo nikogar – ne mednarodnih institucij in držav, da priznajo samostojnost RS, ne vlade SFRJ, da spoštuje odločitve in poteze oblasti RS. :::Slovanska oblast je z enostranskimi in ne-izpogajanimi potezami (kot je prisvajanjem carin) izzvala spopad v Sloveniji, z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ s pripadniki TO in milice začela spopad v Sloveniji ter pri Pogancih prva prelila kri. Slovenske oborožene sile (TO, milica in cca 5000 lovcev – sodelovanje lovcev v spopadih pomeni kršenje mednarodnega prava) so napadale enote in objekte JLA, ki je bila glede na odločbe slovenskih sodišč in po menju Badinterjeve komisije vse do oktobra 1991, ko je razpadla SFRJ in je RS po mednarodnem pravu postala samostojna, legalna vojaška formacija na območju Republike Slovenije – ne tuja okupatorska armada. :::Da, med poskusom preboja barikade pri Medvedjeku je letalstvo JLA uporabilo kasetne bombe; uporaba tovrstnih bomb pomeni kršitev mednarodnega (pogodbenega) prava. A največjo odgovornost za smrt (tujih) tovornjakarjev in domačina na Medvedjeku nosi TO oz. v pravnem smislu Republika Slovenija – tako so odločila slovenska sodišča, ki so razsodila, da mora zato RS svojcem ubitih tovornjakarjev izplačati odškodnine. Med 22 ubitimi civilisti v spopadu poleti 1991 so prevladovali tujci (15 od 22) – med njimi tovornjakarji, katerih kamione so pripadniki TO skupaj z vozniki "vgradili" v barikade, sami pa se skrili v bližnje gozdove ali na vzpetine, od kjer so napadali enote JLA. Ne čudi, da so se tovornjakarji 29. 6. 1991 na cesti med Lavrico in Škofljico pri Ljubljani teritorialcem s protestom uprli, saj so se ujeti v tamkajšnjo barikado upravičeno prepoznali kot talci slovenske strani. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:30, 25. april 2026 (CEST) ::::Če jih seštejemo, niso več malenkosti, ampak očiten izraz pristranskosti pisca. Zato sem omenjene jasno označil kot "bolj izstopajoče primere". Nobene svoje interpretacije ne smeš dodajati, samo točno lahko povzemaš, pri čemer izjemne trditve (kot je "lahkotno") pač zahtevajo izjemne dokaze. Isto velja za izraz "carinska vojna", kot sem omenil zgoraj. Mimogrede si je Srbija pričela prisvajati carine že mesec do dva prej, kot piše Mencinger v ''Gospodarski sistem in politika Slovenije'', pa srbski vdor v jugoslovanski monetarni sistem je bil tudi jasen znak, da se v zvezi že oblikujejo različni gospodarski sistemi, na podlagi česar komentatorji razlagajo, da je bila slovenska odločitev glede carin zgolj reakcija - pa je ta del konteksta tudi zamolčan, spet na način, da slika slovensko stran kot samovoljno, češ da je zaostrovala položaj brez povoda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:04, 25. april 2026 (CEST) ::::PS: ne nastopam kot urednik ali administrator, pač pa član skupnosti, v kateri smo vsi dolžni graditi konsenz. :::::Vse republike so pri vplačevanju carin goljufale in so nekaj carinskih sredstev prelile v svoj proračun, večino pa še vedno v zveznega. A slovenska vlada je od 1. 4. 1990 vse carinske prihodke preusmerila v republiški proračun, od tam pa manjši del v zvezni proračun. Ne gre le za to, da je Slovenija kradla carinske prihodke, pač pa predvsem za to, da je bila najbolj lopovska med republikami. Manjše goljufije je zvezna vlada tolerirala, velike kraje pač ne. :::::Srbija si je iz primarne emisije NBJ izposodila 18 milijard dinarjev (kar sem omenil že v prvem predlogu prispevka – v popravku prispevka pa bom ta del bržda izbrisal, ker se mi ne zdi več zelo pomemben). Slovenija in Hrvaška sta Srbijo zaradi "vdora" kaznovali tako, da sta nehali vplačevati sredstva v sklad za nerazvite, iz katerega je Srbija prejela največ sredstev. Zoper nobeno od republik zvezna vlada ni ukrepala (ker ni mogla). Ta Miloševićev podvig konec l. 1990 ne more biti moralno opravičilo za prisvajanje carin s strani Slovenije v mesecih pred osamosvojitvijo. :::::Da, slovenska osamosvojitev je bila samovoljna – to so opazili relevantni mednarodni dejavniki, zvezna vlada in to je priznalo tudi slovensko vodstvo. V prispevku navajam pomembna zgodovinska dejstva, opisujem relevantne dogodke, ki so se zgodili in kot so se zgodili. Ne morem izpustiti slovenskega samovoljnega načina realizacije pravice do samoodločbe, ki je bil ključen za začetek spopada v Sloveniji. :::::Konsenz ni nujno objektivna in dejstvena kategorija. Pred stoletji je med ljudmi obstajal konsenz, da je Zemlja ravna… [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:19, 29. april 2026 (CEST) ::::::V resnici konsenza o ploščatosti Zemlje nikoli ni bilo - že tisočletja nazaj so Stari Grki, ki so prvi resno razmišljali o njeni obliki, pokazali, da je kroglasta. Ampak če bi bil tak konsenz, bi ga morala Wikipedija odražati - ker merilo za vključitev vanjo je preverljivost, ne resnica, po [[Wikipedija:Nepristranskost]] pa smo dolžni predstaviti vse poglede v takem razmerju, kot se pojavljajo v uglednih virih. In pri tako kompleksnih temah kot je osamosvajanje države ne moremo zapeljati zgodbe povsem izven ustaljenih okvirjev, ki jih postavlja sodobno zgodovinopisje. ::::::"Samovoljna" ni bil najboljši pridevnik prej. Hotel sem reči "iracionalna". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:36, 14. julij 2026 (CEST) :::::::Očino nisi zgodovinar in ne poznaš "ustaljenih okvirov sodobnega zgodovinopisja". Svojo predlogo prispevka sem pred objavo poslal v recenzijo zgodovinarju Božu Repetu, rednemu profesorju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani + nosilcu 2 obveznih in 3 izbirnih premetov s področja ''sodobne slovenske zgodovin''e, ter jo uskladil z njegovimi priporočili. :::::::Obstoječi/objavljeni prispevek na temo spopada v Sloveniji 1991 je zmazek, v najboljšem primeru "škrbina", daleč od nepristranskosti ali uravnoteženosti, saj se sklicuje predvsem na poglede Švajncerja in Praznika, ki sta bila oba udeležena v spopadu na slovenski strani, v slovenskem zgodovinopisju pa ne pomenita nič. Kje so pogledi neslovenskih zgodovinarjev, mednarodnih dejavnikov, posrednikov, pravnih strokovnjakov, tujih diplomatov, zveznih organov, udeležencev spopada na strani JLA idr.? :::::::Konsenz o kroglasti Zemlje je bil med filozofi v stari Grčiji dosežen v 4. stoletju pred našim štetjem; v kaj so verjeli neizobraženi ljudje, pa ni jasno. Povsem možno je, da je večina neizobraženega prebivalstva sledila tradicionalnim mitološkim predstavam o ploski Zemlji (Homerjevi epi, pogosto opisujejo svet na način, ki ga lahko razumemo kot ploščato Zemljo, obdano z oceanom) precej bolj kot filozofskim razlagam. Nič drugače ni danes. Mnogi nasedajo mitom in legendam (beri: pravljicam) o "vojni za Slovenijo", ki jih ustvarjajo, širijo in vzdržujejo "zaslužni" osamosvojitelji. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:42, 14. julij 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] samo par pripomb; že za začetek je treba vedeti, da se je prof. Repe večkrat zapleta(/e)l v polemike in bil deležen številnih kritik drugih publicistov in zgodovinarjev (Granda, Griesser Pečar, Omerza, Dežman, itd. itn., pač v večini z drugače mislečimi, zlasti ideološkimi (izvzemši Grdina) prim. npr. opazko [https://www.youtube.com/watch?v=EmGjwC-q6O4 <nowiki>[1]</nowiki>] (1:02:10-3:00), pa to izjavo [https://www.youtube.com/watch?v=TnDffhc_7as <nowiki>[2]</nowiki>] (31:25-37:05) ... Ampak pustimo to tukaj pri miru. Glavni problem tega besedila je pmm način predstavitve; besedilo je napisano kot argumentacijski esej, ne kot enciklopedični članek. Občasno oz. pogosto gradiš lastne zaključke iz selektivnih virov, namesto da bi povzemal in primerjal ugotovitve iz ,- če sa da - večih zanesljivih sekundarnih virov. Trenutno besedilo je ob momentih v nasprotju z [[WP:BIR]] in [[WP:NS]]. V besedilu je uporabljeno izrazoslovje, ki ni nevtralno. Izrazi, kot so »carinska vojna«, »politično-pravni konstrukt«, »instrumentalizacija«, »decentralizacija brez odgovornosti«, »centrifugalni federalizem« itd. so interpretativni in dvoumni. Takšno terminologijo je mogoče uporabiti le, če je jasno pripisana zanesljivem virom, ki uporabljajo enako interpretacijo. Uporaba narekovajev in tudi oklepajev je pretirana. Skupaj s selektivno rabo virov in uporabo interpretativnega in retorično obremenjenega jezika besedilo daje vtis polemičnega eseja, z namenom argumenatcije teze, in ne preglednega enciklopedičnega članka. Takšen slog zmanjšuje berljivost in usmerja bralca k določeni razlagi. Pogosto ni jasno ločeno med dejstvi in interpretacijami. Bralec bi moral biti sposoben razločiti, kaj je dokumentirano (pravno) dejstvo, kaj navedba iz literature, osebnega intervjuja ipd.. Trenutno se te ravni prepletajo. @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] te je že opozoril, da ''smo dolžni predstaviti'' ''vse'' ''poglede''; torej med njimi so tudi Švajncer, Praznik pa še kdo drug. Pomanjkljiva je torej tudi uravnoteženost. Če o določenem vprašanju obstajajo različne pravne in/ali zgodovinopisne razlage, jih je treba predstaviti sorazmerno. Trenutni osnutek daje vtis, da obstaja zgolj ena sama pravilna razlaga oz. (delno) tvoja razlaga, ki naj bi bila (/je) del ''ustaljenega okvira sodobnega zgodovinopisja'', ne da bi predstavil tudi druge relevantne poglede. Primer je navedba, da je ''TO prva prelila kri''. Že takšna formulacija bralca usmerja k določenemu razumevanju dogodkov. Še bolj problematičen je podnaslov ''Ofenziva oboroženih sil RS''. Takšno poimenovanje ustvarja vtis, da so je bil TO RS neke vrste agresor na Slovenskem, JLA pa pasivni udeleženec oz., če bi še jaz v obratnem smislu v retorično obremenjenem jeziku rekel, da so prišli miroljubno (''na počitnice'')'', zaščititi mejo SFRJ''. Nekatere, sicer bolj konkretne opombe ti je zgoraj podal že Yerpo, a se vsebina od takrat ni dosti spremenila. ::::::::Če na kratko povzamem: besedilo uporablja retorično obremenjen in interpretativen jezik, pri izbiri ter uporabi virov pa daje vtis selektivnosti. Ponekod deluje, kot da je bila najprej postavljena teza, nato pa so bile izbrane navedbe, ki jo podpirajo, namesto da bi se iz večih virov bolj nevtralno predstavilo celotno dogajanje. S tem se že vnaprej usmerja razumevanje dogodkov in se odgovornost za začetek spopadov posredno pripisuje eni strani, brez ustrezne predstavitve drugih relevantnih pogledov. ::::::::Predlagam naslednje: ::::::::* preoblikovati besedilo v bolj faktografsko-opisno, ne argumentativno obliko; ::::::::* vse vrednostno obarvane izraze bodisi povsod pripisati konkretnim avtorjem bodisi jih nadomestiti z nevtralnim jezikom; ::::::::* dodati več virov slovenskih zgodovinarjev; poleg Repeta; ::::::::* in preveriti v skupnosti, ali tema sploh izpolnjuje merila enciklopedične pomembnosti kot samostojno geslo, ali pa bi bila primernejša kot del članka o osamosvojitvi Slovenije, ali gospodarskih odnosih iz preloma 80. v 90. leta. Lp ::::::::[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:08, 14. julij 2026 (CEST) :::::::::Strokovne polemike same po sebi niso nič slabega; so zaželene, še zlasti če v njih sodelujejo ''na posameznem področju'' uveljavljeni akademiki z obsežno in strokovno preverjeno/recenzirano bibliografijo ter objavami tako doma kot na tujem. Očitno podcenjuješ Repeta oz. njegovo raziskovalno delo ''s področja slovenske moderne zgodovine'', saj ga primerjaš z osebki, ki sploh niso zgodovinarji (kvečjemu ljubiteljski zgodovinarji, npr. Omerza, Švajncer, Praznik), z zgodovinarji s specializacijami za "neustrezna" obdobja preteklosti oz. tematike (Granda – agrarna zgodovina na Slovenskem + obdobje slovenske zgodovine od 1800–1941; Griesser Pečar – obdobje od razpada AO do prvih let po 2SV + zgodovina RKC na Slovenskem v letih 1946–1990) ali pa s političnim nastavljencem, kot je diplomant zgodovinopisja z doktoratom s Teološke fakultete Dežmanom. :::::::::Zgodovinopisje ni eksaktna veda, ni družboslovje (še manj naravoslovje), sodi med tako imenovane humanistične študije, kjer je "polnokrvna" enciklopedičnost neuresničljiva. Če enciklopedičnost razumemo kot popolnoma nevtralno podajanje nespornih dejstev, potem je to ideal, ki ga v zgodovinopisju ni mogoče v celoti doseči. Že izbira, katera dejstva vključiti, katera izpustiti in kako jih povezati, je interpretativna. To je poudarjala že historiografija 20. stoletja od hermenevtičnih pristopov dalje. :::::::::Obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ne vključuje in ne pojasni političnih in pravnih sotvarij spopada, v dnevniški obliki se osredotoča predvsem na premike in operacije posameznih vojaških enot ter rezultate spopadov – mestoma bolj spominja na prispevek s področja obramboslovja kot zgodovinopisja. Nič narobe s tem. En izmed problemov pa je, da je članek škrbina celo na tem "strogo" vojaškem področju; primer: ni moč zaslediti (po mojem mnenju zelo pomembnega) podatka o tem, koliko vojakov JLA (manj kot 2000, konkretno 1990), zveznih miličnikov (461) ter carinikov (60 od načrtovanih 270) je začelo intervencijo v Sloveniji. Ne pojasni, da so spopadi potekali na 2 % ozemlja RS, da je JLA v 10 dneh uporabila 3 % zračnih sil, da težkega orožja sploh ni uporabila in le manjši del od 1160 tankov in oklepnikov, nameščenih na 5. vojaškem območju. Ti podatki so znani, vir, na katerega se sklicujem v svojem članku je akademski – dr. Anton Bebler, svoje dni predavatelj na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. :::::::::Obstoječi članek ne stoji na relevantnih sekundarnih virih; Švajncer in Praznik sta primarna vira in oba veterana spopada v Sloveniji. Poleg tega vsebuje nedokazljive interpretacije; primer: "''Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo''." Ta zapis je podan kot dejstvo in ni jasno izpostavljen kot Švajncerjevo mnenje. Vojna za Slovenijo ni dejstvo – le interpretacija. Ni vsak oborožen spopad že vojna; politično vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 28. junija celo '''sprejelo sklep, da ni razlogov za razglasitev vojnega stanja ali izrednih razmer; vojno stanje nikoli ni bilo razglašeno'''. Od kje potem "vojna"? In kaj dokazuje, da se je "vojna" začela s tem, ko je enota JLA prestopila slovensko-hrvaško mejo? RS je bila vse do 8. 10. 1991 del Jugoslavije (mnenje Badinterjeve komisije in mnogih relevantnih mednarodnih dejavnikov), JLA pa je bila na ozemlju RS vse do 18. 10. 1991 legalna in ne tuja sovražna vojaška formacija (odločba slovenskih sodišč) – zakaj bi prečkanje meje s strani enote JLA pri Metliki pomenilo začetek vojne; mar JLA ne bi smela premikati svojih enot po teritoriju Jugoslavije, katere del je po mednarodnem pravu bila tudi Slovenija vse do okt. 1991? In zakaj obstoječi članek ne omeni dejstva, da je prelivanje krvi začela slovenska stran (vojaki JLA namreč niso ranili ali ubili nikogar, v prvem spopadu pri Pogancih je bil ranjen podporočnik JLA Jasmin Kadić, obstrelil ga je pripadnik TO)? :::::::::Kje v obstoječem članku so predstavitve mnenj/potez relevantnih mednarodnih dejavnikov (ES, KEVS, ZDA, Badinterjeve komsije idr.)? OK, bi razumel, da obstoječi članek teh menjen ne omenja, če bi bil njegov namen opisati predvsem vojaške manevre, taktike in strategije. A članek je poln političnih interpretacij, ki jih ne podaja kot interpretacije, pač pa kot dejstva. In ta dejstva so neredko neresnična (laži). Primer: Pekre (maj 1991); piše, da je pri vadbenem centru incident "zaigrala" JLA – laž, incident je začela TO, ki je aretirala dva "izvidnika" JLA in ju zaprla v center. Obkolitev centra je bila reakcija JLA na to "aretacijo". Članek tudi ne omenja, da so dva dni po dogodkih v Pekrah teritorialci iz TAM-a odpeljali 4 oklepnike, dokončane za JLA in namenjene v Črno goro. Je tudi to krajo "zaigrala" JLA? Primer 2: TO in slovenska policija naj bi preprečili večjo agresijo JLA na Slovenijo. Laž ali pa nepoznavanje zgodovinske literature oz. primarnih virov. Dejstvo (vir Repe, ki se sklicuje na magnetograme političnega vodstva): '''slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrniti Brionske deklaracije zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos'''. Pristanek na brionsko deklaracijo je torej zaustavil spopad večjih razsežnosti, ne TO in milica RS. In brionska deklaracija ni le zamrznila osamosvojitve, z deklaracijo je bila suspendirana razglasitev samostojnosti (mnenje Badinterjeve komisije). Deklaracija sploh ni predvidela umika JLA iz Slovenije (dejstvo), tudi ne ne-izpogajane samostojnosti RS oz. razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami (dejstvo). :::::::::Skratka, vse to, kar v svojem pamfletu očitaš meni oz. mojemu prispevku, je značilnost obstoječega članka – pristranskost, ne-razločevanje med dejstvi in interpretacijami, brez uglednih virov (v strokovnem smislu). V mojem prispevku je avtorstvo izjav jasno označeno, menja so povsem razvidna in pogosto povezana z različnimi (akademskimi, medijskimi) viri. Moj prispevek sloni predvsem na akademskih in medijskih (torej sekundarnih) virih, ki jih mestoma dopolnim s primarnimi viri – a le v primeru, če se stališča slednjih ujemajo s stališči sekundarnih virov oz. če navedbe primarnih virov omenjajo tudi sekundarni. :::::::::Nekateri uporabljeni izrazi v mojem prispevku naj ne bi bili nevtralni; eee, to je tvoje strokovno mnenje? Iz tvojega zapisa je razvidno, da je tvoje znanje s področij zgodovinopisja, prava, politologije pomanjkljivo in da nimaš (rednega) stika z akademsko produkcijo na nobenem od omenjenih področij. Zato se ti zdi, da določeni izrazi niso nevtralni. Če virov, katerih "čudno" izrazoslovje uporabljam v prispevku, ne prepoznaš kot zanesljive, ne pomeni, da res niso zanesljivi. Najprej se seznani z relevantno akademsko literaturo, potem pridigaj o neustreznem izrazoslovju. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 18:17, 25. julij 2026 (CEST) negn9bthnjvdw1v8hi8i2quepdo0lm3 6718012 6717952 2026-07-25T20:26:10Z MaksiKavsek 244409 /* Sprememba stanja vaše predložitve: Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) (12. september) */ odgovor 6718012 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. |}{{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} ==[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije]]== Pozdravljen, hvala za dodano besedilo. Da bo to skladno z ostalimi wikismernicami, te prosim še, če, kjer potrebno in ustrezno, dodaš [[WP:POVEZAVA|notranje povezave]]. Hvala!--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 23. marec 2023 (CET) :@[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] Jaz pa bi te prosil, da vso ali večino vsebine v zvezi z osamosvojitveno vojno preneseš v članek [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]. V članku o plebiscitu je po mojem mnenju dovolj samo krajši povzetek in povezava na članek o vojni, ker je tako vse bolj na svojem mestu. Hvala za tvoje prispevke. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 00:21, 24. marec 2023 (CET) == [[Deklaracija za mir 1991]] == Razveljavil sem tvoj včerajšnji dodatek v članek. Prvi odstavek dodatka je dobesedno skopiran iz knjige [https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/Vojna-in-mir-notranjost.pdf Vojna in mir], kar je kršitev avtorskih pravic, drugi pa v veliki meri izvirno raziskovanje (na primer trditve o "kapitulaciji" citirani članek iz Dela nikakor ne podpira). Če vztrajaš pri zapisanem, prosim začni razpravo na [[Pogovor:Deklaracija za mir 1991]], da pridemo do konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:04, 5. december 2024 (CET) :Navajanje besedil ali delov besedil iz študij, zbornikov, znanstvenih monografij ipd. literature ni kršenje avtorskih pravic - še zlasti ne v primeru, ko so objavljeni avtor navedka, publikacija, leto objave in celo stran, kjer se navedek v publikaciji nahaja. Zato razveljavi svojo razveljavitev. Če je ne boš ti, jo bom moral sam. :Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije. Deklaracija ni zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. '91, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom v Sloveniji spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, demobilizira TO itn. Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v akciji “nameščanja” zveznih carinikov na mejne prehode v Sloveniji, umakne v vojašnice. Deklaracija umika JLA iz Slovenije ni predvidela! Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo verificirati svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve s SFRJ. To ve vsakdo, ki je pozorno prebral brionsko deklaracijo. In to so opazili tudi nekateri poslanci Demosa ter 10. 7. 1991 v Skupščini RS glasovali PROTI ratifikaciji deklaracije. Izraz "kapitulacija" je uporabil Vitomir Gros - članek v Delu navaja prav njega. Kljub burnim reakcijam nekaterih poslancev Demosa je bila deklaracija na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:57, 13. december 2024 (CET) ::Besedilu Marka Hrena so manjkale navednice. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:08, 13. december 2024 (CET) :::Torej po mnenju Vitomirja Grosa je bila kapitulacija. Vse ostalo je [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirno raziskovanje]], ki tu ni dobrodošlo. Prav tako ni dobrodošlo kršenje avtorskih pravic - dobesedno prepisovanje besedil namreč to je, če ni zelo dobrega razloga za dobesedni navedek (česar tu ni). Če boš vztrajal pri tovrstnem početju, ti bomo preprečili urejanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:24, 13. december 2024 (CET) ::::Citiranje relevantnih virov, ki navajajo faktično preverljiva dejstva & trditve, ni "izvirno raziskovanje". Zakaj potem ne brišeš Pučnikovega dretja, da je deklaracija za mir izdaja? Kdo je dokazal izdajo komu in pred katerim sodiščem? Je bila izdaja takrat zakonsko definirana - izdaja po katerem členu, katerega zakona? In na koncu - kdo si ti, da boš preprečil urejanje? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:46, 14. december 2024 (CET) :::::1) Izvirno raziskovanje je izjava "Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije" in preostanek zgornjega komentarja. :::::2) Pučnikova izjava je zelo znana v tem kontekstu in ni predstavljena kot dejstvo, pač pa kot njegovo mnenje. Enako bi šlo, če bi napisal, da je bila po mnenju Vitomirja Grosa kapitulacija. :::::3) Sem administrator slovenske Wikipedije, ki ga je skupnost pooblastila za uveljavljanje smernic in pravil projekta. :::::— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:03, 14. december 2024 (CET) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (7. junij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Enciklopedičen način opisovanja naj bi podal ''zaokrožen'' povzetek informacij na določeno temo. Zaokrožen povzetek zajema 'golo' ''faktografijo'', ki zadeva temo – kraje, časovna obdobja, dogodke, akterje dogajanja ipd. –, in ''kontekste'', ki spremljajo fakte teme in jih tudi pogojujejo ali vsaj oblikujejo. Faktografija, ki jo navajam v prispevku je preverljiva in verodostojna, saj se v tem delu sklicujem na akademske monografije, raziskave in študije. Zgodovinopisci, kot so Repe, Nikolić, Petrović, so med uveljavljenimi v tem delu Evrope (in širše). Globalno uveljavljena pa je zgodovinarka Todorova. Bebler kot obramboslovna referenca je v Sloveniji tako rekoč nepogrešljiv; magistrski deli, ki ju navajam, sta prestali strokovni/znanstveni preizkus. To lahko trdim tudi za izsledke raziskovalcev, zaposlenih v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je osrednja državna ustanova za slovensko zgodovino 20. in 21. stoletja. Nič esejističnega (oz. proznega ali subjektivnega z moje strani) ni v sklicevanju na te reference. :Kontekste lahko tvorijo primarni viri – med te sodijo uradni viri (v mojem prispevku Uradni list RS, Poročevalec RS, uradni dokumenti Evropske skupnosti, Evropske komisije, Konference za evropsko varnost in sodelovanje, uradna stališča mednarodnih in domačih odločevalcev, odločbe sodišč). Nič esejističnega ni v 'golem' navajanju stališč uradnih virov; zakoni, upravni odloki, uradna politična/državna stališča, sodne odločbe, zavezujoča pravna stališča niso moja subjektivna stališča. :Primarni viri, ki lahko pojasnjujejo fakte in kontekste, ki jih obkrožajo, so tudi memoari akterjev in prič dogodkov. Navajanje memoarjev/pričanj je sprejemljivo in za bralce tudi zanimivo, če lahko dodatno osvetlijo neko že strokovno/znanstveno ugotovljeno in potrjeno 'stanje stvari' o določeni temi. Prav na ta način so memoarji/pričanja uporabljeni v mojem prispevku – kot dodatna pojasnila, ne kot 'okostje' prispevka. Na podoben način so uporabljeni tudi medijski viri kot sekundarni viri, ki prenašajo sporočila tako uradnih virov kot izjave/spomine prič in akterjev, ki so bili neposredno udeleženi v dogajanju 'teme'. :Lahko bolj natančno pojasnite svojo odločitev, da zavrnete objavo prispevka, saj brez konkretnih in utemeljenih pripomb vaša 'utemeljitev' zveni plehko? Če ni skrivnost – kaj sploh veste o znanstvenem pisanju člankov? Koliko znanstveno/strokovno recenziranih besedil ste že objavili in v katerih relevantnih strokovnih publikacijah? Ste sploh zgodovinopisec? Kdo sploh ureja zgodovinopisne članke na slovenski Wikipediji? Zakaj ne brišete očitnih nesmislov in člankov, ki v sestavkih sploh ne navajajo virov? Primer je, denimo, članek 'Pekrski dogodki'. Še ne dolgo nazaj je prav v tem članku pisalo, da je bil pred vojašnico v Mariboru 24. 5. 1991 povoženi Šimčik prva žrtev desetdnevne(!) osamosvojitvene vojne – ker med 24. 5. in 27. 6. 1991 je le 10 dni? Se ni vojna začela 27. 6. 1991 in formalno končala 7. 7. 1991? Tudi če niste zgodovinar, koledar pa verjetno znate brati? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:30, 7. junij 2025 (CEST) ::Bom zaenkrat odgovoril jaz, mogoče bo kolega, ki je prvotno zavrnil osnutek, kasneje dodal še kaj svojega. ::Celotno besedilo v osnutku je napisano izrazito pristransko, kar krši naše smernice, primer je že prva poved "Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije (RS), ampak način osamosvajanja.", ker bralcu vsiljuje interpretacijo namesto, da bi bralcu predstavila preverljivo dejstvo s podporo v virih. Wikipedičen slog bi recimo bil "Nekateri predstavniki zveznih oblasti so trdili, da ni bila sporna pravica Republike Slovenije do samoodločbe, temveč način, kako je bila ta izvedena.". Osnutek se nadaljuje na enak način skozi celotno besedilo, nanašajoč se zgolj na eno interpretacijo dogodkov, predvsem kritiko slovenske politike 1991 brez uravnoteženih pogledov ali sklicevanja na alternativne interpretacije. Tak slog je primeren zgolj za esej ali zgodovinski komentar, ne pa za enciklopedijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:20, 7. junij 2025 (CEST) :::Ne sodite o (ne)pristranskosti zapisanega, če prebranega niti ne razumete oz. svoje "delo" opravljate malomarno. Da ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije, ampak ''način'' osamosvajanja, je '''uradno stališče''' Republike Slovenije, izraženo v izjavi, ki jo je skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije 10. 7. 1991 potrdila Skupščina RS s 189 glasovi ZA, 11 PROTI & 7 vzdržanimi. Izjava je bila objavljena v Uradnem listu št. 5 (1991). Ne sklicujem se na mnenje zveznih organov, pač pa na Uradni list RS. In v izjavi jasno piše, da nobena jugoslovanska republika in ''noben'' zvezni organ ni nasprotoval pravici do samoodločbe. Vir je tudi naveden, v mojem prispevku kot sklic H, skupaj s povezavo do izjave v Uradnem listu 5/1991. Ne znate klikniti na povezavo? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 01:23, 8. junij 2025 (CEST) ::::Za začetek, na Wikipediji se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje, upam, da ne zameriš. Če bomo razpravo nadaljevali, bi prav tako lepo prosil, da v duhu smernic Wikipedije ostanemo vljudni in konstruktivni. ::::Kar se zadeva prve povedi osnutka, razumem, da se trditev opira na uradno izjavo Skupščine RS, ampak četudi gre za uradno stališče države, je v enciklopedičnem besedilu treba to jasno opredeliti kot takšno — torej z navedbo, kdo je trdil, kdaj, in v kakšnem kontekstu. Wikipedija ne povzema niti uradnih dokumentov kot absolutnih in univerzalnih dejstev brez konteksta in virov — to je osnovna [[Wikipedija:Nepristranskost|zahteva po nevtralnosti]]. Kar se tiče celotnega osnutka: težava ni le v eni povedi, temveč v splošnem slogu članka, ki stalno povzema eno samo interpretacijo dogodkov — torej predvsem kritično razlago slovenske politike ob osamosvajanju, brez ustreznega prikaza širšega konteksta ali alternativnih pogledov. To se med drugim kaže v uporabi izrazov kot so "sprenevedanje", "figa v žepu", "relativno lahek zalogaj", "psihološko-propagandna bitka", itn.; uporabi trditev, ki akterjem pripisujejo motive (npr. da so se za nekaj zavestno odločili, da so želeli povzročiti krizo ipd.), kar je lahko del analize, ne pa enciklopedičnega zapisa; navajanju dogodkov brez uravnoteženih pogledov, kot da so interpretacije samoumevne resnice. Tak slog je po Wikipedijinih merilih bližje eseju ali publicističnemu komentarju, ne pa enciklopedičnemu članku. Če je v ozadju osnutka želja predstaviti manj poznano ali zamolčano plat zgodovine osamosvajanja, je to vsekakor legitimno, vendar mora biti predstavitev 1.) jasno opredeljena kot določen pogled ali razlaga, z virom in kontekstom, 2.) uravnotežena z vključitvijo drugih vidikov, interpretacij ali odzivov, 3) napisana v nevtralnem, enciklopedičnem jeziku, brez retoričnih figur ali emocionalno obarvanih izrazov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:34, 8. junij 2025 (CEST) :::::Če bi prebral članek v celoti in ga razumel, bi vedel, da je kontekst sprejetja izjave Skupščine RS glede spornega načina osamosvajanja RS pojasnjen; vključno s tem, kdo je izjavo sprejel (glasovi za, proti, vzdržani), kdaj in kje. Teh pojasnil, jasno, ni v uvodnem Povzetku. Zadržan odnos do uradnih stališč in dokumentov je lahko razumljiv, a ni razloga, da bi sklicevanje na tovrstne vire zavračali, če njihovo faktično točnost potrjujejo tudi drugi viri. V mojem članku ni navrženo le to, da je Skupščina RS z izjavo, sprejeto 10. 7. 1991 (po vojni!), priznala, da nobena jugoslovanska republika in zvezni organ ne nasprotuje pravici do samoodločbe RS, vključno z odcepitvijo (to pravico je RS jamčila tudi Ustava SFRJ), opisani so tudi povsem eksplicitni pozivi slovenskemu vodstvu, naj Slovenija zapusti Jugoslavijo. Skratka, ne le, da druge republike Slovenije niso zadrževale, srbsko vodstvo (iz razlogov, ki so v članku pojasnjeni, skupaj s kontekstom spora med Slovenijo in Srbijo, ki se je začel že v 1980ih) je Slovenijo želelo celo "izgnati" iz SFRJ (izraz, ki ga je v svojih spominih uporabil srbski član Predsedstva SFRJ Jović). Izganjanje Slovenije iz SFRJ je opazil tudi ameriški ambasador Zimmermann; slednji poleg svojih opažanj in analiz v svojih spominih navade tudi Kučanove trditve, da ga je srbsko vodstvo vse od večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 pozivalo naj se v Sloveniji razpiše referendum in naj Slovenija zapusti SFRJ, če bo večina na referendumu glasovala za samostojnost. Podobno izkušnjo v svojih spominih opiše tudi Drnovšek; še več, Drnovšek se je s srbskim vodstvom že pred vojno pogovarjal tudi o umiku JLA iz Slovenije (umik JLA je bil razumljen kot predpogoj samostojnosti). Manj kot 2 tedna pred razglasitvijo samostojnosti je predsednik zvezne vlade Marković v Skupščini RS povsem jasno povedal, da ne nasprotuje plebiscitni odločitvi in razdružitvi Slovenije, a da se je treba pred razdružitvijo dogovoriti glede vrste (predvsem ekonomskih) zapletov. (Za primerjavo: Velika Britanija se je razdružila z EU 4 leta in pol po brexit-referendumu, večino tega časa se je pogajala glede pogojev izhoda.)  Vse to je opisano v članku – dodatni viri, ki pritrjujejo izjavi v Uradnem listu RS. Sklicevanje na uradni vir v tem primeru v ničemur ne načenja rigorozne enciklopedične faktičnosti. :::::Podobno je z uporabo "čustvenih izrazov", še zlasti, če jih uporabljajo sami akterji opisanih dogodkov. Izraz "''s figo v žepu''" (nanaša se na neizpolnjene obljube, ki jih je Demosova vlada dajala predsedniku zvezne vlade Markoviću glede vplačila carin v zvezni proračun) ni moj, je uporabljen v publikaciji, ki jo je izdala Carinska uprava Republike Slovenije (ta je navedena med viri – referenca III). Če v članku uporabim izraz slovenskih carinikov, v ničemer ne zmanjšam faktičnosti njihovega hvalisanja in priznanja, da so Markovića v poplebiscitnem obdobju vse do razglasitve samostojnosti 25. 6. 1991 vlekli za nos – obljubljali so vplačilo carin, a jih nikoli vplačali v zvezni proračun. Če bi, denimo, našli Hitlerjevo zabeležko, da je "''treba vse judovske svinje pobiti''", bi v ničemer ne zmanjšali faktografske rigoroznosti enciklopedije, če bi v njej uporabili ta komentar. Izraz "''sprenevedanje''" je čustveno nabit? Resno? Lahko navedeš ne-čustveno sopomenko izraza? Izraz povzemam po Repetu; Repe v svoji zgodovinopisni monografiji zapiše, da se je slovensko vodstvo "''v odnosu do Markovića odločilo za tipično jugoslovansko taktiko zavlačevanja, sprenevedanja in 'nadmudrivanja'''". Grozno – uporabil je celo izraz "''nadmudrivanje''"! Boš Repetu očital nestrokovnost? Fascinantno je, kako dlakocepsko bereš moj članek in te moti domnevna čustvena nabitost posameznih izrazov, dasiravno je na slovenski Wikipediji, še zlasti na njenem zgodovinskem "oddelku", ogromno smetja, ki ni le faktično netočno in odkrito pristransko, je praviloma tudi brez sklicev na relevantne znanstvene/strokovne vire. Akademski zgodovinopisec Repe ti glede strokovne rigoroznosti ne seže niti do gležnja, ne? Ti si strokovnjak z mednarodno priznanimi zgodovinopisnimi referencami, ki bi celo Repetu zavrnil članek, če bi se odločil pisati za Wikipedijo? :::::Moti te čustvena nabitost izraza "''psihološko-propagandna bitka''"? Povzemam ga po Zimmermannu (v mojem članku referenca 8), ki v svojih spominih o razpadu Jugoslavije in vojaških prijemih slovenske strani uporabi izraz "''psychological warfare''". Izraz sploh ni čustveno nabit, uporablja ga tudi obramboslovna in vojaška stroka: psihološka vojna, psihološka operacija, propagandna vojna, psihološka obramba, psihološka in propagandna vojna ipd. Tudi v zapisu, da so bile obkoljene in neoskrbovane posadke JLA ''relativno lahek zalogaj'' za slovenske borce, je čustvena nabitost le tvoja projekcija. Saj res, kakšna je ne-čustvena verzija sintagme "''relativno lahek zalogaj''"? Je treba zaradi tvojih projekcij in izmišljij glede posameznih domnevno čustveno nabitih izrazov blokirati članek v celoti? :::::Zapišeš, da akterjem pripišem zavestne odločitve/motive. Spet splošna in plehka opazka, brez konkretnih primerov. Lahko le ugibam, kaj te je zmotilo. Načeloma je tako, da so akterji akterji prav zato, ker imajo določene motive in sprejemajmo zavestne odločitve. Motivi/odločitve jih ženejo v ''akcijo'', zato jim tudi pravimo – ''akterji''. Demosova vlada si je povsem zavesno (ne po naključju) prisvojila carine, ki so bile v SFRJ lastni in neposredni prihodek zvezne vlade. In povsem zavestno sprejela tveganje, ki je nastopilo s prilaščanjem tujega. Povsem zavestno je zavračala dogovorjeno in izpogajano razdružitev pod pogoji federacije – na kar je slovensko vodstvo opozarjal Drnovšek. Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner. Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja. Tudi relevantni mednarodni dejavniki (ZDA, Evropska skupnost, KEVS idr.) so opozarjali slovensko vodstvo na nesprejemljivost enostranskih in ne-izpogajanih osamosvojitvenih potez ter na tveganja, povezana z njimi. Vse te odločitve vodstva RS glede ignoriranja zveznih institucij in zavračanja osamosvojitve pod zveznimi pogoji so bile – zavestne. Posledica zavestne odločitve je bilo tudi spreminjanje zakonodaje na področju obrambe (že pred plebiscitom); posledica tega spreminjanja sta bila prisvajanje obrambnih pristojnosti s strani RS in omejitev napotitev slovenskih nabornikov v JLA. Tudi tveganja, povezana s tem spreminjanjem, so bila zavestno sprejeta. Zaradi spora (z JLA) glede obrambnih pristojnosti v RS in napotitev nabornikov so se zgodile Pekre. 3 dni po incidentu v Pekrah je TO iz mariborskega TAM-a odpeljala še 4 oklepnike, izgotovljene za JLA. Povsem zavestna kraja in povsem zavestno sprejemanje tveganja. Povsem zavestno je bila sprejeta tudi odločitev za oborožen spopad z JLA in prelivanje krvi, ki ga je pri naselju Pogance začela slovenska stran. Povsem zavestno je bil izdan ukaz "republiške koordinacije" za napade na večje in dobro oborožene kasarne JLA v Ljubljani in na Vrhniki, ki pa so ga podrejeni častniki TO, ki so bili v blokadi teh kasarn, ignorirali ali zavrnili, saj so se zavedali tveganja devastacije in morije v gosto poseljenem urbanem okolju v primeru odgovora JLA na napade TO. Itn. :::::Da, Wikipedija dopušča tudi drugačne poglede (''points of view'') na isto temo, dokler so jasno označeni – članek, ki ga objavljam, pojasnjuje nekatere pravne in politične kontekste, kar je omenjeno že v naslovu članka. Points of view pristop omogoča, da se predstavi več različnih stališč o isti temi, še posebej v primerih, kjer je tema sporna ali večplastna, kar je pogosto v družbenih, političnih ali filozofskih temah. Tema spopada v RS oziroma dogajanj, ki so pripeljala do njega in mu sledila, je kontekstualno večplastna; konteksti, ki se "križajo" v osamosvajanju in spopadu poleti 1991 imajo različno "genealogijo" in različne časovne razpone, najstarejši me njimi segajo že v osemdeseta leta. Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991. :::::Wikipedija dopušča več člankov na isto temo, če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. Kot rečeno, moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih informacij in virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:14, 8. junij 2025 (CEST) ::::Gre za analizo na podlagi primarnih virov, kar je nezaželeno. Predlagam, da se raje sklicuješ na sekundarne vire in se pri tem držiš smernic, ki jih je kolega podal zgoraj. Na nesmiselne napade pa se ne bom odzival. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. junij 2025 (CEST) :::::Osnutek članka za Wikipedijo je popravljen, skladno z recenzijskimi pripombami rednega profesorja zgodovine na Filozofski fakulteti dr. Boža Repeta. Repe je vsebino članka že po prvem branju ocenil kot »dober približek realnemu dogajanju«, zato članku v faktičnem smislu ni bilo nič odvzeto, so pa, kot rečeno, bile upoštevane in dodane Repetove pripombe. Tako članek ne vsebuje le opisa neposrednega konteksta spopada (carine), pač pa tudi opis širšega konteksta (v dodanem poglavju »Predzgodovina«). :::::Kvintesenca znanstvenih/strokovnih/enciklopedičnih besedil je prav utemeljenost na preverljivih in verodostojnost faktih ter strokovnih mnenjih. Ogrodje članka zato tvorijo akademski (sekundarni) viri, dopolnjeni s primarnimi viri. Mestoma se sklicujem tudi na poročanje/analize relevantnih medijev in pravna menja (npr. mnenje Badinterjeve komisije) – tako relevantne medije kot pravna menja Wikipedija umešča med zanesljive sekundarne vire. :::::Navajanje primarnih virov bralcu pomaga razumeti kontekste, zaključke strokovnih ugotovitev ter včasih tudi deduktivni proces strokovnih analiz. Poleg tega mu povezave do primarnih virov omogočajo lastno raziskovanje in zaključke. Med primarne vire štejejo pravni akti (zakoni, mednarodne pogodbe), stališča in izjave akterjev dogajanja, njihovi spomini ipd. Pravni dokumenti, kot so mednarodne konvencije, zakoni, odredbe, izjave, so navedeni predvsem z namenom informiranja bralstva glede pravnih kontekstov/vidikov obravnavanih tematik. Stališča, izjave in memorije akterjev dogajanja so navedeni, če jih je v svoji analizi uporabil že kateri od relevantnih (npr. akademskih, medijskih) sekundarnih virov, na katere se sklicujem, oziroma se vsebinsko in dejstveno ujemajo z deskripcijami strokovnih analiz/gradiv. Prav z namenom transparentnosti so sklici na koncu članka razvrščeni po skupinah. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 17:41, 11. avgust 2025 (CEST) ==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Pekrski dogodki]]== [[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Pekrski dogodki| [[Pekrski dogodki]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf|spletne strani, dostopne na naslovu https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf.|neke druge spletne strani.}} <small>Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Pekrski dogodki|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Pekrski dogodki]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.</small> Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.<!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --> — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:12, 10. junij 2025 (CEST) :Glej tudi [[WP:Brez izvirnega raziskovanja]] in [[WP:KOI]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:16, 10. junij 2025 (CEST) :Povzemanje in citiranje na Wikipediji ni prepovedano. Še zlasti ne v primeru, ko so povzetki oz. navedki natančno označeni. Viri in reference mojih besedil so jasna; sklici niso navedeni le na koncu besedil, pač pa tudi med vrsticami, skupaj z oznakami strani. Prav zato lahko zlahka najdete moje sklice. Vaše(?) besedilo o Pekrskih dogodkih ima pomanjkljivo označene sklice. Ti so omenjeni le na koncu besedila, ne pa med vrsticami oz. v besedilu – tako je nemogoče preveriti posamezne trditve v besedilu. Pravilo Preverljivosti pri Wikipediji je jasno: pripis vira je potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:52, 11. junij 2025 (CEST) ::Primeri kršenja avtorskih pravic: ::* Tvoja verzija: :::"JLA bi se lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, če bi hotela oba centra zavzeti in ukiniti. Operativno vzeto bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki TO neizkušeni in posadka maloštevilna[I]:279, centra je varovala po ena proti-diverzantska četa, kar bi bilo ob resno načrtovani akciji JLA premalo. :::Po dogodkih v Pekrah se je sekretariat za ljudsko obrambo RS odločil za novo kočljivo potezo. V noči s 26. na 27. maj 1991 so iz mariborskega TAM-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, odpeljali štiri izgotovljene oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk vrha JLA in mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta dosegla, da so bila vozila po treh tednih vrnjena.[I]:280" ::* Verzija iz knjige Jutri je nov dan: :::"JLA bi se torej lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe predsedstva iz 8. maja, če bi hotela centra zavzeti in ukiniti. V operativnem smislu bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki neizkušeni in tudi niso imeli prave zaščite (kot piše Janša, naj bi oba centra varovala po ena protidiverzantska četa, kar bi bilo - ob resno načrtovani akciji JLA z oklepniki, helikopterji in drugimi sredstvi - dosti premalo). :::Srečen razplet v Pekrah je potem v obrambnem ministrstvu spodbudil željo po novem dokazovanju slovenske moči. V noči s 26. na 27. maj so iz mariborskega TAM-a odpeljali štiri dokončane oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk armadnega vrha pa tudi mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta povzročila, da so vozila po treh tednih vrnili v zameno za pisno jamstvo, da ne bodo uporabljena na ozemlju Slovenije." ::To ni povzemanje, temveč parafriziranje, kar se šteje za kršitev avtorskih pravic, zaradi česar je lahko Wikipedija v pravnih težavah. Če si avtor knjige in želiš, da je besedilo objavljeno na Wikipediji, lahko pošlješ dovoljenje na permissions-sl@wikimedia.org, obrazec je dostopen na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:33, 11. junij 2025 (CEST) :::Na Wikipediji je parafraziranje dovoljeno, vendar mora biti podprto z zanesljivimi viri, OBVEZNIMI in-line navedbami virov in ne sme izkrivljati pomena izvirnega besedila. :::Od urejevalcev se pričakuje, da pri delu navajajo verodostojne vire, tako da je njihove prispevke mogoče preveriti. Članki se morajo nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Zakaj dlakocepiš glede mojega Povzetka, ki je oprt na verodostojne (priznane) vire, ki jih je moč preveriti? Na koliko verodostojnih virov (s strokovnimi referencami) je oprt preostanek članka Pekrski dogodki? Kako je moč preveriti posamezne trditve v preostanku članka, če besedilo sploh ni označeno z in-line sklici? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:50, 11. junij 2025 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (12. september) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -->{{divbox|gray|3=Ta predložitev ni videti napisana na [[Wikipedija:Nepristransko stališče|nepristranski, formalen in objektiven način]]. Napišite svojo vsebino bolj enciklopedično. Pazite tudi, da ne uporabljate [[Wikipedija:Zavajajoče fraze|zavajajočih fraz]], ki promovirajo temo.|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Osnutek ima še zmeraj ogromno problemov, zato je bil odklonjen. 1.) Kot prvo ni napisan v nevtralnem enciklopedičnem tonu, uporablja besede kot so »sprenevedanje«, »lagal«, »zahrbtne poteze«, »psihološko-propagandna vojna« itd. Napisan je v tonu kot, da je vse dejstvo. Nikjer ni pojasnjeno kdo ima taka stališča, ali obstajajo morda še kakšne druge interpretacije. To vse krši pravilo o nevtralnosti. 2.) Je preobsežen, s preveč podrobnostmi in se zato bere kot esej in ne kot enciklopedičen članek. Na Wikipediji ne objavljamo esejev, temveč povzetke bistvenih dejstev. 3.) Viri so neuravnoteženi, saj se osnutek preveč opira na posamezne interpretacije (npr. Božo Repe, Warren Zimmermann, določeni memoarji). Kot omenjeno pod 1.) je na Wikipediji ključno predstaviti več različnih zanesljivih virov in ob tem jasno ločiti dejstva od interpretacij. Če obstajajo različna zgodovinska branja (slovenska, srbska, mednarodna), jih je treba enakovredno predstaviti, kar osnutek ne počne. 4.) Nekateri deli so napisani tako, da zvenijo kot lastna interpretacija pisca, npr. prvi odstavek razdelka "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS". To imenujemo izvirno raziskovanje, ki je na Wikipediji strogo prepovedano. 5.) Kot zadnje naj omenim avtorske pravice. Šel sem ponovno primerjati knjigo Jutri je nov dan avtorja Boža Repeta in vsebina tega osnutka je praktično enaka njegovim pogledom in interpretacij v knjigi. To se mimogrede tudi navezuje na točko 4.). Veliko odstavkov je močno parafriziranih kar je prav tako kršenje avtorskih pravic, kar sem omenjal že v preteklosti. Predlagam, da mogoče razmislite o objavi tega osnutka kje drugje. Morda bi bil sprejet na sestrskem projektu Wikiknjige.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:37, 12. september 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Tvoje urednikovanje ni skladno s temeljnimi pravili Wikipedije, zlasti glede parafraziranja, avtorskih pravic, nevtralnega stališča in prepovedi izvirnega raziskovanja. Posebej problematično je selektivno poseganje v vsebine s področja zgodovinopisja. Gre za strokovno zahtevno področje, ki terja dobro poznavanje metodologije, kontekstov in relevantne strokovne/znanstvene literature. Tvoje interpretacije in selektivno problematiziranje vsebin člankov kažejo na pomanjkanje tovrstnega znanja, kar vodi v vsebinsko neustrezne uredniške zaključke in cenzorske ukrepe. Opazna je tudi tvoja nekonsistentnost pri urejanju ter jasen vtis pristranskosti, saj določene interpretacije (navkljub njihovim vsebinskim pomanjkljivostim in kršenju pravil Wikipedije) privilegiraš/dopuščaš, druge pa neupravičeno problematiziraš. Takšno ravnanje je v neposrednem nasprotju z načelom nevtralnosti in škoduje verodostojnosti enciklopedičnih vsebin. :Cenzuriraš parafraziranje, čeprav to na Wikipediji NI PREPOVEDANO, če jasno pripišeš avtorstvo oz. parafrazirani del besedila označiš/zaključiš z in-line omembo vira in vir navedeš tudi med sklici oz. viri/literaturo (https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Close_paraphrasing). Parafraziranje in dobesedno navajanje avtorjem člankov na Wikipediji omogočata, da se čim bolj dosledno držijo ugotovitev iz strokovno relevantne literature – tovrstno "oklepanje" literature je še zlasti pomembno, ko gre za literaturo avtorjev z akademskim ozadjem/referencami. Ideja, da je močno parafraziranje ("close paraphrasing") kršenje avtorskih pravic, je tvoj cenzorski izmislek. :Parafraziranje pomeni kršenje avtorskih pravic le v primeru, če ni ustrezno označeno. Parafraziranje v mojem osnutku je označeno skladno s pravili Wikipedije; prav zato si lahko celo ti, ki očitno nisi najbolje seznanjen z zgodovinopisno literaturo, zadevajočo obdobje 1980ih in leto 1991 v RS/SFRJ, brez težav poiskal avtorja, njegovo monografijo in v slednji strani s parafrazami, uporabljenimi v mojem osnutku. Kršenje Repetovih avtorskih pravic (ali celo prisvajanje njegove intelektualne lastnine?) z moje strani je tako še en izmed tvojih izmislekov. :Parafraziranje cenzuriraš, a če ugotovitve iz literature povzamem s svojimi besedami, osporavaš izboru opisnih izrazov in/ali pa zapisano cenzuriraš z argumentom, da je lastno raziskovanje na Wikipediji prepovedano. Kako ločiš med povzemanjem in lastnim raziskovanjem, če ne poznaš zgodovinopisne literature? Tako te je zmotil podnaslov "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS"; zapisal si, da gre za nedovoljeno raziskovanje z moje strani. Ne, gre za povzetek ugotovitve iz strokovne literature; vira resda nisem navedel v samem podnaslovu (ker bi bil vir zapisan v podnaslovu videti nekoliko nenavadno), je pa omenjen v besedilu pod njim: "RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.[IV]:80" Poleg tega – članek je pred objavo na Wikipediji recenziral zgodovinopisec prof. Repe. Z zapisanim se strinja. Pomeni – s povzetkom, da je (bila) samostojnost RS pogojena z umikom JLA s teritorija RS, se strinjata (vsaj) dve zgodovinopisni (akademski) "referenci". :Izpostavil si nekatere (po tvojem mnenju) sporne izraze; pišeš, da niso »nevtralni«. Izraz "psiho-propagandna vojna" je sprejemljiv tudi za Wikipedijo – gre za "nevtralen" termin, ki se uporablja v strokovni varnostni in vojaški literaturi, zlasti v starejših delih; na Wikipediji so članki s takšnim oz. podobnimi izrazi; npr.: https://en.wikipedia.org/wiki/Propaganda_and_psychological_warfare_in_the_Gaza_Wars; https://en.wikipedia.org/wiki/Psychological_warfare; https://hr.wikipedia.org/wiki/Psiholo%C5%A1ki_rat Izraz ne ocenjuje moralnosti dejanja, ampak opisuje vrsto delovanja (psihološko vplivanje + propagando + širjenje dezinformacij). Zimmermann, en izmed virov v mojem članku, uporabi izraz "psyhological warfare". A tudi če izraza ne bi uporabil noben vir, njegova uporaba v povzemanju virov ni prepovedana. :Pri uporabi izraza "zahrbtne poteze" ne gre za mojo vrednotno sodbo, ampak za razlago motivacije enega akterja (JLA), tj. gre za njegovo razumevanje oz. interpretacijo ravnanja drugega akterja (slovenske strani); izraz je nedvoumno pripisan akterju (v smislu: "XY je ravnanje razumel kot zahrbtno, zato je ukrepal na način QZ…", "po mnenju akterja XY je bilo dejanje akterja AB zahrbtno, zato je sprejel ukrepe QZ…"). Tvoj zapis, da "nikjer ni pojasnjeno, kdo ima taka stališča" (glede zahrbtnosti), je zato laž. Takšna stališča so povsem jasno pripisana generalom/častnikom JLA in ta stališča so bila med motivi za njihove poteze/ravnanje. :Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih (sekundarnih) virov kot obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ([[Slovenska osamosvojitvena vojna|https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_osamosvojitvena_vojna]]). Cca 80 % obstoječega članka (tj. poglavje "Potek osamosvojitvene vojne" v celoti) se sklicuje le na en vir – na zapise brigadirja SV Janeza Švajncerja, objavljene na Uradu RS za informiranje (torej na "uradu za propagando"). Gre za primarni vir, ne sekundarni. Na koncu članka je med viri in literaturo sicer našteta cela vrsta raznih virov, a teh virov s trditvami v članku ni moč povezati in z njimi preveriti ne vsebine zapisanih trditev v članku ne resničnega avtorstva teh zapisov. Preostalih cca 20 % vsebine obstoječega članka pa se sklicuje predvsem na memoarje in analize Braneta Praznika, v času spopada v Sloveniji zaposlenega v varnostno-obveščevalnih strukturah RS. Pomeni – obstoječi članek skoraj v celoti temelji na dveh primarnih virih in je brez sklicev na relevantne zgodovinopisne strokovne (sekundarne) vire z akademskim ozadjem/referencami. Akademski viri bi morali biti v jedru enciklopedičnega članka, ker implicirajo, da so verjetno prestali recenzijski strokovni/znanstveni postopek. In praviloma vključujejo pester nabor relevantnih virov in osvetlijo obravnavajo temo z različnih zornih kotov. Lep primer je Repetova monografija "Jutri je nov dan", v kateri so navedeni preverljiva dejstva in pogledi različnih slovenskih, jugoslovanskih in tujih akterjev, vpletenih v dogajanje. :Glavni članek tudi ni uravnotežen: oba glavna sklica v njem – brigadir Švajncer in Praznik – sta udeleženca (veterana) spopada v Sloveniji poleti 1991; kje so ugotovitve in pogledi pripadnikov JLA? Obrambni minister vlade SFRJ general JLA Veljko Kadijević je izdal knjigo z opisom svojega videnja dogajanja v Sloveniji in razpada Jugoslavije; tudi slovenski general v JLA Konrad Kolšek, ki je na začetku poveljeval intervenciji JLA v Sloveniji, je svoje ugotovitve objavil v knjigi. Če do zdaj nisi vedel za njune zapise, zdaj veš. Boš kot urednik Wikipedije, ki baje veliko da na uravnoteženost/nepristranskost člankov, že objavljenega zaradi neuravnoteženosti umaknil? :Wikipedija dopušča več člankov na isto temo iz vrste razlogov, npr. če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. :Moj članek opisuje širše in neposredne pravno-politične kontekste v različnih obdobjih (druga polovica 1980ih + 1991), ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in presenetljivega razpleta. Konteksti so mnogoteri in prepleteni, bistvene podrobnosti in primerjave omogočajo poglobljeno razumevanje dogajanja pred spopadom in politično-pravni razplet. Poslanstvo enciklopedije je pojasniti zadeve, ne poenostavljanje kompleksnih procesov in dogajanja, ki lahko vodi v svojevrstno falzificiranje dogajanja v preteklosti. Če je tema kompleksna (npr. zgodovinski konflikti in njihovi širši in ožji/neposredni konteksti), je daljši članek povsem primeren. Wikipedija ne omejuje dolžine člankov, omejitev je tvoj cenzorski izmislek. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:58, 25. januar 2026 (CET) ::Moje mnenje: tekst navaja zavidljivo število kakovostnih virov in deluje odlično referenciran, toda podton je izjemno omalovažujoč do osamosvojitve, ker v njem mrgoli pridevnikov, ki po esejistično izražajo kvečjemu avtorjevo mnenje - namesto točnega povzemanja vsebine zanesljivih virov, kot bi morali. Med bolj izstopajočimi primeri je denimo trditev, da je slovensko vodstvo »lahkotno« kršilo dogovor z JLA, kar je čisto [[WP:OR|izvirno raziskovanje]], prav tako termin »psihopropagandna« vojna. Izvirno raziskovanje je tudi trditev, da je »s prelivanjem krvi začela slovenska stran« - navedeni viri razlagajo, da ni jasno, kdo je sprožil prvi strel in da je mogoče šlo celo za nerodnost. Od splošnejših težav velja omeniti še dejstvo, da je izraz »carinska vojna« v navedenih virih uporabljen publicistično, kot metafora za dogajanje, ki je vodilo do dejanskega vojaškega spopada, medtem ko pričujoči odstavek v isti koš vrže še ta (fizični) spopad, kar med vrsticami dodatno poniža vojno in slika slovensko stran kot krvoločnega agresorja (pri tem denimo zamolči, da je JLA kasneje metala celo sporne kasetne bombe na barikade, pri čemer je umrlo kar nekaj civilistov). ::Menim, da bi tako pristranski tekst naredil izjemno škodo javni podobi slovenske Wikipedije. Ne oporekam dejstvu, da je bilo ravnanje slovenskega političnega vodstva daleč od brezmadežnega in če bi šlo pri pričujočem sestavku za točen povzetek zanesljivih virov, bi ga podprl tudi v trenutni obliki. Niti dolžina ni problem. A se zaradi navedenih razlogov strinjam, da bi rabil precej predelave preden bi bil primeren za objavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:58, 21. april 2026 (CEST) :::Slovenska stran (ne JLA) je kršila dogovorjena premirja; na kar je opozarjal tudi italijanski zunanji minister De Michelis, ki je bil član posredniške "trojke" ES. Glede na število virov, ki sem jih prebral, lahko zapišem, da je bilo kršenje premirij s slovenske strani – lahkotno. To je moj povzetek prebranih virov, ki pa ga ti označiš kot "lastno raziskovanje". Nima veze; konec koncev lahko besedo "lahkotno" brišem iz besedila, s tem besedilo ne izgubi veliko, saj poanta ostane – slovenska stran je kršila premirja. A tvoje spotikanje ob takšne malenkosti razkrije, kako deluje cenzura – "administrator" lahko avtorjev povzetek virov enostavno razglasi za lastno raziskovanje in prepreči objavo prispevka. :::Viri so tudi jasni, kdo je začel s prelivanjem krvi v Sloveniji. Npr. Janez Janša v "Premikih" zapiše, da je bil prvi spopad med TO in JLA pri naselju Poganci, kjer je TO ob 2. uri 27. 6. 1991 naredila cestno barikado, na katero je ob 4. uri naletela enota JLA iz vojašnice v Karlovcu. V spopadu, ki je sledil, je bil ranjen podporočnik JA. Zgodovinar Božo Repe v "Jutri je nov dan" navede tudi ime tega podporočnika (Jasmin Kadić). Kadić je bil prvi in edini ranjeni v spopadu, mrtvih ni bilo – pomeni: slovenska stran je začel s prelivanjem krvi, JLA v tem spopadu ni ranila in ubila nikogar. Kdo je sprožil prvi strel, je druga zgodba. Po mnenju Janše je pri Pogancih prva streljala JLA, po mnenju gen. JLA Konrada Kolška pa slovenska stran. Da je prva streljala slovenska stran, trdijo tudi nekateri slovenski viri, ki pa dodajo, da je bil prvi strel posledica nerodnosti teritorialca. Irelevantno, kdo je prvi streljal pri Pogancih, glede na to, da je spopad v Sloveniji z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji (mednarodni) meji SFRJ v Sloveniji začela slovenska stran že vsaj dan prej. Zavzetje mejnih prehodov s cca 3000 slovenskimi teritorialci in miličniki so kot začetek spopada v Sloveniji prepoznali tuji politični analitiki in diplomati, seznanjeni s podrobnostmi dogajanja – med njimi veleposlanik ZDA v SFRJ W. Zimmermann, kar izrecno omeni v svojih memoarih – kot tudi predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković. :::"Carinska vojna" je z ozirom na cilj prispevka – razsvetliti politične in pravne kontekste spopada – bolj primerno poimenovanje spopada kot, denimo, "vojna za samostojnost" ali "osamosvojitvena vojna" ali "vojna za Slovenijo". Neposredni kontekst (poleg mnogih drugih posrednih) spopada je dobro raziskan in znan – slovensko neizvajanje zveznih predpisov na zunanji meji SFRJ in protipravno prisvajanje carin, ki so v SFRJ bile lastni in neposredni prihodek zvezne vlade/proračuna. V spopadu poleti 1991 nista bila napadeni ne Slovenija ne samostojnost; ogrožene ne teritorialna integriteta, ne institucije oblasti, ne narodna identiteta. Marković je manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti v govoru v Skupščini Republike Slovenije priznal rezultate plebiscita in pravico Slovenije do osamosvojitve ter predlagal pogajanja glede razdružitve in z njo povezanih ekonomskih zadev ter bodočih odnosov, a so ga demosovci izžvižgali. Razlog spopada v Sloveniji je bil slovenski enostranski in ne-izpogajan '''''način''''' uresničitve pravice do samoodločbe oz. osamosvojitve; nobena jugoslovanska republika in noben zvezni organ ni nasprotoval pravici Slovenije do samoodločbe – kar je zapisano tudi v Izjavi Skupščine Republike Slovenije, ki jo je 10. 7. 1991 sprejela skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije (glej Uradni list RS 5/1991). V dneh pred načrtovano razglasitvijo so relevantni mednarodni dejavniki in visoki predstavniki držav svarili oblasti v RS, naj se vzdržijo enostranskih in z zveznimi organi nedogovorjenih potez ter da enostranske poteze ne zavezujejo nikogar – ne mednarodnih institucij in držav, da priznajo samostojnost RS, ne vlade SFRJ, da spoštuje odločitve in poteze oblasti RS. :::Slovanska oblast je z enostranskimi in ne-izpogajanimi potezami (kot je prisvajanjem carin) izzvala spopad v Sloveniji, z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ s pripadniki TO in milice začela spopad v Sloveniji ter pri Pogancih prva prelila kri. Slovenske oborožene sile (TO, milica in cca 5000 lovcev – sodelovanje lovcev v spopadih pomeni kršenje mednarodnega prava) so napadale enote in objekte JLA, ki je bila glede na odločbe slovenskih sodišč in po menju Badinterjeve komisije vse do oktobra 1991, ko je razpadla SFRJ in je RS po mednarodnem pravu postala samostojna, legalna vojaška formacija na območju Republike Slovenije – ne tuja okupatorska armada. :::Da, med poskusom preboja barikade pri Medvedjeku je letalstvo JLA uporabilo kasetne bombe; uporaba tovrstnih bomb pomeni kršitev mednarodnega (pogodbenega) prava. A največjo odgovornost za smrt (tujih) tovornjakarjev in domačina na Medvedjeku nosi TO oz. v pravnem smislu Republika Slovenija – tako so odločila slovenska sodišča, ki so razsodila, da mora zato RS svojcem ubitih tovornjakarjev izplačati odškodnine. Med 22 ubitimi civilisti v spopadu poleti 1991 so prevladovali tujci (15 od 22) – med njimi tovornjakarji, katerih kamione so pripadniki TO skupaj z vozniki "vgradili" v barikade, sami pa se skrili v bližnje gozdove ali na vzpetine, od kjer so napadali enote JLA. Ne čudi, da so se tovornjakarji 29. 6. 1991 na cesti med Lavrico in Škofljico pri Ljubljani teritorialcem s protestom uprli, saj so se ujeti v tamkajšnjo barikado upravičeno prepoznali kot talci slovenske strani. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:30, 25. april 2026 (CEST) ::::Če jih seštejemo, niso več malenkosti, ampak očiten izraz pristranskosti pisca. Zato sem omenjene jasno označil kot "bolj izstopajoče primere". Nobene svoje interpretacije ne smeš dodajati, samo točno lahko povzemaš, pri čemer izjemne trditve (kot je "lahkotno") pač zahtevajo izjemne dokaze. Isto velja za izraz "carinska vojna", kot sem omenil zgoraj. Mimogrede si je Srbija pričela prisvajati carine že mesec do dva prej, kot piše Mencinger v ''Gospodarski sistem in politika Slovenije'', pa srbski vdor v jugoslovanski monetarni sistem je bil tudi jasen znak, da se v zvezi že oblikujejo različni gospodarski sistemi, na podlagi česar komentatorji razlagajo, da je bila slovenska odločitev glede carin zgolj reakcija - pa je ta del konteksta tudi zamolčan, spet na način, da slika slovensko stran kot samovoljno, češ da je zaostrovala položaj brez povoda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:04, 25. april 2026 (CEST) ::::PS: ne nastopam kot urednik ali administrator, pač pa član skupnosti, v kateri smo vsi dolžni graditi konsenz. :::::Vse republike so pri vplačevanju carin goljufale in so nekaj carinskih sredstev prelile v svoj proračun, večino pa še vedno v zveznega. A slovenska vlada je od 1. 4. 1990 vse carinske prihodke preusmerila v republiški proračun, od tam pa manjši del v zvezni proračun. Ne gre le za to, da je Slovenija kradla carinske prihodke, pač pa predvsem za to, da je bila najbolj lopovska med republikami. Manjše goljufije je zvezna vlada tolerirala, velike kraje pač ne. :::::Srbija si je iz primarne emisije NBJ izposodila 18 milijard dinarjev (kar sem omenil že v prvem predlogu prispevka – v popravku prispevka pa bom ta del bržda izbrisal, ker se mi ne zdi več zelo pomemben). Slovenija in Hrvaška sta Srbijo zaradi "vdora" kaznovali tako, da sta nehali vplačevati sredstva v sklad za nerazvite, iz katerega je Srbija prejela največ sredstev. Zoper nobeno od republik zvezna vlada ni ukrepala (ker ni mogla). Ta Miloševićev podvig konec l. 1990 ne more biti moralno opravičilo za prisvajanje carin s strani Slovenije v mesecih pred osamosvojitvijo. :::::Da, slovenska osamosvojitev je bila samovoljna – to so opazili relevantni mednarodni dejavniki, zvezna vlada in to je priznalo tudi slovensko vodstvo. V prispevku navajam pomembna zgodovinska dejstva, opisujem relevantne dogodke, ki so se zgodili in kot so se zgodili. Ne morem izpustiti slovenskega samovoljnega načina realizacije pravice do samoodločbe, ki je bil ključen za začetek spopada v Sloveniji. :::::Konsenz ni nujno objektivna in dejstvena kategorija. Pred stoletji je med ljudmi obstajal konsenz, da je Zemlja ravna… [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:19, 29. april 2026 (CEST) ::::::V resnici konsenza o ploščatosti Zemlje nikoli ni bilo - že tisočletja nazaj so Stari Grki, ki so prvi resno razmišljali o njeni obliki, pokazali, da je kroglasta. Ampak če bi bil tak konsenz, bi ga morala Wikipedija odražati - ker merilo za vključitev vanjo je preverljivost, ne resnica, po [[Wikipedija:Nepristranskost]] pa smo dolžni predstaviti vse poglede v takem razmerju, kot se pojavljajo v uglednih virih. In pri tako kompleksnih temah kot je osamosvajanje države ne moremo zapeljati zgodbe povsem izven ustaljenih okvirjev, ki jih postavlja sodobno zgodovinopisje. ::::::"Samovoljna" ni bil najboljši pridevnik prej. Hotel sem reči "iracionalna". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:36, 14. julij 2026 (CEST) :::::::Očino nisi zgodovinar in ne poznaš "ustaljenih okvirov sodobnega zgodovinopisja". Svojo predlogo prispevka sem pred objavo poslal v recenzijo zgodovinarju Božu Repetu, rednemu profesorju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani + nosilcu 2 obveznih in 3 izbirnih premetov s področja ''sodobne slovenske zgodovin''e, ter jo uskladil z njegovimi priporočili. :::::::Obstoječi/objavljeni prispevek na temo spopada v Sloveniji 1991 je zmazek, v najboljšem primeru "škrbina", daleč od nepristranskosti ali uravnoteženosti, saj se sklicuje predvsem na poglede Švajncerja in Praznika, ki sta bila oba udeležena v spopadu na slovenski strani, v slovenskem zgodovinopisju pa ne pomenita nič. Kje so pogledi neslovenskih zgodovinarjev, mednarodnih dejavnikov, posrednikov, pravnih strokovnjakov, tujih diplomatov, zveznih organov, udeležencev spopada na strani JLA idr.? :::::::Konsenz o kroglasti Zemlje je bil med filozofi v stari Grčiji dosežen v 4. stoletju pred našim štetjem; v kaj so verjeli neizobraženi ljudje, pa ni jasno. Povsem možno je, da je večina neizobraženega prebivalstva sledila tradicionalnim mitološkim predstavam o ploski Zemlji (Homerjevi epi, pogosto opisujejo svet na način, ki ga lahko razumemo kot ploščato Zemljo, obdano z oceanom) precej bolj kot filozofskim razlagam. Nič drugače ni danes. Mnogi nasedajo mitom in legendam (beri: pravljicam) o "vojni za Slovenijo", ki jih ustvarjajo, širijo in vzdržujejo "zaslužni" osamosvojitelji. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:42, 14. julij 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] samo par pripomb; že za začetek je treba vedeti, da se je prof. Repe večkrat zapleta(/e)l v polemike in bil deležen številnih kritik drugih publicistov in zgodovinarjev (Granda, Griesser Pečar, Omerza, Dežman, itd. itn., pač v večini z drugače mislečimi, zlasti ideološkimi (izvzemši Grdina) prim. npr. opazko [https://www.youtube.com/watch?v=EmGjwC-q6O4 <nowiki>[1]</nowiki>] (1:02:10-3:00), pa to izjavo [https://www.youtube.com/watch?v=TnDffhc_7as <nowiki>[2]</nowiki>] (31:25-37:05) ... Ampak pustimo to tukaj pri miru. Glavni problem tega besedila je pmm način predstavitve; besedilo je napisano kot argumentacijski esej, ne kot enciklopedični članek. Občasno oz. pogosto gradiš lastne zaključke iz selektivnih virov, namesto da bi povzemal in primerjal ugotovitve iz ,- če sa da - večih zanesljivih sekundarnih virov. Trenutno besedilo je ob momentih v nasprotju z [[WP:BIR]] in [[WP:NS]]. V besedilu je uporabljeno izrazoslovje, ki ni nevtralno. Izrazi, kot so »carinska vojna«, »politično-pravni konstrukt«, »instrumentalizacija«, »decentralizacija brez odgovornosti«, »centrifugalni federalizem« itd. so interpretativni in dvoumni. Takšno terminologijo je mogoče uporabiti le, če je jasno pripisana zanesljivem virom, ki uporabljajo enako interpretacijo. Uporaba narekovajev in tudi oklepajev je pretirana. Skupaj s selektivno rabo virov in uporabo interpretativnega in retorično obremenjenega jezika besedilo daje vtis polemičnega eseja, z namenom argumenatcije teze, in ne preglednega enciklopedičnega članka. Takšen slog zmanjšuje berljivost in usmerja bralca k določeni razlagi. Pogosto ni jasno ločeno med dejstvi in interpretacijami. Bralec bi moral biti sposoben razločiti, kaj je dokumentirano (pravno) dejstvo, kaj navedba iz literature, osebnega intervjuja ipd.. Trenutno se te ravni prepletajo. @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] te je že opozoril, da ''smo dolžni predstaviti'' ''vse'' ''poglede''; torej med njimi so tudi Švajncer, Praznik pa še kdo drug. Pomanjkljiva je torej tudi uravnoteženost. Če o določenem vprašanju obstajajo različne pravne in/ali zgodovinopisne razlage, jih je treba predstaviti sorazmerno. Trenutni osnutek daje vtis, da obstaja zgolj ena sama pravilna razlaga oz. (delno) tvoja razlaga, ki naj bi bila (/je) del ''ustaljenega okvira sodobnega zgodovinopisja'', ne da bi predstavil tudi druge relevantne poglede. Primer je navedba, da je ''TO prva prelila kri''. Že takšna formulacija bralca usmerja k določenemu razumevanju dogodkov. Še bolj problematičen je podnaslov ''Ofenziva oboroženih sil RS''. Takšno poimenovanje ustvarja vtis, da so je bil TO RS neke vrste agresor na Slovenskem, JLA pa pasivni udeleženec oz., če bi še jaz v obratnem smislu v retorično obremenjenem jeziku rekel, da so prišli miroljubno (''na počitnice'')'', zaščititi mejo SFRJ''. Nekatere, sicer bolj konkretne opombe ti je zgoraj podal že Yerpo, a se vsebina od takrat ni dosti spremenila. ::::::::Če na kratko povzamem: besedilo uporablja retorično obremenjen in interpretativen jezik, pri izbiri ter uporabi virov pa daje vtis selektivnosti. Ponekod deluje, kot da je bila najprej postavljena teza, nato pa so bile izbrane navedbe, ki jo podpirajo, namesto da bi se iz večih virov bolj nevtralno predstavilo celotno dogajanje. S tem se že vnaprej usmerja razumevanje dogodkov in se odgovornost za začetek spopadov posredno pripisuje eni strani, brez ustrezne predstavitve drugih relevantnih pogledov. ::::::::Predlagam naslednje: ::::::::* preoblikovati besedilo v bolj faktografsko-opisno, ne argumentativno obliko; ::::::::* vse vrednostno obarvane izraze bodisi povsod pripisati konkretnim avtorjem bodisi jih nadomestiti z nevtralnim jezikom; ::::::::* dodati več virov slovenskih zgodovinarjev; poleg Repeta; ::::::::* in preveriti v skupnosti, ali tema sploh izpolnjuje merila enciklopedične pomembnosti kot samostojno geslo, ali pa bi bila primernejša kot del članka o osamosvojitvi Slovenije, ali gospodarskih odnosih iz preloma 80. v 90. leta. Lp ::::::::[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:08, 14. julij 2026 (CEST) :::::::::Strokovne polemike same po sebi niso nič slabega; so zaželene, še zlasti če v njih sodelujejo ''na posameznem področju'' uveljavljeni akademiki z obsežno in strokovno preverjeno/recenzirano bibliografijo ter objavami tako doma kot na tujem. Očitno podcenjuješ Repeta oz. njegovo raziskovalno delo ''s področja slovenske moderne zgodovine'', saj ga primerjaš z osebki, ki sploh niso zgodovinarji (kvečjemu ljubiteljski zgodovinarji, npr. Omerza, Švajncer, Praznik), z zgodovinarji s specializacijami za "neustrezna" obdobja preteklosti oz. tematike (Granda – agrarna zgodovina na Slovenskem + obdobje slovenske zgodovine od 1800–1941; Griesser Pečar – obdobje od razpada AO do prvih let po 2SV + zgodovina RKC na Slovenskem v letih 1946–1990) ali pa s političnim nastavljencem, kot je diplomant zgodovinopisja z doktoratom s Teološke fakultete Dežmanom. :::::::::Zgodovinopisje ni eksaktna veda, ni družboslovje (še manj naravoslovje), sodi med tako imenovane humanistične študije, kjer je "polnokrvna" enciklopedičnost neuresničljiva. Če enciklopedičnost razumemo kot popolnoma nevtralno podajanje nespornih dejstev, potem je to ideal, ki ga v zgodovinopisju ni mogoče v celoti doseči. Že izbira, katera dejstva vključiti, katera izpustiti in kako jih povezati, je interpretativna. To je poudarjala že historiografija 20. stoletja od hermenevtičnih pristopov dalje. :::::::::Obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ne vključuje in ne pojasni političnih in pravnih sotvarij spopada, v dnevniški obliki se osredotoča predvsem na premike in operacije posameznih vojaških enot ter rezultate spopadov – mestoma bolj spominja na prispevek s področja obramboslovja kot zgodovinopisja. Nič narobe s tem. En izmed problemov pa je, da je članek škrbina celo na tem "strogo" vojaškem področju; primer: ni moč zaslediti (po mojem mnenju zelo pomembnega) podatka o tem, koliko vojakov JLA (manj kot 2000, konkretno 1990), zveznih miličnikov (461) ter carinikov (60 od načrtovanih 270) je začelo intervencijo v Sloveniji. Ne pojasni, da so spopadi potekali na 2 % ozemlja RS, da je JLA v 10 dneh uporabila 3 % zračnih sil, da težkega orožja sploh ni uporabila in le manjši del od 1160 tankov in oklepnikov, nameščenih na 5. vojaškem območju. Ti podatki so znani, vir, na katerega se sklicujem v svojem članku je akademski – dr. Anton Bebler, svoje dni predavatelj na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. :::::::::Obstoječi članek ne stoji na relevantnih sekundarnih virih; Švajncer in Praznik sta primarna vira in oba veterana spopada v Sloveniji. Poleg tega vsebuje nedokazljive interpretacije; primer: "''Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo''." Ta zapis je podan kot dejstvo in ni jasno izpostavljen kot Švajncerjevo mnenje. Vojna za Slovenijo ni dejstvo – le interpretacija. Ni vsak oborožen spopad že vojna; politično vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 28. junija celo '''sprejelo sklep, da ni razlogov za razglasitev vojnega stanja ali izrednih razmer; vojno stanje nikoli ni bilo razglašeno'''. Od kje potem "vojna"? In kaj dokazuje, da se je "vojna" začela s tem, ko je enota JLA prestopila slovensko-hrvaško mejo? RS je bila vse do 8. 10. 1991 del Jugoslavije (mnenje Badinterjeve komisije in mnogih relevantnih mednarodnih dejavnikov), JLA pa je bila na ozemlju RS vse do 18. 10. 1991 legalna in ne tuja sovražna vojaška formacija (odločba slovenskih sodišč) – zakaj bi prečkanje meje s strani enote JLA pri Metliki pomenilo začetek vojne; mar JLA ne bi smela premikati svojih enot po teritoriju Jugoslavije, katere del je po mednarodnem pravu bila tudi Slovenija vse do okt. 1991? In zakaj obstoječi članek ne omeni dejstva, da je prelivanje krvi začela slovenska stran (vojaki JLA namreč niso ranili ali ubili nikogar, v prvem spopadu pri Pogancih je bil ranjen podporočnik JLA Jasmin Kadić, obstrelil ga je pripadnik TO)? :::::::::Kje v obstoječem članku so predstavitve mnenj/potez relevantnih mednarodnih dejavnikov (ES, KEVS, ZDA, Badinterjeve komsije idr.)? OK, bi razumel, da obstoječi članek teh menjen ne omenja, če bi bil njegov namen opisati predvsem vojaške manevre, taktike in strategije. A članek je poln političnih interpretacij, ki jih ne podaja kot interpretacije, pač pa kot dejstva. In ta dejstva so neredko neresnična (laži). Primer: Pekre (maj 1991); piše, da je pri vadbenem centru incident "zaigrala" JLA – laž, incident je začela TO, ki je aretirala dva "izvidnika" JLA in ju zaprla v center. Obkolitev centra je bila reakcija JLA na to "aretacijo". Članek tudi ne omenja, da so dva dni po dogodkih v Pekrah teritorialci iz TAM-a odpeljali 4 oklepnike, dokončane za JLA in namenjene v Črno goro. Je tudi to krajo "zaigrala" JLA? Primer 2: TO in slovenska policija naj bi preprečili večjo agresijo JLA na Slovenijo. Laž ali pa nepoznavanje zgodovinske literature oz. primarnih virov. Dejstvo (vir Repe, ki se sklicuje na magnetograme političnega vodstva): '''slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrniti Brionske deklaracije zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos'''. Pristanek na brionsko deklaracijo je torej zaustavil spopad večjih razsežnosti, ne TO in milica RS. In brionska deklaracija ni le zamrznila osamosvojitve, z deklaracijo je bila suspendirana razglasitev samostojnosti (mnenje Badinterjeve komisije). Deklaracija sploh ni predvidela umika JLA iz Slovenije (dejstvo), tudi ne ne-izpogajane samostojnosti RS oz. razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami (dejstvo). :::::::::Skratka, vse to, kar v svojem pamfletu očitaš meni oz. mojemu prispevku, je značilnost obstoječega članka – pristranskost, ne-razločevanje med dejstvi in interpretacijami, brez uglednih virov (v strokovnem smislu). V mojem prispevku je avtorstvo izjav jasno označeno, menja so povsem razvidna in pogosto povezana z različnimi (akademskimi, medijskimi) viri. Moj prispevek sloni predvsem na akademskih in medijskih (torej sekundarnih) virih, ki jih mestoma dopolnim s primarnimi viri – a le v primeru, če se stališča slednjih ujemajo s stališči sekundarnih virov oz. če navedbe primarnih virov omenjajo tudi sekundarni. :::::::::Nekateri uporabljeni izrazi v mojem prispevku naj ne bi bili nevtralni; eee, to je tvoje strokovno mnenje? Iz tvojega zapisa je razvidno, da je tvoje znanje s področij zgodovinopisja, prava, politologije pomanjkljivo in da nimaš (rednega) stika z akademsko produkcijo na nobenem od omenjenih področij. Zato se ti zdi, da določeni izrazi niso nevtralni. Če virov, katerih "čudno" izrazoslovje uporabljam v prispevku, ne prepoznaš kot zanesljive, ne pomeni, da res niso zanesljivi. Najprej se seznani z relevantno akademsko literaturo, potem pridigaj o neustreznem izrazoslovju. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 18:17, 25. julij 2026 (CEST) ::::::::::Ugotavljam, da si, če lahko uporabim Repotov izraz, v svojem tekstu malo "svaštaril" (prim. [https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174699214 <nowiki>[1]</nowiki>], 32:06). Nadalje ne obrekuj, da prof. Repeta podcenjejum, sploh ne, hkrati pa tudi ne podcenjujem njegove, recimo, propagandne sposobnosti ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-66ILPFXK <nowiki>[2]</nowiki>] 160-2) (Ima jo tudi marsikdo drug, da ne bo pomote; tudi nekateri tisti, ki sem jih naštel). O Dežmanu si lahko marsikaj mislimo, a je trenutno vendarle direktor Muzeja slovenske osamosvojitve. Zakaj sem omenil Omerzo? Zgolj iz razloga, ker je našel veliko dokumentov, ki se v Repetovi knjigi o Kučanu (magično) ne pojavijo (na tisto, da so ljubitelji ipd., ti bo odgovorilo to [https://www.youtube.com/watch?v=IAtKmS3HWPY <nowiki>[3]</nowiki>] 1:47:16-1:48:30). Z drugim in zadnjim odstavkom svojega "traktata" si pokazal, da ne spoštuješ [[Wikipedija:Vljudnost|WP:VLJ]] (kaj si ti misliš na podlagi enega komentarja, ki je bil splošne narave, o moji razgledanosti, @[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] je pa ... premalo in podcenjevalno, ter ne prispeva k izboljšanju osveščenosti o tej temi in k osnutku članka). Če trenutni članek na temo spopada ali vojne v Sloveniji poleti 1991 ne vsebuje ozadja, ki ga omenjaš, lahko seveda z relevantnimi viri dodaš zaključke drugih avtorjev, ki niso bili citirani v preteklosti. To pa še ne pomeni, da si slovenski zgodovinopisci, zgodovinarji in pripadniki TO in same vojne ne zaslužijo sklicevanja. Mislim, da sem dovolj zgoščeno odgovoril. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:26, 25. julij 2026 (CEST) 717taqu5cjin4ptfrd15p2qjz9ojtc3 6718014 6718012 2026-07-25T20:35:31Z MaksiKavsek 244409 6718014 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. |}{{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} ==[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije]]== Pozdravljen, hvala za dodano besedilo. Da bo to skladno z ostalimi wikismernicami, te prosim še, če, kjer potrebno in ustrezno, dodaš [[WP:POVEZAVA|notranje povezave]]. Hvala!--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 23. marec 2023 (CET) :@[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] Jaz pa bi te prosil, da vso ali večino vsebine v zvezi z osamosvojitveno vojno preneseš v članek [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]. V članku o plebiscitu je po mojem mnenju dovolj samo krajši povzetek in povezava na članek o vojni, ker je tako vse bolj na svojem mestu. Hvala za tvoje prispevke. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 00:21, 24. marec 2023 (CET) == [[Deklaracija za mir 1991]] == Razveljavil sem tvoj včerajšnji dodatek v članek. Prvi odstavek dodatka je dobesedno skopiran iz knjige [https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/Vojna-in-mir-notranjost.pdf Vojna in mir], kar je kršitev avtorskih pravic, drugi pa v veliki meri izvirno raziskovanje (na primer trditve o "kapitulaciji" citirani članek iz Dela nikakor ne podpira). Če vztrajaš pri zapisanem, prosim začni razpravo na [[Pogovor:Deklaracija za mir 1991]], da pridemo do konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:04, 5. december 2024 (CET) :Navajanje besedil ali delov besedil iz študij, zbornikov, znanstvenih monografij ipd. literature ni kršenje avtorskih pravic - še zlasti ne v primeru, ko so objavljeni avtor navedka, publikacija, leto objave in celo stran, kjer se navedek v publikaciji nahaja. Zato razveljavi svojo razveljavitev. Če je ne boš ti, jo bom moral sam. :Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije. Deklaracija ni zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. '91, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom v Sloveniji spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, demobilizira TO itn. Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v akciji “nameščanja” zveznih carinikov na mejne prehode v Sloveniji, umakne v vojašnice. Deklaracija umika JLA iz Slovenije ni predvidela! Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo verificirati svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve s SFRJ. To ve vsakdo, ki je pozorno prebral brionsko deklaracijo. In to so opazili tudi nekateri poslanci Demosa ter 10. 7. 1991 v Skupščini RS glasovali PROTI ratifikaciji deklaracije. Izraz "kapitulacija" je uporabil Vitomir Gros - članek v Delu navaja prav njega. Kljub burnim reakcijam nekaterih poslancev Demosa je bila deklaracija na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:57, 13. december 2024 (CET) ::Besedilu Marka Hrena so manjkale navednice. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:08, 13. december 2024 (CET) :::Torej po mnenju Vitomirja Grosa je bila kapitulacija. Vse ostalo je [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirno raziskovanje]], ki tu ni dobrodošlo. Prav tako ni dobrodošlo kršenje avtorskih pravic - dobesedno prepisovanje besedil namreč to je, če ni zelo dobrega razloga za dobesedni navedek (česar tu ni). Če boš vztrajal pri tovrstnem početju, ti bomo preprečili urejanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:24, 13. december 2024 (CET) ::::Citiranje relevantnih virov, ki navajajo faktično preverljiva dejstva & trditve, ni "izvirno raziskovanje". Zakaj potem ne brišeš Pučnikovega dretja, da je deklaracija za mir izdaja? Kdo je dokazal izdajo komu in pred katerim sodiščem? Je bila izdaja takrat zakonsko definirana - izdaja po katerem členu, katerega zakona? In na koncu - kdo si ti, da boš preprečil urejanje? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:46, 14. december 2024 (CET) :::::1) Izvirno raziskovanje je izjava "Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije" in preostanek zgornjega komentarja. :::::2) Pučnikova izjava je zelo znana v tem kontekstu in ni predstavljena kot dejstvo, pač pa kot njegovo mnenje. Enako bi šlo, če bi napisal, da je bila po mnenju Vitomirja Grosa kapitulacija. :::::3) Sem administrator slovenske Wikipedije, ki ga je skupnost pooblastila za uveljavljanje smernic in pravil projekta. :::::— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:03, 14. december 2024 (CET) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (7. junij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Enciklopedičen način opisovanja naj bi podal ''zaokrožen'' povzetek informacij na določeno temo. Zaokrožen povzetek zajema 'golo' ''faktografijo'', ki zadeva temo – kraje, časovna obdobja, dogodke, akterje dogajanja ipd. –, in ''kontekste'', ki spremljajo fakte teme in jih tudi pogojujejo ali vsaj oblikujejo. Faktografija, ki jo navajam v prispevku je preverljiva in verodostojna, saj se v tem delu sklicujem na akademske monografije, raziskave in študije. Zgodovinopisci, kot so Repe, Nikolić, Petrović, so med uveljavljenimi v tem delu Evrope (in širše). Globalno uveljavljena pa je zgodovinarka Todorova. Bebler kot obramboslovna referenca je v Sloveniji tako rekoč nepogrešljiv; magistrski deli, ki ju navajam, sta prestali strokovni/znanstveni preizkus. To lahko trdim tudi za izsledke raziskovalcev, zaposlenih v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je osrednja državna ustanova za slovensko zgodovino 20. in 21. stoletja. Nič esejističnega (oz. proznega ali subjektivnega z moje strani) ni v sklicevanju na te reference. :Kontekste lahko tvorijo primarni viri – med te sodijo uradni viri (v mojem prispevku Uradni list RS, Poročevalec RS, uradni dokumenti Evropske skupnosti, Evropske komisije, Konference za evropsko varnost in sodelovanje, uradna stališča mednarodnih in domačih odločevalcev, odločbe sodišč). Nič esejističnega ni v 'golem' navajanju stališč uradnih virov; zakoni, upravni odloki, uradna politična/državna stališča, sodne odločbe, zavezujoča pravna stališča niso moja subjektivna stališča. :Primarni viri, ki lahko pojasnjujejo fakte in kontekste, ki jih obkrožajo, so tudi memoari akterjev in prič dogodkov. Navajanje memoarjev/pričanj je sprejemljivo in za bralce tudi zanimivo, če lahko dodatno osvetlijo neko že strokovno/znanstveno ugotovljeno in potrjeno 'stanje stvari' o določeni temi. Prav na ta način so memoarji/pričanja uporabljeni v mojem prispevku – kot dodatna pojasnila, ne kot 'okostje' prispevka. Na podoben način so uporabljeni tudi medijski viri kot sekundarni viri, ki prenašajo sporočila tako uradnih virov kot izjave/spomine prič in akterjev, ki so bili neposredno udeleženi v dogajanju 'teme'. :Lahko bolj natančno pojasnite svojo odločitev, da zavrnete objavo prispevka, saj brez konkretnih in utemeljenih pripomb vaša 'utemeljitev' zveni plehko? Če ni skrivnost – kaj sploh veste o znanstvenem pisanju člankov? Koliko znanstveno/strokovno recenziranih besedil ste že objavili in v katerih relevantnih strokovnih publikacijah? Ste sploh zgodovinopisec? Kdo sploh ureja zgodovinopisne članke na slovenski Wikipediji? Zakaj ne brišete očitnih nesmislov in člankov, ki v sestavkih sploh ne navajajo virov? Primer je, denimo, članek 'Pekrski dogodki'. Še ne dolgo nazaj je prav v tem članku pisalo, da je bil pred vojašnico v Mariboru 24. 5. 1991 povoženi Šimčik prva žrtev desetdnevne(!) osamosvojitvene vojne – ker med 24. 5. in 27. 6. 1991 je le 10 dni? Se ni vojna začela 27. 6. 1991 in formalno končala 7. 7. 1991? Tudi če niste zgodovinar, koledar pa verjetno znate brati? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:30, 7. junij 2025 (CEST) ::Bom zaenkrat odgovoril jaz, mogoče bo kolega, ki je prvotno zavrnil osnutek, kasneje dodal še kaj svojega. ::Celotno besedilo v osnutku je napisano izrazito pristransko, kar krši naše smernice, primer je že prva poved "Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije (RS), ampak način osamosvajanja.", ker bralcu vsiljuje interpretacijo namesto, da bi bralcu predstavila preverljivo dejstvo s podporo v virih. Wikipedičen slog bi recimo bil "Nekateri predstavniki zveznih oblasti so trdili, da ni bila sporna pravica Republike Slovenije do samoodločbe, temveč način, kako je bila ta izvedena.". Osnutek se nadaljuje na enak način skozi celotno besedilo, nanašajoč se zgolj na eno interpretacijo dogodkov, predvsem kritiko slovenske politike 1991 brez uravnoteženih pogledov ali sklicevanja na alternativne interpretacije. Tak slog je primeren zgolj za esej ali zgodovinski komentar, ne pa za enciklopedijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:20, 7. junij 2025 (CEST) :::Ne sodite o (ne)pristranskosti zapisanega, če prebranega niti ne razumete oz. svoje "delo" opravljate malomarno. Da ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije, ampak ''način'' osamosvajanja, je '''uradno stališče''' Republike Slovenije, izraženo v izjavi, ki jo je skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije 10. 7. 1991 potrdila Skupščina RS s 189 glasovi ZA, 11 PROTI & 7 vzdržanimi. Izjava je bila objavljena v Uradnem listu št. 5 (1991). Ne sklicujem se na mnenje zveznih organov, pač pa na Uradni list RS. In v izjavi jasno piše, da nobena jugoslovanska republika in ''noben'' zvezni organ ni nasprotoval pravici do samoodločbe. Vir je tudi naveden, v mojem prispevku kot sklic H, skupaj s povezavo do izjave v Uradnem listu 5/1991. Ne znate klikniti na povezavo? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 01:23, 8. junij 2025 (CEST) ::::Za začetek, na Wikipediji se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje, upam, da ne zameriš. Če bomo razpravo nadaljevali, bi prav tako lepo prosil, da v duhu smernic Wikipedije ostanemo vljudni in konstruktivni. ::::Kar se zadeva prve povedi osnutka, razumem, da se trditev opira na uradno izjavo Skupščine RS, ampak četudi gre za uradno stališče države, je v enciklopedičnem besedilu treba to jasno opredeliti kot takšno — torej z navedbo, kdo je trdil, kdaj, in v kakšnem kontekstu. Wikipedija ne povzema niti uradnih dokumentov kot absolutnih in univerzalnih dejstev brez konteksta in virov — to je osnovna [[Wikipedija:Nepristranskost|zahteva po nevtralnosti]]. Kar se tiče celotnega osnutka: težava ni le v eni povedi, temveč v splošnem slogu članka, ki stalno povzema eno samo interpretacijo dogodkov — torej predvsem kritično razlago slovenske politike ob osamosvajanju, brez ustreznega prikaza širšega konteksta ali alternativnih pogledov. To se med drugim kaže v uporabi izrazov kot so "sprenevedanje", "figa v žepu", "relativno lahek zalogaj", "psihološko-propagandna bitka", itn.; uporabi trditev, ki akterjem pripisujejo motive (npr. da so se za nekaj zavestno odločili, da so želeli povzročiti krizo ipd.), kar je lahko del analize, ne pa enciklopedičnega zapisa; navajanju dogodkov brez uravnoteženih pogledov, kot da so interpretacije samoumevne resnice. Tak slog je po Wikipedijinih merilih bližje eseju ali publicističnemu komentarju, ne pa enciklopedičnemu članku. Če je v ozadju osnutka želja predstaviti manj poznano ali zamolčano plat zgodovine osamosvajanja, je to vsekakor legitimno, vendar mora biti predstavitev 1.) jasno opredeljena kot določen pogled ali razlaga, z virom in kontekstom, 2.) uravnotežena z vključitvijo drugih vidikov, interpretacij ali odzivov, 3) napisana v nevtralnem, enciklopedičnem jeziku, brez retoričnih figur ali emocionalno obarvanih izrazov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:34, 8. junij 2025 (CEST) :::::Če bi prebral članek v celoti in ga razumel, bi vedel, da je kontekst sprejetja izjave Skupščine RS glede spornega načina osamosvajanja RS pojasnjen; vključno s tem, kdo je izjavo sprejel (glasovi za, proti, vzdržani), kdaj in kje. Teh pojasnil, jasno, ni v uvodnem Povzetku. Zadržan odnos do uradnih stališč in dokumentov je lahko razumljiv, a ni razloga, da bi sklicevanje na tovrstne vire zavračali, če njihovo faktično točnost potrjujejo tudi drugi viri. V mojem članku ni navrženo le to, da je Skupščina RS z izjavo, sprejeto 10. 7. 1991 (po vojni!), priznala, da nobena jugoslovanska republika in zvezni organ ne nasprotuje pravici do samoodločbe RS, vključno z odcepitvijo (to pravico je RS jamčila tudi Ustava SFRJ), opisani so tudi povsem eksplicitni pozivi slovenskemu vodstvu, naj Slovenija zapusti Jugoslavijo. Skratka, ne le, da druge republike Slovenije niso zadrževale, srbsko vodstvo (iz razlogov, ki so v članku pojasnjeni, skupaj s kontekstom spora med Slovenijo in Srbijo, ki se je začel že v 1980ih) je Slovenijo želelo celo "izgnati" iz SFRJ (izraz, ki ga je v svojih spominih uporabil srbski član Predsedstva SFRJ Jović). Izganjanje Slovenije iz SFRJ je opazil tudi ameriški ambasador Zimmermann; slednji poleg svojih opažanj in analiz v svojih spominih navade tudi Kučanove trditve, da ga je srbsko vodstvo vse od večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 pozivalo naj se v Sloveniji razpiše referendum in naj Slovenija zapusti SFRJ, če bo večina na referendumu glasovala za samostojnost. Podobno izkušnjo v svojih spominih opiše tudi Drnovšek; še več, Drnovšek se je s srbskim vodstvom že pred vojno pogovarjal tudi o umiku JLA iz Slovenije (umik JLA je bil razumljen kot predpogoj samostojnosti). Manj kot 2 tedna pred razglasitvijo samostojnosti je predsednik zvezne vlade Marković v Skupščini RS povsem jasno povedal, da ne nasprotuje plebiscitni odločitvi in razdružitvi Slovenije, a da se je treba pred razdružitvijo dogovoriti glede vrste (predvsem ekonomskih) zapletov. (Za primerjavo: Velika Britanija se je razdružila z EU 4 leta in pol po brexit-referendumu, večino tega časa se je pogajala glede pogojev izhoda.)  Vse to je opisano v članku – dodatni viri, ki pritrjujejo izjavi v Uradnem listu RS. Sklicevanje na uradni vir v tem primeru v ničemur ne načenja rigorozne enciklopedične faktičnosti. :::::Podobno je z uporabo "čustvenih izrazov", še zlasti, če jih uporabljajo sami akterji opisanih dogodkov. Izraz "''s figo v žepu''" (nanaša se na neizpolnjene obljube, ki jih je Demosova vlada dajala predsedniku zvezne vlade Markoviću glede vplačila carin v zvezni proračun) ni moj, je uporabljen v publikaciji, ki jo je izdala Carinska uprava Republike Slovenije (ta je navedena med viri – referenca III). Če v članku uporabim izraz slovenskih carinikov, v ničemer ne zmanjšam faktičnosti njihovega hvalisanja in priznanja, da so Markovića v poplebiscitnem obdobju vse do razglasitve samostojnosti 25. 6. 1991 vlekli za nos – obljubljali so vplačilo carin, a jih nikoli vplačali v zvezni proračun. Če bi, denimo, našli Hitlerjevo zabeležko, da je "''treba vse judovske svinje pobiti''", bi v ničemer ne zmanjšali faktografske rigoroznosti enciklopedije, če bi v njej uporabili ta komentar. Izraz "''sprenevedanje''" je čustveno nabit? Resno? Lahko navedeš ne-čustveno sopomenko izraza? Izraz povzemam po Repetu; Repe v svoji zgodovinopisni monografiji zapiše, da se je slovensko vodstvo "''v odnosu do Markovića odločilo za tipično jugoslovansko taktiko zavlačevanja, sprenevedanja in 'nadmudrivanja'''". Grozno – uporabil je celo izraz "''nadmudrivanje''"! Boš Repetu očital nestrokovnost? Fascinantno je, kako dlakocepsko bereš moj članek in te moti domnevna čustvena nabitost posameznih izrazov, dasiravno je na slovenski Wikipediji, še zlasti na njenem zgodovinskem "oddelku", ogromno smetja, ki ni le faktično netočno in odkrito pristransko, je praviloma tudi brez sklicev na relevantne znanstvene/strokovne vire. Akademski zgodovinopisec Repe ti glede strokovne rigoroznosti ne seže niti do gležnja, ne? Ti si strokovnjak z mednarodno priznanimi zgodovinopisnimi referencami, ki bi celo Repetu zavrnil članek, če bi se odločil pisati za Wikipedijo? :::::Moti te čustvena nabitost izraza "''psihološko-propagandna bitka''"? Povzemam ga po Zimmermannu (v mojem članku referenca 8), ki v svojih spominih o razpadu Jugoslavije in vojaških prijemih slovenske strani uporabi izraz "''psychological warfare''". Izraz sploh ni čustveno nabit, uporablja ga tudi obramboslovna in vojaška stroka: psihološka vojna, psihološka operacija, propagandna vojna, psihološka obramba, psihološka in propagandna vojna ipd. Tudi v zapisu, da so bile obkoljene in neoskrbovane posadke JLA ''relativno lahek zalogaj'' za slovenske borce, je čustvena nabitost le tvoja projekcija. Saj res, kakšna je ne-čustvena verzija sintagme "''relativno lahek zalogaj''"? Je treba zaradi tvojih projekcij in izmišljij glede posameznih domnevno čustveno nabitih izrazov blokirati članek v celoti? :::::Zapišeš, da akterjem pripišem zavestne odločitve/motive. Spet splošna in plehka opazka, brez konkretnih primerov. Lahko le ugibam, kaj te je zmotilo. Načeloma je tako, da so akterji akterji prav zato, ker imajo določene motive in sprejemajmo zavestne odločitve. Motivi/odločitve jih ženejo v ''akcijo'', zato jim tudi pravimo – ''akterji''. Demosova vlada si je povsem zavesno (ne po naključju) prisvojila carine, ki so bile v SFRJ lastni in neposredni prihodek zvezne vlade. In povsem zavestno sprejela tveganje, ki je nastopilo s prilaščanjem tujega. Povsem zavestno je zavračala dogovorjeno in izpogajano razdružitev pod pogoji federacije – na kar je slovensko vodstvo opozarjal Drnovšek. Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner. Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja. Tudi relevantni mednarodni dejavniki (ZDA, Evropska skupnost, KEVS idr.) so opozarjali slovensko vodstvo na nesprejemljivost enostranskih in ne-izpogajanih osamosvojitvenih potez ter na tveganja, povezana z njimi. Vse te odločitve vodstva RS glede ignoriranja zveznih institucij in zavračanja osamosvojitve pod zveznimi pogoji so bile – zavestne. Posledica zavestne odločitve je bilo tudi spreminjanje zakonodaje na področju obrambe (že pred plebiscitom); posledica tega spreminjanja sta bila prisvajanje obrambnih pristojnosti s strani RS in omejitev napotitev slovenskih nabornikov v JLA. Tudi tveganja, povezana s tem spreminjanjem, so bila zavestno sprejeta. Zaradi spora (z JLA) glede obrambnih pristojnosti v RS in napotitev nabornikov so se zgodile Pekre. 3 dni po incidentu v Pekrah je TO iz mariborskega TAM-a odpeljala še 4 oklepnike, izgotovljene za JLA. Povsem zavestna kraja in povsem zavestno sprejemanje tveganja. Povsem zavestno je bila sprejeta tudi odločitev za oborožen spopad z JLA in prelivanje krvi, ki ga je pri naselju Pogance začela slovenska stran. Povsem zavestno je bil izdan ukaz "republiške koordinacije" za napade na večje in dobro oborožene kasarne JLA v Ljubljani in na Vrhniki, ki pa so ga podrejeni častniki TO, ki so bili v blokadi teh kasarn, ignorirali ali zavrnili, saj so se zavedali tveganja devastacije in morije v gosto poseljenem urbanem okolju v primeru odgovora JLA na napade TO. Itn. :::::Da, Wikipedija dopušča tudi drugačne poglede (''points of view'') na isto temo, dokler so jasno označeni – članek, ki ga objavljam, pojasnjuje nekatere pravne in politične kontekste, kar je omenjeno že v naslovu članka. Points of view pristop omogoča, da se predstavi več različnih stališč o isti temi, še posebej v primerih, kjer je tema sporna ali večplastna, kar je pogosto v družbenih, političnih ali filozofskih temah. Tema spopada v RS oziroma dogajanj, ki so pripeljala do njega in mu sledila, je kontekstualno večplastna; konteksti, ki se "križajo" v osamosvajanju in spopadu poleti 1991 imajo različno "genealogijo" in različne časovne razpone, najstarejši me njimi segajo že v osemdeseta leta. Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991. :::::Wikipedija dopušča več člankov na isto temo, če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. Kot rečeno, moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih informacij in virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:14, 8. junij 2025 (CEST) ::::Gre za analizo na podlagi primarnih virov, kar je nezaželeno. Predlagam, da se raje sklicuješ na sekundarne vire in se pri tem držiš smernic, ki jih je kolega podal zgoraj. Na nesmiselne napade pa se ne bom odzival. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. junij 2025 (CEST) :::::Osnutek članka za Wikipedijo je popravljen, skladno z recenzijskimi pripombami rednega profesorja zgodovine na Filozofski fakulteti dr. Boža Repeta. Repe je vsebino članka že po prvem branju ocenil kot »dober približek realnemu dogajanju«, zato članku v faktičnem smislu ni bilo nič odvzeto, so pa, kot rečeno, bile upoštevane in dodane Repetove pripombe. Tako članek ne vsebuje le opisa neposrednega konteksta spopada (carine), pač pa tudi opis širšega konteksta (v dodanem poglavju »Predzgodovina«). :::::Kvintesenca znanstvenih/strokovnih/enciklopedičnih besedil je prav utemeljenost na preverljivih in verodostojnost faktih ter strokovnih mnenjih. Ogrodje članka zato tvorijo akademski (sekundarni) viri, dopolnjeni s primarnimi viri. Mestoma se sklicujem tudi na poročanje/analize relevantnih medijev in pravna menja (npr. mnenje Badinterjeve komisije) – tako relevantne medije kot pravna menja Wikipedija umešča med zanesljive sekundarne vire. :::::Navajanje primarnih virov bralcu pomaga razumeti kontekste, zaključke strokovnih ugotovitev ter včasih tudi deduktivni proces strokovnih analiz. Poleg tega mu povezave do primarnih virov omogočajo lastno raziskovanje in zaključke. Med primarne vire štejejo pravni akti (zakoni, mednarodne pogodbe), stališča in izjave akterjev dogajanja, njihovi spomini ipd. Pravni dokumenti, kot so mednarodne konvencije, zakoni, odredbe, izjave, so navedeni predvsem z namenom informiranja bralstva glede pravnih kontekstov/vidikov obravnavanih tematik. Stališča, izjave in memorije akterjev dogajanja so navedeni, če jih je v svoji analizi uporabil že kateri od relevantnih (npr. akademskih, medijskih) sekundarnih virov, na katere se sklicujem, oziroma se vsebinsko in dejstveno ujemajo z deskripcijami strokovnih analiz/gradiv. Prav z namenom transparentnosti so sklici na koncu članka razvrščeni po skupinah. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 17:41, 11. avgust 2025 (CEST) ==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Pekrski dogodki]]== [[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Pekrski dogodki| [[Pekrski dogodki]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf|spletne strani, dostopne na naslovu https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf.|neke druge spletne strani.}} <small>Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Pekrski dogodki|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Pekrski dogodki]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.</small> Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.<!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --> — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:12, 10. junij 2025 (CEST) :Glej tudi [[WP:Brez izvirnega raziskovanja]] in [[WP:KOI]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:16, 10. junij 2025 (CEST) :Povzemanje in citiranje na Wikipediji ni prepovedano. Še zlasti ne v primeru, ko so povzetki oz. navedki natančno označeni. Viri in reference mojih besedil so jasna; sklici niso navedeni le na koncu besedil, pač pa tudi med vrsticami, skupaj z oznakami strani. Prav zato lahko zlahka najdete moje sklice. Vaše(?) besedilo o Pekrskih dogodkih ima pomanjkljivo označene sklice. Ti so omenjeni le na koncu besedila, ne pa med vrsticami oz. v besedilu – tako je nemogoče preveriti posamezne trditve v besedilu. Pravilo Preverljivosti pri Wikipediji je jasno: pripis vira je potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:52, 11. junij 2025 (CEST) ::Primeri kršenja avtorskih pravic: ::* Tvoja verzija: :::"JLA bi se lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, če bi hotela oba centra zavzeti in ukiniti. Operativno vzeto bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki TO neizkušeni in posadka maloštevilna[I]:279, centra je varovala po ena proti-diverzantska četa, kar bi bilo ob resno načrtovani akciji JLA premalo. :::Po dogodkih v Pekrah se je sekretariat za ljudsko obrambo RS odločil za novo kočljivo potezo. V noči s 26. na 27. maj 1991 so iz mariborskega TAM-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, odpeljali štiri izgotovljene oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk vrha JLA in mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta dosegla, da so bila vozila po treh tednih vrnjena.[I]:280" ::* Verzija iz knjige Jutri je nov dan: :::"JLA bi se torej lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe predsedstva iz 8. maja, če bi hotela centra zavzeti in ukiniti. V operativnem smislu bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki neizkušeni in tudi niso imeli prave zaščite (kot piše Janša, naj bi oba centra varovala po ena protidiverzantska četa, kar bi bilo - ob resno načrtovani akciji JLA z oklepniki, helikopterji in drugimi sredstvi - dosti premalo). :::Srečen razplet v Pekrah je potem v obrambnem ministrstvu spodbudil željo po novem dokazovanju slovenske moči. V noči s 26. na 27. maj so iz mariborskega TAM-a odpeljali štiri dokončane oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk armadnega vrha pa tudi mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta povzročila, da so vozila po treh tednih vrnili v zameno za pisno jamstvo, da ne bodo uporabljena na ozemlju Slovenije." ::To ni povzemanje, temveč parafriziranje, kar se šteje za kršitev avtorskih pravic, zaradi česar je lahko Wikipedija v pravnih težavah. Če si avtor knjige in želiš, da je besedilo objavljeno na Wikipediji, lahko pošlješ dovoljenje na permissions-sl@wikimedia.org, obrazec je dostopen na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:33, 11. junij 2025 (CEST) :::Na Wikipediji je parafraziranje dovoljeno, vendar mora biti podprto z zanesljivimi viri, OBVEZNIMI in-line navedbami virov in ne sme izkrivljati pomena izvirnega besedila. :::Od urejevalcev se pričakuje, da pri delu navajajo verodostojne vire, tako da je njihove prispevke mogoče preveriti. Članki se morajo nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Zakaj dlakocepiš glede mojega Povzetka, ki je oprt na verodostojne (priznane) vire, ki jih je moč preveriti? Na koliko verodostojnih virov (s strokovnimi referencami) je oprt preostanek članka Pekrski dogodki? Kako je moč preveriti posamezne trditve v preostanku članka, če besedilo sploh ni označeno z in-line sklici? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:50, 11. junij 2025 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (12. september) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -->{{divbox|gray|3=Ta predložitev ni videti napisana na [[Wikipedija:Nepristransko stališče|nepristranski, formalen in objektiven način]]. Napišite svojo vsebino bolj enciklopedično. Pazite tudi, da ne uporabljate [[Wikipedija:Zavajajoče fraze|zavajajočih fraz]], ki promovirajo temo.|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Osnutek ima še zmeraj ogromno problemov, zato je bil odklonjen. 1.) Kot prvo ni napisan v nevtralnem enciklopedičnem tonu, uporablja besede kot so »sprenevedanje«, »lagal«, »zahrbtne poteze«, »psihološko-propagandna vojna« itd. Napisan je v tonu kot, da je vse dejstvo. Nikjer ni pojasnjeno kdo ima taka stališča, ali obstajajo morda še kakšne druge interpretacije. To vse krši pravilo o nevtralnosti. 2.) Je preobsežen, s preveč podrobnostmi in se zato bere kot esej in ne kot enciklopedičen članek. Na Wikipediji ne objavljamo esejev, temveč povzetke bistvenih dejstev. 3.) Viri so neuravnoteženi, saj se osnutek preveč opira na posamezne interpretacije (npr. Božo Repe, Warren Zimmermann, določeni memoarji). Kot omenjeno pod 1.) je na Wikipediji ključno predstaviti več različnih zanesljivih virov in ob tem jasno ločiti dejstva od interpretacij. Če obstajajo različna zgodovinska branja (slovenska, srbska, mednarodna), jih je treba enakovredno predstaviti, kar osnutek ne počne. 4.) Nekateri deli so napisani tako, da zvenijo kot lastna interpretacija pisca, npr. prvi odstavek razdelka "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS". To imenujemo izvirno raziskovanje, ki je na Wikipediji strogo prepovedano. 5.) Kot zadnje naj omenim avtorske pravice. Šel sem ponovno primerjati knjigo Jutri je nov dan avtorja Boža Repeta in vsebina tega osnutka je praktično enaka njegovim pogledom in interpretacij v knjigi. To se mimogrede tudi navezuje na točko 4.). Veliko odstavkov je močno parafriziranih kar je prav tako kršenje avtorskih pravic, kar sem omenjal že v preteklosti. Predlagam, da mogoče razmislite o objavi tega osnutka kje drugje. Morda bi bil sprejet na sestrskem projektu Wikiknjige.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:37, 12. september 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Tvoje urednikovanje ni skladno s temeljnimi pravili Wikipedije, zlasti glede parafraziranja, avtorskih pravic, nevtralnega stališča in prepovedi izvirnega raziskovanja. Posebej problematično je selektivno poseganje v vsebine s področja zgodovinopisja. Gre za strokovno zahtevno področje, ki terja dobro poznavanje metodologije, kontekstov in relevantne strokovne/znanstvene literature. Tvoje interpretacije in selektivno problematiziranje vsebin člankov kažejo na pomanjkanje tovrstnega znanja, kar vodi v vsebinsko neustrezne uredniške zaključke in cenzorske ukrepe. Opazna je tudi tvoja nekonsistentnost pri urejanju ter jasen vtis pristranskosti, saj določene interpretacije (navkljub njihovim vsebinskim pomanjkljivostim in kršenju pravil Wikipedije) privilegiraš/dopuščaš, druge pa neupravičeno problematiziraš. Takšno ravnanje je v neposrednem nasprotju z načelom nevtralnosti in škoduje verodostojnosti enciklopedičnih vsebin. :Cenzuriraš parafraziranje, čeprav to na Wikipediji NI PREPOVEDANO, če jasno pripišeš avtorstvo oz. parafrazirani del besedila označiš/zaključiš z in-line omembo vira in vir navedeš tudi med sklici oz. viri/literaturo (https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Close_paraphrasing). Parafraziranje in dobesedno navajanje avtorjem člankov na Wikipediji omogočata, da se čim bolj dosledno držijo ugotovitev iz strokovno relevantne literature – tovrstno "oklepanje" literature je še zlasti pomembno, ko gre za literaturo avtorjev z akademskim ozadjem/referencami. Ideja, da je močno parafraziranje ("close paraphrasing") kršenje avtorskih pravic, je tvoj cenzorski izmislek. :Parafraziranje pomeni kršenje avtorskih pravic le v primeru, če ni ustrezno označeno. Parafraziranje v mojem osnutku je označeno skladno s pravili Wikipedije; prav zato si lahko celo ti, ki očitno nisi najbolje seznanjen z zgodovinopisno literaturo, zadevajočo obdobje 1980ih in leto 1991 v RS/SFRJ, brez težav poiskal avtorja, njegovo monografijo in v slednji strani s parafrazami, uporabljenimi v mojem osnutku. Kršenje Repetovih avtorskih pravic (ali celo prisvajanje njegove intelektualne lastnine?) z moje strani je tako še en izmed tvojih izmislekov. :Parafraziranje cenzuriraš, a če ugotovitve iz literature povzamem s svojimi besedami, osporavaš izboru opisnih izrazov in/ali pa zapisano cenzuriraš z argumentom, da je lastno raziskovanje na Wikipediji prepovedano. Kako ločiš med povzemanjem in lastnim raziskovanjem, če ne poznaš zgodovinopisne literature? Tako te je zmotil podnaslov "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS"; zapisal si, da gre za nedovoljeno raziskovanje z moje strani. Ne, gre za povzetek ugotovitve iz strokovne literature; vira resda nisem navedel v samem podnaslovu (ker bi bil vir zapisan v podnaslovu videti nekoliko nenavadno), je pa omenjen v besedilu pod njim: "RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.[IV]:80" Poleg tega – članek je pred objavo na Wikipediji recenziral zgodovinopisec prof. Repe. Z zapisanim se strinja. Pomeni – s povzetkom, da je (bila) samostojnost RS pogojena z umikom JLA s teritorija RS, se strinjata (vsaj) dve zgodovinopisni (akademski) "referenci". :Izpostavil si nekatere (po tvojem mnenju) sporne izraze; pišeš, da niso »nevtralni«. Izraz "psiho-propagandna vojna" je sprejemljiv tudi za Wikipedijo – gre za "nevtralen" termin, ki se uporablja v strokovni varnostni in vojaški literaturi, zlasti v starejših delih; na Wikipediji so članki s takšnim oz. podobnimi izrazi; npr.: https://en.wikipedia.org/wiki/Propaganda_and_psychological_warfare_in_the_Gaza_Wars; https://en.wikipedia.org/wiki/Psychological_warfare; https://hr.wikipedia.org/wiki/Psiholo%C5%A1ki_rat Izraz ne ocenjuje moralnosti dejanja, ampak opisuje vrsto delovanja (psihološko vplivanje + propagando + širjenje dezinformacij). Zimmermann, en izmed virov v mojem članku, uporabi izraz "psyhological warfare". A tudi če izraza ne bi uporabil noben vir, njegova uporaba v povzemanju virov ni prepovedana. :Pri uporabi izraza "zahrbtne poteze" ne gre za mojo vrednotno sodbo, ampak za razlago motivacije enega akterja (JLA), tj. gre za njegovo razumevanje oz. interpretacijo ravnanja drugega akterja (slovenske strani); izraz je nedvoumno pripisan akterju (v smislu: "XY je ravnanje razumel kot zahrbtno, zato je ukrepal na način QZ…", "po mnenju akterja XY je bilo dejanje akterja AB zahrbtno, zato je sprejel ukrepe QZ…"). Tvoj zapis, da "nikjer ni pojasnjeno, kdo ima taka stališča" (glede zahrbtnosti), je zato laž. Takšna stališča so povsem jasno pripisana generalom/častnikom JLA in ta stališča so bila med motivi za njihove poteze/ravnanje. :Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih (sekundarnih) virov kot obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ([[Slovenska osamosvojitvena vojna|https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_osamosvojitvena_vojna]]). Cca 80 % obstoječega članka (tj. poglavje "Potek osamosvojitvene vojne" v celoti) se sklicuje le na en vir – na zapise brigadirja SV Janeza Švajncerja, objavljene na Uradu RS za informiranje (torej na "uradu za propagando"). Gre za primarni vir, ne sekundarni. Na koncu članka je med viri in literaturo sicer našteta cela vrsta raznih virov, a teh virov s trditvami v članku ni moč povezati in z njimi preveriti ne vsebine zapisanih trditev v članku ne resničnega avtorstva teh zapisov. Preostalih cca 20 % vsebine obstoječega članka pa se sklicuje predvsem na memoarje in analize Braneta Praznika, v času spopada v Sloveniji zaposlenega v varnostno-obveščevalnih strukturah RS. Pomeni – obstoječi članek skoraj v celoti temelji na dveh primarnih virih in je brez sklicev na relevantne zgodovinopisne strokovne (sekundarne) vire z akademskim ozadjem/referencami. Akademski viri bi morali biti v jedru enciklopedičnega članka, ker implicirajo, da so verjetno prestali recenzijski strokovni/znanstveni postopek. In praviloma vključujejo pester nabor relevantnih virov in osvetlijo obravnavajo temo z različnih zornih kotov. Lep primer je Repetova monografija "Jutri je nov dan", v kateri so navedeni preverljiva dejstva in pogledi različnih slovenskih, jugoslovanskih in tujih akterjev, vpletenih v dogajanje. :Glavni članek tudi ni uravnotežen: oba glavna sklica v njem – brigadir Švajncer in Praznik – sta udeleženca (veterana) spopada v Sloveniji poleti 1991; kje so ugotovitve in pogledi pripadnikov JLA? Obrambni minister vlade SFRJ general JLA Veljko Kadijević je izdal knjigo z opisom svojega videnja dogajanja v Sloveniji in razpada Jugoslavije; tudi slovenski general v JLA Konrad Kolšek, ki je na začetku poveljeval intervenciji JLA v Sloveniji, je svoje ugotovitve objavil v knjigi. Če do zdaj nisi vedel za njune zapise, zdaj veš. Boš kot urednik Wikipedije, ki baje veliko da na uravnoteženost/nepristranskost člankov, že objavljenega zaradi neuravnoteženosti umaknil? :Wikipedija dopušča več člankov na isto temo iz vrste razlogov, npr. če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. :Moj članek opisuje širše in neposredne pravno-politične kontekste v različnih obdobjih (druga polovica 1980ih + 1991), ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in presenetljivega razpleta. Konteksti so mnogoteri in prepleteni, bistvene podrobnosti in primerjave omogočajo poglobljeno razumevanje dogajanja pred spopadom in politično-pravni razplet. Poslanstvo enciklopedije je pojasniti zadeve, ne poenostavljanje kompleksnih procesov in dogajanja, ki lahko vodi v svojevrstno falzificiranje dogajanja v preteklosti. Če je tema kompleksna (npr. zgodovinski konflikti in njihovi širši in ožji/neposredni konteksti), je daljši članek povsem primeren. Wikipedija ne omejuje dolžine člankov, omejitev je tvoj cenzorski izmislek. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:58, 25. januar 2026 (CET) ::Moje mnenje: tekst navaja zavidljivo število kakovostnih virov in deluje odlično referenciran, toda podton je izjemno omalovažujoč do osamosvojitve, ker v njem mrgoli pridevnikov, ki po esejistično izražajo kvečjemu avtorjevo mnenje - namesto točnega povzemanja vsebine zanesljivih virov, kot bi morali. Med bolj izstopajočimi primeri je denimo trditev, da je slovensko vodstvo »lahkotno« kršilo dogovor z JLA, kar je čisto [[WP:OR|izvirno raziskovanje]], prav tako termin »psihopropagandna« vojna. Izvirno raziskovanje je tudi trditev, da je »s prelivanjem krvi začela slovenska stran« - navedeni viri razlagajo, da ni jasno, kdo je sprožil prvi strel in da je mogoče šlo celo za nerodnost. Od splošnejših težav velja omeniti še dejstvo, da je izraz »carinska vojna« v navedenih virih uporabljen publicistično, kot metafora za dogajanje, ki je vodilo do dejanskega vojaškega spopada, medtem ko pričujoči odstavek v isti koš vrže še ta (fizični) spopad, kar med vrsticami dodatno poniža vojno in slika slovensko stran kot krvoločnega agresorja (pri tem denimo zamolči, da je JLA kasneje metala celo sporne kasetne bombe na barikade, pri čemer je umrlo kar nekaj civilistov). ::Menim, da bi tako pristranski tekst naredil izjemno škodo javni podobi slovenske Wikipedije. Ne oporekam dejstvu, da je bilo ravnanje slovenskega političnega vodstva daleč od brezmadežnega in če bi šlo pri pričujočem sestavku za točen povzetek zanesljivih virov, bi ga podprl tudi v trenutni obliki. Niti dolžina ni problem. A se zaradi navedenih razlogov strinjam, da bi rabil precej predelave preden bi bil primeren za objavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:58, 21. april 2026 (CEST) :::Slovenska stran (ne JLA) je kršila dogovorjena premirja; na kar je opozarjal tudi italijanski zunanji minister De Michelis, ki je bil član posredniške "trojke" ES. Glede na število virov, ki sem jih prebral, lahko zapišem, da je bilo kršenje premirij s slovenske strani – lahkotno. To je moj povzetek prebranih virov, ki pa ga ti označiš kot "lastno raziskovanje". Nima veze; konec koncev lahko besedo "lahkotno" brišem iz besedila, s tem besedilo ne izgubi veliko, saj poanta ostane – slovenska stran je kršila premirja. A tvoje spotikanje ob takšne malenkosti razkrije, kako deluje cenzura – "administrator" lahko avtorjev povzetek virov enostavno razglasi za lastno raziskovanje in prepreči objavo prispevka. :::Viri so tudi jasni, kdo je začel s prelivanjem krvi v Sloveniji. Npr. Janez Janša v "Premikih" zapiše, da je bil prvi spopad med TO in JLA pri naselju Poganci, kjer je TO ob 2. uri 27. 6. 1991 naredila cestno barikado, na katero je ob 4. uri naletela enota JLA iz vojašnice v Karlovcu. V spopadu, ki je sledil, je bil ranjen podporočnik JA. Zgodovinar Božo Repe v "Jutri je nov dan" navede tudi ime tega podporočnika (Jasmin Kadić). Kadić je bil prvi in edini ranjeni v spopadu, mrtvih ni bilo – pomeni: slovenska stran je začel s prelivanjem krvi, JLA v tem spopadu ni ranila in ubila nikogar. Kdo je sprožil prvi strel, je druga zgodba. Po mnenju Janše je pri Pogancih prva streljala JLA, po mnenju gen. JLA Konrada Kolška pa slovenska stran. Da je prva streljala slovenska stran, trdijo tudi nekateri slovenski viri, ki pa dodajo, da je bil prvi strel posledica nerodnosti teritorialca. Irelevantno, kdo je prvi streljal pri Pogancih, glede na to, da je spopad v Sloveniji z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji (mednarodni) meji SFRJ v Sloveniji začela slovenska stran že vsaj dan prej. Zavzetje mejnih prehodov s cca 3000 slovenskimi teritorialci in miličniki so kot začetek spopada v Sloveniji prepoznali tuji politični analitiki in diplomati, seznanjeni s podrobnostmi dogajanja – med njimi veleposlanik ZDA v SFRJ W. Zimmermann, kar izrecno omeni v svojih memoarih – kot tudi predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković. :::"Carinska vojna" je z ozirom na cilj prispevka – razsvetliti politične in pravne kontekste spopada – bolj primerno poimenovanje spopada kot, denimo, "vojna za samostojnost" ali "osamosvojitvena vojna" ali "vojna za Slovenijo". Neposredni kontekst (poleg mnogih drugih posrednih) spopada je dobro raziskan in znan – slovensko neizvajanje zveznih predpisov na zunanji meji SFRJ in protipravno prisvajanje carin, ki so v SFRJ bile lastni in neposredni prihodek zvezne vlade/proračuna. V spopadu poleti 1991 nista bila napadeni ne Slovenija ne samostojnost; ogrožene ne teritorialna integriteta, ne institucije oblasti, ne narodna identiteta. Marković je manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti v govoru v Skupščini Republike Slovenije priznal rezultate plebiscita in pravico Slovenije do osamosvojitve ter predlagal pogajanja glede razdružitve in z njo povezanih ekonomskih zadev ter bodočih odnosov, a so ga demosovci izžvižgali. Razlog spopada v Sloveniji je bil slovenski enostranski in ne-izpogajan '''''način''''' uresničitve pravice do samoodločbe oz. osamosvojitve; nobena jugoslovanska republika in noben zvezni organ ni nasprotoval pravici Slovenije do samoodločbe – kar je zapisano tudi v Izjavi Skupščine Republike Slovenije, ki jo je 10. 7. 1991 sprejela skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije (glej Uradni list RS 5/1991). V dneh pred načrtovano razglasitvijo so relevantni mednarodni dejavniki in visoki predstavniki držav svarili oblasti v RS, naj se vzdržijo enostranskih in z zveznimi organi nedogovorjenih potez ter da enostranske poteze ne zavezujejo nikogar – ne mednarodnih institucij in držav, da priznajo samostojnost RS, ne vlade SFRJ, da spoštuje odločitve in poteze oblasti RS. :::Slovanska oblast je z enostranskimi in ne-izpogajanimi potezami (kot je prisvajanjem carin) izzvala spopad v Sloveniji, z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ s pripadniki TO in milice začela spopad v Sloveniji ter pri Pogancih prva prelila kri. Slovenske oborožene sile (TO, milica in cca 5000 lovcev – sodelovanje lovcev v spopadih pomeni kršenje mednarodnega prava) so napadale enote in objekte JLA, ki je bila glede na odločbe slovenskih sodišč in po menju Badinterjeve komisije vse do oktobra 1991, ko je razpadla SFRJ in je RS po mednarodnem pravu postala samostojna, legalna vojaška formacija na območju Republike Slovenije – ne tuja okupatorska armada. :::Da, med poskusom preboja barikade pri Medvedjeku je letalstvo JLA uporabilo kasetne bombe; uporaba tovrstnih bomb pomeni kršitev mednarodnega (pogodbenega) prava. A največjo odgovornost za smrt (tujih) tovornjakarjev in domačina na Medvedjeku nosi TO oz. v pravnem smislu Republika Slovenija – tako so odločila slovenska sodišča, ki so razsodila, da mora zato RS svojcem ubitih tovornjakarjev izplačati odškodnine. Med 22 ubitimi civilisti v spopadu poleti 1991 so prevladovali tujci (15 od 22) – med njimi tovornjakarji, katerih kamione so pripadniki TO skupaj z vozniki "vgradili" v barikade, sami pa se skrili v bližnje gozdove ali na vzpetine, od kjer so napadali enote JLA. Ne čudi, da so se tovornjakarji 29. 6. 1991 na cesti med Lavrico in Škofljico pri Ljubljani teritorialcem s protestom uprli, saj so se ujeti v tamkajšnjo barikado upravičeno prepoznali kot talci slovenske strani. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:30, 25. april 2026 (CEST) ::::Če jih seštejemo, niso več malenkosti, ampak očiten izraz pristranskosti pisca. Zato sem omenjene jasno označil kot "bolj izstopajoče primere". Nobene svoje interpretacije ne smeš dodajati, samo točno lahko povzemaš, pri čemer izjemne trditve (kot je "lahkotno") pač zahtevajo izjemne dokaze. Isto velja za izraz "carinska vojna", kot sem omenil zgoraj. Mimogrede si je Srbija pričela prisvajati carine že mesec do dva prej, kot piše Mencinger v ''Gospodarski sistem in politika Slovenije'', pa srbski vdor v jugoslovanski monetarni sistem je bil tudi jasen znak, da se v zvezi že oblikujejo različni gospodarski sistemi, na podlagi česar komentatorji razlagajo, da je bila slovenska odločitev glede carin zgolj reakcija - pa je ta del konteksta tudi zamolčan, spet na način, da slika slovensko stran kot samovoljno, češ da je zaostrovala položaj brez povoda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:04, 25. april 2026 (CEST) ::::PS: ne nastopam kot urednik ali administrator, pač pa član skupnosti, v kateri smo vsi dolžni graditi konsenz. :::::Vse republike so pri vplačevanju carin goljufale in so nekaj carinskih sredstev prelile v svoj proračun, večino pa še vedno v zveznega. A slovenska vlada je od 1. 4. 1990 vse carinske prihodke preusmerila v republiški proračun, od tam pa manjši del v zvezni proračun. Ne gre le za to, da je Slovenija kradla carinske prihodke, pač pa predvsem za to, da je bila najbolj lopovska med republikami. Manjše goljufije je zvezna vlada tolerirala, velike kraje pač ne. :::::Srbija si je iz primarne emisije NBJ izposodila 18 milijard dinarjev (kar sem omenil že v prvem predlogu prispevka – v popravku prispevka pa bom ta del bržda izbrisal, ker se mi ne zdi več zelo pomemben). Slovenija in Hrvaška sta Srbijo zaradi "vdora" kaznovali tako, da sta nehali vplačevati sredstva v sklad za nerazvite, iz katerega je Srbija prejela največ sredstev. Zoper nobeno od republik zvezna vlada ni ukrepala (ker ni mogla). Ta Miloševićev podvig konec l. 1990 ne more biti moralno opravičilo za prisvajanje carin s strani Slovenije v mesecih pred osamosvojitvijo. :::::Da, slovenska osamosvojitev je bila samovoljna – to so opazili relevantni mednarodni dejavniki, zvezna vlada in to je priznalo tudi slovensko vodstvo. V prispevku navajam pomembna zgodovinska dejstva, opisujem relevantne dogodke, ki so se zgodili in kot so se zgodili. Ne morem izpustiti slovenskega samovoljnega načina realizacije pravice do samoodločbe, ki je bil ključen za začetek spopada v Sloveniji. :::::Konsenz ni nujno objektivna in dejstvena kategorija. Pred stoletji je med ljudmi obstajal konsenz, da je Zemlja ravna… [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:19, 29. april 2026 (CEST) ::::::V resnici konsenza o ploščatosti Zemlje nikoli ni bilo - že tisočletja nazaj so Stari Grki, ki so prvi resno razmišljali o njeni obliki, pokazali, da je kroglasta. Ampak če bi bil tak konsenz, bi ga morala Wikipedija odražati - ker merilo za vključitev vanjo je preverljivost, ne resnica, po [[Wikipedija:Nepristranskost]] pa smo dolžni predstaviti vse poglede v takem razmerju, kot se pojavljajo v uglednih virih. In pri tako kompleksnih temah kot je osamosvajanje države ne moremo zapeljati zgodbe povsem izven ustaljenih okvirjev, ki jih postavlja sodobno zgodovinopisje. ::::::"Samovoljna" ni bil najboljši pridevnik prej. Hotel sem reči "iracionalna". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:36, 14. julij 2026 (CEST) :::::::Očino nisi zgodovinar in ne poznaš "ustaljenih okvirov sodobnega zgodovinopisja". Svojo predlogo prispevka sem pred objavo poslal v recenzijo zgodovinarju Božu Repetu, rednemu profesorju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani + nosilcu 2 obveznih in 3 izbirnih premetov s področja ''sodobne slovenske zgodovin''e, ter jo uskladil z njegovimi priporočili. :::::::Obstoječi/objavljeni prispevek na temo spopada v Sloveniji 1991 je zmazek, v najboljšem primeru "škrbina", daleč od nepristranskosti ali uravnoteženosti, saj se sklicuje predvsem na poglede Švajncerja in Praznika, ki sta bila oba udeležena v spopadu na slovenski strani, v slovenskem zgodovinopisju pa ne pomenita nič. Kje so pogledi neslovenskih zgodovinarjev, mednarodnih dejavnikov, posrednikov, pravnih strokovnjakov, tujih diplomatov, zveznih organov, udeležencev spopada na strani JLA idr.? :::::::Konsenz o kroglasti Zemlje je bil med filozofi v stari Grčiji dosežen v 4. stoletju pred našim štetjem; v kaj so verjeli neizobraženi ljudje, pa ni jasno. Povsem možno je, da je večina neizobraženega prebivalstva sledila tradicionalnim mitološkim predstavam o ploski Zemlji (Homerjevi epi, pogosto opisujejo svet na način, ki ga lahko razumemo kot ploščato Zemljo, obdano z oceanom) precej bolj kot filozofskim razlagam. Nič drugače ni danes. Mnogi nasedajo mitom in legendam (beri: pravljicam) o "vojni za Slovenijo", ki jih ustvarjajo, širijo in vzdržujejo "zaslužni" osamosvojitelji. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:42, 14. julij 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] samo par pripomb; že za začetek je treba vedeti, da se je prof. Repe večkrat zapleta(/e)l v polemike in bil deležen številnih kritik drugih publicistov in zgodovinarjev (Granda, Griesser Pečar, Omerza, Dežman, itd. itn., pač v večini z drugače mislečimi, zlasti ideološkimi (izvzemši Grdina) prim. npr. opazko [https://www.youtube.com/watch?v=EmGjwC-q6O4 <nowiki>[1]</nowiki>] (1:02:10-3:00), pa to izjavo [https://www.youtube.com/watch?v=TnDffhc_7as <nowiki>[2]</nowiki>] (31:25-37:05) ... Ampak pustimo to tukaj pri miru. Glavni problem tega besedila je pmm način predstavitve; besedilo je napisano kot argumentacijski esej, ne kot enciklopedični članek. Občasno oz. pogosto gradiš lastne zaključke iz selektivnih virov, namesto da bi povzemal in primerjal ugotovitve iz ,- če sa da - večih zanesljivih sekundarnih virov. Trenutno besedilo je ob momentih v nasprotju z [[WP:BIR]] in [[WP:NS]]. V besedilu je uporabljeno izrazoslovje, ki ni nevtralno. Izrazi, kot so »carinska vojna«, »politično-pravni konstrukt«, »instrumentalizacija«, »decentralizacija brez odgovornosti«, »centrifugalni federalizem« itd. so interpretativni in dvoumni. Takšno terminologijo je mogoče uporabiti le, če je jasno pripisana zanesljivem virom, ki uporabljajo enako interpretacijo. Uporaba narekovajev in tudi oklepajev je pretirana. Skupaj s selektivno rabo virov in uporabo interpretativnega in retorično obremenjenega jezika besedilo daje vtis polemičnega eseja, z namenom argumenatcije teze, in ne preglednega enciklopedičnega članka. Takšen slog zmanjšuje berljivost in usmerja bralca k določeni razlagi. Pogosto ni jasno ločeno med dejstvi in interpretacijami. Bralec bi moral biti sposoben razločiti, kaj je dokumentirano (pravno) dejstvo, kaj navedba iz literature, osebnega intervjuja ipd.. Trenutno se te ravni prepletajo. @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] te je že opozoril, da ''smo dolžni predstaviti'' ''vse'' ''poglede''; torej med njimi so tudi Švajncer, Praznik pa še kdo drug. Pomanjkljiva je torej tudi uravnoteženost. Če o določenem vprašanju obstajajo različne pravne in/ali zgodovinopisne razlage, jih je treba predstaviti sorazmerno. Trenutni osnutek daje vtis, da obstaja zgolj ena sama pravilna razlaga oz. (delno) tvoja razlaga, ki naj bi bila (/je) del ''ustaljenega okvira sodobnega zgodovinopisja'', ne da bi predstavil tudi druge relevantne poglede. Primer je navedba, da je ''TO prva prelila kri''. Že takšna formulacija bralca usmerja k določenemu razumevanju dogodkov. Še bolj problematičen je podnaslov ''Ofenziva oboroženih sil RS''. Takšno poimenovanje ustvarja vtis, da so je bil TO RS neke vrste agresor na Slovenskem, JLA pa pasivni udeleženec oz., če bi še jaz v obratnem smislu v retorično obremenjenem jeziku rekel, da so prišli miroljubno (''na počitnice'')'', zaščititi mejo SFRJ''. Nekatere, sicer bolj konkretne opombe ti je zgoraj podal že Yerpo, a se vsebina od takrat ni dosti spremenila. ::::::::Če na kratko povzamem: besedilo uporablja retorično obremenjen in interpretativen jezik, pri izbiri ter uporabi virov pa daje vtis selektivnosti. Ponekod deluje, kot da je bila najprej postavljena teza, nato pa so bile izbrane navedbe, ki jo podpirajo, namesto da bi se iz večih virov bolj nevtralno predstavilo celotno dogajanje. S tem se že vnaprej usmerja razumevanje dogodkov in se odgovornost za začetek spopadov posredno pripisuje eni strani, brez ustrezne predstavitve drugih relevantnih pogledov. ::::::::Predlagam naslednje: ::::::::* preoblikovati besedilo v bolj faktografsko-opisno, ne argumentativno obliko; ::::::::* vse vrednostno obarvane izraze bodisi povsod pripisati konkretnim avtorjem bodisi jih nadomestiti z nevtralnim jezikom; ::::::::* dodati več virov slovenskih zgodovinarjev; poleg Repeta; ::::::::* in preveriti v skupnosti, ali tema sploh izpolnjuje merila enciklopedične pomembnosti kot samostojno geslo, ali pa bi bila primernejša kot del članka o osamosvojitvi Slovenije, ali gospodarskih odnosih iz preloma 80. v 90. leta. Lp ::::::::[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:08, 14. julij 2026 (CEST) :::::::::Strokovne polemike same po sebi niso nič slabega; so zaželene, še zlasti če v njih sodelujejo ''na posameznem področju'' uveljavljeni akademiki z obsežno in strokovno preverjeno/recenzirano bibliografijo ter objavami tako doma kot na tujem. Očitno podcenjuješ Repeta oz. njegovo raziskovalno delo ''s področja slovenske moderne zgodovine'', saj ga primerjaš z osebki, ki sploh niso zgodovinarji (kvečjemu ljubiteljski zgodovinarji, npr. Omerza, Švajncer, Praznik), z zgodovinarji s specializacijami za "neustrezna" obdobja preteklosti oz. tematike (Granda – agrarna zgodovina na Slovenskem + obdobje slovenske zgodovine od 1800–1941; Griesser Pečar – obdobje od razpada AO do prvih let po 2SV + zgodovina RKC na Slovenskem v letih 1946–1990) ali pa s političnim nastavljencem, kot je diplomant zgodovinopisja z doktoratom s Teološke fakultete Dežmanom. :::::::::Zgodovinopisje ni eksaktna veda, ni družboslovje (še manj naravoslovje), sodi med tako imenovane humanistične študije, kjer je "polnokrvna" enciklopedičnost neuresničljiva. Če enciklopedičnost razumemo kot popolnoma nevtralno podajanje nespornih dejstev, potem je to ideal, ki ga v zgodovinopisju ni mogoče v celoti doseči. Že izbira, katera dejstva vključiti, katera izpustiti in kako jih povezati, je interpretativna. To je poudarjala že historiografija 20. stoletja od hermenevtičnih pristopov dalje. :::::::::Obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ne vključuje in ne pojasni političnih in pravnih sotvarij spopada, v dnevniški obliki se osredotoča predvsem na premike in operacije posameznih vojaških enot ter rezultate spopadov – mestoma bolj spominja na prispevek s področja obramboslovja kot zgodovinopisja. Nič narobe s tem. En izmed problemov pa je, da je članek škrbina celo na tem "strogo" vojaškem področju; primer: ni moč zaslediti (po mojem mnenju zelo pomembnega) podatka o tem, koliko vojakov JLA (manj kot 2000, konkretno 1990), zveznih miličnikov (461) ter carinikov (60 od načrtovanih 270) je začelo intervencijo v Sloveniji. Ne pojasni, da so spopadi potekali na 2 % ozemlja RS, da je JLA v 10 dneh uporabila 3 % zračnih sil, da težkega orožja sploh ni uporabila in le manjši del od 1160 tankov in oklepnikov, nameščenih na 5. vojaškem območju. Ti podatki so znani, vir, na katerega se sklicujem v svojem članku je akademski – dr. Anton Bebler, svoje dni predavatelj na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. :::::::::Obstoječi članek ne stoji na relevantnih sekundarnih virih; Švajncer in Praznik sta primarna vira in oba veterana spopada v Sloveniji. Poleg tega vsebuje nedokazljive interpretacije; primer: "''Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo''." Ta zapis je podan kot dejstvo in ni jasno izpostavljen kot Švajncerjevo mnenje. Vojna za Slovenijo ni dejstvo – le interpretacija. Ni vsak oborožen spopad že vojna; politično vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 28. junija celo '''sprejelo sklep, da ni razlogov za razglasitev vojnega stanja ali izrednih razmer; vojno stanje nikoli ni bilo razglašeno'''. Od kje potem "vojna"? In kaj dokazuje, da se je "vojna" začela s tem, ko je enota JLA prestopila slovensko-hrvaško mejo? RS je bila vse do 8. 10. 1991 del Jugoslavije (mnenje Badinterjeve komisije in mnogih relevantnih mednarodnih dejavnikov), JLA pa je bila na ozemlju RS vse do 18. 10. 1991 legalna in ne tuja sovražna vojaška formacija (odločba slovenskih sodišč) – zakaj bi prečkanje meje s strani enote JLA pri Metliki pomenilo začetek vojne; mar JLA ne bi smela premikati svojih enot po teritoriju Jugoslavije, katere del je po mednarodnem pravu bila tudi Slovenija vse do okt. 1991? In zakaj obstoječi članek ne omeni dejstva, da je prelivanje krvi začela slovenska stran (vojaki JLA namreč niso ranili ali ubili nikogar, v prvem spopadu pri Pogancih je bil ranjen podporočnik JLA Jasmin Kadić, obstrelil ga je pripadnik TO)? :::::::::Kje v obstoječem članku so predstavitve mnenj/potez relevantnih mednarodnih dejavnikov (ES, KEVS, ZDA, Badinterjeve komsije idr.)? OK, bi razumel, da obstoječi članek teh menjen ne omenja, če bi bil njegov namen opisati predvsem vojaške manevre, taktike in strategije. A članek je poln političnih interpretacij, ki jih ne podaja kot interpretacije, pač pa kot dejstva. In ta dejstva so neredko neresnična (laži). Primer: Pekre (maj 1991); piše, da je pri vadbenem centru incident "zaigrala" JLA – laž, incident je začela TO, ki je aretirala dva "izvidnika" JLA in ju zaprla v center. Obkolitev centra je bila reakcija JLA na to "aretacijo". Članek tudi ne omenja, da so dva dni po dogodkih v Pekrah teritorialci iz TAM-a odpeljali 4 oklepnike, dokončane za JLA in namenjene v Črno goro. Je tudi to krajo "zaigrala" JLA? Primer 2: TO in slovenska policija naj bi preprečili večjo agresijo JLA na Slovenijo. Laž ali pa nepoznavanje zgodovinske literature oz. primarnih virov. Dejstvo (vir Repe, ki se sklicuje na magnetograme političnega vodstva): '''slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrniti Brionske deklaracije zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos'''. Pristanek na brionsko deklaracijo je torej zaustavil spopad večjih razsežnosti, ne TO in milica RS. In brionska deklaracija ni le zamrznila osamosvojitve, z deklaracijo je bila suspendirana razglasitev samostojnosti (mnenje Badinterjeve komisije). Deklaracija sploh ni predvidela umika JLA iz Slovenije (dejstvo), tudi ne ne-izpogajane samostojnosti RS oz. razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami (dejstvo). :::::::::Skratka, vse to, kar v svojem pamfletu očitaš meni oz. mojemu prispevku, je značilnost obstoječega članka – pristranskost, ne-razločevanje med dejstvi in interpretacijami, brez uglednih virov (v strokovnem smislu). V mojem prispevku je avtorstvo izjav jasno označeno, menja so povsem razvidna in pogosto povezana z različnimi (akademskimi, medijskimi) viri. Moj prispevek sloni predvsem na akademskih in medijskih (torej sekundarnih) virih, ki jih mestoma dopolnim s primarnimi viri – a le v primeru, če se stališča slednjih ujemajo s stališči sekundarnih virov oz. če navedbe primarnih virov omenjajo tudi sekundarni. :::::::::Nekateri uporabljeni izrazi v mojem prispevku naj ne bi bili nevtralni; eee, to je tvoje strokovno mnenje? Iz tvojega zapisa je razvidno, da je tvoje znanje s področij zgodovinopisja, prava, politologije pomanjkljivo in da nimaš (rednega) stika z akademsko produkcijo na nobenem od omenjenih področij. Zato se ti zdi, da določeni izrazi niso nevtralni. Če virov, katerih "čudno" izrazoslovje uporabljam v prispevku, ne prepoznaš kot zanesljive, ne pomeni, da res niso zanesljivi. Najprej se seznani z relevantno akademsko literaturo, potem pridigaj o neustreznem izrazoslovju. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 18:17, 25. julij 2026 (CEST) ::::::::::Ugotavljam, da si, če lahko uporabim Repotov izraz, v svojem tekstu malo "svaštaril" (prim. [https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174699214 <nowiki>[1]</nowiki>], 32:06). Nadalje ne obrekuj, da prof. Repeta podcenjejum, sploh ne, hkrati pa tudi ne podcenjujem njegove, recimo, "serviserske" sposobnosti ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-66ILPFXK <nowiki>[2]</nowiki>] 160-2) (Ima jo tudi marsikdo drug, da ne bo pomote; tudi nekateri tisti, ki sem jih naštel). O Dežmanu si lahko marsikaj mislimo, a je trenutno vendarle direktor Muzeja slovenske osamosvojitve. Zakaj sem omenil Omerzo? Zgolj iz razloga, ker je našel veliko dokumentov, ki se v Repetovi knjigi o Kučanu (magično) ne pojavijo (na tisto, da so ljubitelji ipd., ti bo odgovorilo to [https://www.youtube.com/watch?v=IAtKmS3HWPY <nowiki>[3]</nowiki>] 1:47:16-1:48:30). Z drugim in zadnjim odstavkom svojega "traktata" si pokazal, da ne spoštuješ [[Wikipedija:Vljudnost|WP:VLJ]] (kaj si ti misliš na podlagi enega komentarja, ki je bil splošne narave, o moji razgledanosti, @[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] je pa ... premalo in podcenjevalno, ter ne prispeva k izboljšanju osveščenosti o tej temi in k osnutku članka). Če trenutni članek na temo spopada ali vojne v Sloveniji poleti 1991 ne vsebuje ozadja, ki ga omenjaš, lahko seveda z relevantnimi viri dodaš zaključke drugih avtorjev, ki niso bili citirani v preteklosti. To pa še ne pomeni, da si slovenski zgodovinopisci, zgodovinarji in pripadniki TO in same vojne ne zaslužijo sklicevanja. Mislim, da sem dovolj zgoščeno odgovoril. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:26, 25. julij 2026 (CEST) m1zph2u3kd5suqjzsgits9r2tyj1cl8 0 550721 6718074 6699055 2026-07-26T07:40:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718074 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building |image =Drepung monastery.jpg |alt = |caption = Samostan Drepung |native_name =({{bo|t=འབྲས་སྤུངས་|w=’bras spungs}}, {{zh|s=哲蚌寺|t=哲蚌寺|p=Zhébàng Sì}}) |map_type = China |coordinates = {{coord|29|40|35|N|91|2|51|E|type:landmark_region:CN|display=inline,title}} |map_caption = |country = [[Ljudska republika Kitajska]] |location= gora Gephel, prefektura Lasa, [[Avtonomna pokrajina Tibet]] |founded = 1416 |founded_by =Jamyang Chojey |sect=Gelug |dedicated_to = Je Tsongkhapa |colleges=7 - Gomang, Loseling, Dejang, Šagkor, Gjelva ali Tosamling, Dulva in Ngagpa }} '''Samostan Drepung''' ({{bo|t=འབྲས་སྤུངས་དགོན་པ|w=bras spungs dgon pa|s=drépung gönpa}},<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tbrc.org/kb/tbrc-detail.xq;jsessionid=E575742E22BB836CF96BA1377D325B11?RID=G108&wylie=n |title=TBRC |accessdate=2012-09-14 |archive-date=2022-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220930061025/http://www.tbrc.org/kb/tbrc-detail.xq;jsessionid=E575742E22BB836CF96BA1377D325B11?RID=G108&wylie=n |url-status=dead }}</ref> »samostan riževega kupa«),<ref>''Tibet, Tibet: A Personal History of a Lost Land''. Patrick French. (2003) Alfred A. Knopf. New York City, p.240 (in quote from 13th Dalai Lama).</ref><ref>''Dialogues Tibetan Dialogues Han''. Hannue. Quoting a monk at Drepung.</ref> stoji ob vznožju gore Gephel, je eden od 'velikih treh' tibetanskih univerzitetnih ''gomp'' (samostanov) Gelug. Druga dva sta [[samostan Ganden]] in [[samostan Sera]]. Drepung je največji od vseh tibetanskih samostanov in stoji na gori Gambo Utse, pet kilometrov od zahodnega predmestja [[Lasa|Lase]]. Freddie Spencer Chapman je po svojem potovanju v Tibet v letih 1936–37 poročal, da je bil Drepung takrat največji samostan na svetu in je imel 7700 menihov, »včasih pa celo 10.000 menihov«.<ref>Chapman F. Spencer. ''Lhasa the Holy City'', p. 195. Readers Union Ltd., London.</ref><ref>[https://www.theguardian.com/commentisfree/2009/feb/10/tibet-china-feudalism "What we don't hear about Tibet"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171214011750/https://www.theguardian.com/commentisfree/2009/feb/10/tibet-china-feudalism |date=2017-12-14 }}, ''The Guardian'' (Comment is Free). (Wednesday 11 February 2009 22.00 GMT)</ref> Od 1950-ih je samostan Drepung skupaj s svojima vrstnikoma Ganden in Sera v očeh Tibetancev izgubil velik del svoje neodvisnosti in duhovne verodostojnosti, saj deluje pod budnim nadzorom kitajskih varnostnih služb. Vsi trije so bili ponovno ustanovljeni v izgnanstvu v 1950-ih v zvezni državi [[Karnataka]] v jugozahodni [[Indija|Indiji]]. Drepung in Ganden sta v Mundgodu, Sera pa v Bilakupeju. == Zgodovina == [[File:Repaired entrance, Drepung, 1993.JPG|thumb|right|Popravljen vhod v Drepung]] Samostan Drepung je leta 1416 ustanovil Džamjang Čoge Taši Palden (1397–1449), eden glavnih Tsongkhapovih učencev in je dobil ime po svetem bivališču Šridhanjakataka v južni Indiji.<ref>Dorje (1999), p. 113.</ref> Drepung je bil glavni sedež šole Gelugpa in je ohranil prvo mesto med štirimi velikimi samostani Gelugpa.<ref name="Dowman 1988, p. 67">Dowman (1988), p. 67.</ref> Ganden Phodrang (''dga´ ldan pho brang'') v Drepungu je bila rezidenca dalajlam, dokler veliki 5. dalajlama ni zgradil [[palača Potala|palače Potale]]. Drepung je bil znan po visokih standardih svojega akademskega študija in so ga imenovali tibetanska Nalanda, sklicevanje na veliko budistično meniško univerzo v Indiji. Stari zapisi kažejo, da sta bila v Drepungu dva centra moči: tako imenovani spodnji dom (''Zimkhang 'og ma''),<ref>gong ma 'og ma - višji in nižji, tisti zgoraj in tisti pod</ref> povezan z bodočimi dalajlamami, in zgornji dom (''Zimkhang gong ma''), povezan z potomci Sonama Drakpe, slavnega učitelja, ki je umrl leta 1554.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tibet.com/dholgyal/CTA-book/chapter-5-3.html |title=Why the Dalai Lama Rejects Shugden |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/19991010111923/http://www.tibet.com/dholgyal/CTA-book/chapter-5-3.html |archive-date=1999-10-10 }}</ref> Posestvo dalajlam v samostanu Drepung, imenovano Ganden Phodrang, je leta 1518 zgradil Gendun Gyatso Palzangpo (1476–1541), retrospektivno imenovan in štet kot 2. dalajlama. Ime tibetanske vlade, ki jo je ustanovil 5. dalajlama, izvira iz imena tega posestva. Penčen Sönam Drakpa (1478-1554 n. št.) je leta 1535 nasledil Gendüna Gyatsoja (1476-1541) na prestolu Drepunga, oba sta bila glavni osebnosti v zgodovini tradicije Geluk. Ko je bil Sönam Drakpa imenovan na prestol Drepunga (Drepung Tri), je bil že slavni mojster Geluka. Zasedel je že gandenski prestol (Ganden Tri) in je veljal za najbolj plodnega in pomembnega geluškega misleca svojega časa. Njegov naslednik je bil nihče drug kot Sönam Gyatso (1543-1588 n. št.), lama, ki je prejel uradni naziv 3. dalajlama (''Talé Lama Kutreng Sumpa''). Pred svojo smrtjo leta 1554 je Sönam Drakpa ustanovil lastno posest, Zgornjo dvorano (''Zimkhang Gongma''), ki je dobila ime zaradi svoje lege na vrhu Drepunga, tik pod dvoriščem za debate Ngakpa ''Ngagpa Dratshang''. Tibetanski budistični center virov Penchen Sönam Drakpa pripisuje naslednje različice imena: ''bsod nams grags pa'' [prvo ime], ''paN chen bsod nams grags pa'' [naslov], ''khri 15 bsod nams grags pa'' [prvi naslov], ''rtses thang paN chen bsod nams grags pa'' [naslov], ''gzims khang gong ma 01 bsod nams grags pa'' [naslov], ta zadnji se nanaša na sedež zgornjega doma, ustanovljenega leta 1554.<ref>[http://www.tbrc.org/kb/tbrc-detail.xq?RID=P101 TBRC]{{dead link|date=June 2013}}</ref> Po TBRC so bili njegovi nasledniki, ki se nanašajo na posestvo Zimkhang Gongma Sonam Yeshe Wangpo (1556–1692),<ref>[http://www.tbrc.org/kb/tbrc-detail.xq?RID=P1000 TBRC bsod nams ye shes dbang po (gzims khang gong ma 02)]{{dead link|date=June 2013}}</ref> Sonam Gelek Palzang (1594–1615)<ref>[http://www.tbrc.org/kb/tbrc-detail.xq?RID=P5585 TBRC bsod nams dge legs dpal bzang (gzims khang gong ma 03)]{{dead link|date=June 2013}}</ref> Sonam Gelek Palzang (1594–1615)[12] in Tulku Dragpa Gyaltsen (1619–1656)[13] – tesno povezani s slavno zgodbo o Dorjeju Šugdenu. (Nekateri pravijo, da je bil Drakpa Gyeltsen druga reinkarnacija Sönama Drakpe,<ref>[http://www.thdl.org/xml/show.php?xml=/collections/cultgeo/mons/drepung/essays/drepung-intro.xml&l=d1e2390&v=p Drepung: An Introduction by Georges Dreyfus (April 10, 2006)]{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=June 2013}}</ref> vendar se običajno šteje za 4. inkarnacijo Pančena Sonama Dragpe).<ref>{{navedi splet |url=http://studybuddhism.com/web/en/archives/study/history_buddhism/buddhism_tibet/gelug/brief_history_ganden_monastery.html |title=Brief History of Ganden Monastery |publisher=StudyBuddhism.com |date=2012-11-21 |access-date=2016-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160901211422/http://studybuddhism.com/web/en/archives/study/history_buddhism/buddhism_tibet/gelug/brief_history_ganden_monastery.html |archive-date=2016-09-01 |url-status=live }}</ref> Zdi se, da je splošno sprejeto, da je bil Dragpa Gyaltsen četrti nosilec linije inkarnacije ''gzimov khang gong ma''. Glede na TTibetanski budistični center virov ''gzims khang gong ma 04 grags pa rgyal mtshan'' je bil njegov 'primarni naslov'.<ref>[https://web.archive.org/web/20220331024222/https://www.tbrc.org/kb/tbrc-detail.xq?RID=P1729 TBRC]</ref> Ker je bilo iskanje njegove reinkarnacije prepovedano, je bil zadnji. Chapman je poročal, da je bil Drepung v poznih 1930-ih razdeljen na štiri fakultete, od katerih so bili na vsaki menihi iz drugega kraja: »enemu je bil naklonjen Khampas, drugemu Mongolci in tako naprej«. Vsakemu kolegiju je predsedoval opat, ki ga je imenoval pozni 13. dalajlama.<ref>Chapman F. Spencer. ''Lhasa the Holy City'', p. 198. Readers Union Ltd., London.</ref> Drepung je zdaj razdeljen na tako imenovanih sedem velikih kolegijev: Gomang (''sGo-mang''), Loseling (''Blo-gsal gling''), Dejang (''bDe-dbyangs''), Šagkor (''Shag-skor''), Gjelva (''rGyal-ba'') oz. Tosamling (''Thos-bsam gling''), Dulva ('''Dul-ba'') in Ngagpa (''sNgags-pa''). Nekoliko uporabna analogija je lahko razmišljati o Drepungu kot o univerzi po vzoru Oxforda ali Sorbone v srednjem veku, kjer imajo različne fakultete različne poudarke, poučevalne linije ali tradicionalne geografske pripadnosti. Glede na lokalne vire je danes populacija v samostanu v Lasi okoli 300 menihov zaradi omejitve števila prebivalcev, ki jo izvaja kitajska vlada. Vendar pa je institucija nadaljevala svojo tradicijo v izgnanstvu s kampusi v južni Indiji na zemljišču v Karnataki, ki ga je tibetanski skupnosti v izgnanstvu podelil premier [[Džavaharlal Nehru]]. Samostan v Indiji danes gosti več kot 5000 celibatskih menihov, od tega okoli 3000 v Drepung Loselingu in približno 2000 v Drepung Gomangu. Vsako leto sprejmejo na stotine novih menihov, mnogi od njih so begunci iz Tibeta. Palačo Ganden-Phodrang, ki je v samostanu Drepung, je zgradil 2. dalajlama leta 1518<ref>{{navedi knjigo|url={{Google books |id=bJPTTw4TtvAC |page=174 |plainurl=yes }} |title=Tibet. Kunst-Reisefόhrer: Lamaistische Klosterkultur, nomadische ... |author=Karl-Heinz Everding |access-date=2013-06-05}}</ref> in jo razglasil za svojo glavno rezidenco/vladno palačo, dokler 5. dalajlama ni slavnostno odprl palače Potala. == Nedavni dogodki == Skoraj polovica starejših samostanskih stavb je bila uničena, potem ko so Kitajci prispeli v Laso leta 1951. Glavne stavbe, vključno s štirimi kolegiji, Tsokčenom in rezidenco dalajlame, so bile ohranjene. Prve poročane demonstracije med obletnico [[Nemiri v Tibetu 2008|tibetanske vstaje leta 2008]] so bile 10. marca 2008, ko je skupina 300-400 menihov iz samostana Drepung prikorakala v središče Lase in zahtevala versko svobodo in izpustitev menihov Drepunga, aretiranih leto prej. Kitajska policija jim je blokirala pot in začeli so se sedeči protesti. Po poročilih naj bi nekaj menihov vrgli na tla in jih brcali ter aretirali do 60 menihov.<ref name=TR>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/idUSSP243117 |title=Tibetan monk protest in Lhasa draws China's ire |last=Blanchard |first=Ben |publisher=Reuters |date=11 March 2008 |access-date=30 November 2020 |quote=U.S. government-funded Radio Free Asia cited a source [...] "Authorities at a checkpoint along the way stopped and detained between 50 and 60 monks"}}</ref> Samostan Drepung je bil štiri dni kasneje oblegan s strani kitajskih sil, 14. marca 2008. Poročila so, da so državne sile blokirale vodo, elektriko, hrano in zdravstvene ustanove v samostanu Drepung in v drugih samostanih, ki so sodelovali v demonstracijah, vključno s samostanoma Ganden in Sera. Posledično so menihi stradali. Po tuji novinarski turneji kitajskih oblasti 7. aprila 2008 je 80 menihov izginilo iz Drepunga,<ref name=AsiaP>Nirmala Carvalho, ''More than a thousand monks and many civilians have disappeared since the March crackdown'', 29 September 2009), http://www.asianews.it/index.php?l=en&art=13322&geo=6&size=A {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201120143506/http://www.asianews.it/index.php?l=en&art=13322&geo=6&size=A |date=2020-11-20 }}</ref> dva iz Labranga pa sta izginila, ker sta govorila z novinarji. ''International Herald Tribune'' je poročal, da je bil samostan Drepung ponovno odprt leta 2013, potem ko je bil pet let zaprt.<ref>{{navedi splet |last=Richards |first=Huw |url=http://www.iht.com/articles/ap/2008/08/29/news/China-Tibet-Monastery.php |title=Major Buddhist monastery reopens in Tibet. The Associated Press |publisher=International Herald Tribune |access-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080915213215/http://www.iht.com/articles/ap/2008/08/29/news/China-Tibet-Monastery.php |archive-date=2008-09-15 |url-status=live }}</ref> == Gallery == <gallery mode=packed heights=150px> File:Young monks of Drepung.jpg|Mladi menihi debatirajo v Drepungu File:Monks in the great assembly hall at Drepung Monastery, Tibet.jpg|Menihi v veliki zbornici, 2006 File:Monks chanting, Drepung monastery, Tibet.webm|Menihi pojejo, 2013 File:Drepung_Loseling_Monastery_(Karnataka_-_India)_(33561248421).jpg|[[Thangka]] naslikana na stenah Drepunga File:Drepung monastery kitchen.jpg|Samostanska kuhinja, 2013 File:Ganden Phodrang.JPG|Ganden Phodrang, dalajlamina rezidenca File:Destroyed buildings at Drepung, 1993.jpg|Uničene stavbe v Drepungu, 1993 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== * Dorje, Gyurme. (1999). ''Footprint Tibet Handbook with Bhutan''. 2nd Edition. Footprint Handbooks. Bath, England. {{ISBN|0-8442-2190-2}}. * Dowman, Keith. (1988). ''The Power-places of Central Tibet: The Pilgrim's Guide''. Routledge & Kegan Paul, London and New York. {{ISBN|0-7102-1370-0}} *von Schroeder, Ulrich. 2001. ''Buddhist Sculptures in Tibet''. Vol. One: ''India & Nepal''; Vol. Two: ''Tibet & China''. (Volume One: 655 pages with 766 illustrations; Volume Two: 675 pages with 987 illustrations). Hong Kong: Visual Dharma Publications, Ltd. {{ISBN|962-7049-07-7}}. ’Bras spungs («drepung») monastery: pp.&nbsp;550, 705, 715, 830, 1004, 1005. '''bKra shis sgo mang grwa tshang''' («tashi gomang dratsang»), p.&nbsp;824; Pls. 196A, 196B; '''Blo gsal gling grwa tshang''' («losaling dratsang»), p.&nbsp;1005; Fig. XVI–4; '''Mi ’khrugs lha khang''' («mintrug lhakhang»), p.&nbsp;824; Pls. 196A, 196B. == Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/77829/Bras-spungs Bras-spungs monastery, Tibet, China] Encyclopædia Britannica *[http://www.drepunggomang.org/ Official Website of Drepung Gomang Monastery] *[https://web.archive.org/web/20070226124334/http://thdl.org/collections/cultgeo/mons/drepung/ A multimedia guide to Drepung] *[http://www.drepung.org/ Drepung Loseling Institute in North America] *[http://studybuddhism.com/web/en/archives/study/history_buddhism/buddhism_tibet/gelug/brief_history_drepung_monastery.html A Brief History of Drepung Monastery] *[http://www.thdl.org/xml/show.php?xml=/collections/cultgeo/mons/drepung/essays/drepung-intro.xml&l=d1e2390&v=p Drepung: An Introduction by Georges Dreyfus (April 10, 2006)]{{dead link|date=December 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://www.gomang.org/ The Gomang College home page] *[http://www.christravelblog.com/tibet-drepung-and-sera-monastery-in-lhasa-with-monks-debating/ Tibet Lhasa Drepung Monastery Tour Blog by Chris] *[https://www.youtube.com/watch?v=oHA8tQuxgws Drepung Loseling video tour in 2006, Tibetan settlement in Mundgod, India] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Budistični templji na Kitajskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1416]] [[Kategorija:Samostani na Kitajskem]] [[Kategorija:Zgodovina Tibeta]] ixdgd4ixx70h5t7ecddumijir5p60w5 0 560788 6718036 6377475 2026-07-25T22:31:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718036 wikitext text/x-wiki [[Slika:Genderbread Person.jpg|sličica|Poster, ki na enostaven način prikazuje razliko med pripisanim spolom, spolno identiteto, spolnim izrazom in spolno usmerjenostjo. Na sliki vidimo, da je pripisan spol oz. biološki spol označen pri genitalijah. ]] Pripisovanje spola<ref>{{Navedi splet|url=https://dictionary.apa.org/gender-assignment|title="gender assignment"|accessdate=11. 5. 2024|publisher=APA Dictionary of Psychology (American Psychological Association)}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Diagnostic_and_Statistical_Manual_of_Mental_Disorders|title=Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders|date=2022|publisher=Washington, DC: American Psychiatric Association (str. 511)}}</ref> pomeni določitev spola otroka ob njegovem [[Rojstvo|rojstvu]], običajno na podlagi [[Fenotipski spol|fenotipskega spola]].<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=ZotYAAAAYAAJ|title=Human Sexuality in a World of Diversity|date=2010|publisher=Allyn & Bacon|last=Rathus; Nevid|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9077590|title=DSM-5-TR: overview of what's new and what's changed|date=2022|publisher=World Psychiatry (str. 218–219)|last=First; Yousif; Clarke: Wang; Gogtay; Appelbaum|first=Michael B.; Lamyaa H.; Diana E.; Philip S.; Nitin; Paul S.}}</ref> Spol, ki se pripiše, je v večini zahodnih družb moški ali ženski,<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=SfhyDwAAQBAJ&pg=PA3|title=Transgender and Gender Nonconforming Health and Aging|date=2019|publisher=Cham: Springer (str. 3)|last=Hardacker; Ducheny; Houlberg|first=Cecilia; Kelly; Magda}}</ref> zaradi česar je v uporabi tudi naslednja terminologija: "pripisan moški spol" ("PMS" oz. "AMAB", ang. ''"assigned male at birth"'') in "pripisan ženski spol" ("PŽS" oz. "AFAB", ang. ''"assigned female at birth"''). Pripisan spol v cisnormativni družbi navadno enačimo z [[Biološki spol|biološkim spolom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=PBMHDAAAQBAJ&pg=PT56|title=Traversing Gender: Understanding Transgender Realities|date=2016|publisher=Mystic Productions Press (str. 50, 56)|last=Harrington|first=Lee}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=IfcuCwAAQBAJ&pg=PA301|title=Excluded: Making Feminist and Queer Movements More Inclusive|date=2013|publisher=Seal Press (str. 301)|last=Serano|first=Julia}}</ref> Pripisan spol ali spol, pripisan ob rojstvu, je izraz, ki se uporablja za opis dejanja, kjer se ob rojstvu otroka temu pripiše spol na podlagi pregleda otrokovih zunanjih [[Genitalije|genitalij]], ki ga opravi zdravnik, medicinska sestra, babica ali sorodnik. Na tak način se spol nedvoumno pripiše osebam v 99,95% rojstev. V preostalih primerih (pb. 1 od 2000) pa se oceni, da so potrebni dodatni diagnostični koraki in se pripis spola odloži. Spol se lahko pripiše tudi pred rojstvom s [[Predrojstvena diagnostika|prenatalnim]] razločevanjem spola.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5866176|title=Disorders of Sex Development|date=2018|publisher=Best Practice & Research; Clinical Obstetrics & Gynaecology (str. 90-102)|last=Feldman Witchel|first=Selma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7170435|title=Fetal Sex Results of Noninvasive Prenatal Testing and Differences With Ultrasonography|date=2020|publisher=Obstet; Gynecol (str. 1198–1206)|last=Dhamankar|first=Rupin}}</ref> V splošnem tako starši otrok kot zdravstveni sistemi, vlade in širša družba domnevajo, da se bo [[spolna identiteta]] vseh oseb razvijala v skladu s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu.<ref name=":0" /> Ta domneva se imenuje predpostavka o [[Cisspolnost|cisspolnosti]] in je del prevladujoče [[Cisnormativnost|cisnormativne]] družbe. Pri velikem številu ljudi se pripisan spol in spolna identiteta ne ujemata, to imenujemo [[transspolnost]]. Zavod TransAkcija navaja, da "(t)ransspolnost ne temelji na nujnosti ujemanja ob rojstvu pripisanega biološkega spola in osebne spolne identitete, temveč zajema vse spolne identitete, ki niso v skladu s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu."<ref>{{Navedi splet|url=https://transakcija.si/o-transspolnosti/|title=Kaj je transspolnost?|accessdate=11. 5. 2024|publisher=Zavod TransAkcija}}</ref> V zadnjih letih transspolne, interseksualne in spolno nenormativne osebe vse bolj nasprotujejo nujnosti zakonskega pripisovanja spola.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.wodc.nl/onderzoeksdatabase/2393-de-mogelijheid-en-consequenties-van-het-onbepaald-laten-van-het-geslacht.aspx?cp=44&cs=6796#publicatiegegevens|title=M/F and beyond, Gender registration by the state and the legal position of transgender persons (English summary)|date=2014|publisher=Ministerie van Veiligheid & Justitie|last=van den Brink; Tigchelaar|first=Marjolein; Jet}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ctvnews.ca/canada/get-gender-off-birth-certificates-b-c-activists-argue-1.2391604|title=Get gender off birth certificates, B.C. activists argue|date=2015|publisher=CTV News|last=Chan|first=Emily|accessdate=2024-05-11|archive-date=2015-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151118053446/http://www.ctvnews.ca/canada/get-gender-off-birth-certificates-b-c-activists-argue-1.2391604|url-status=dead}}</ref> V poročilu za nizozemsko ministrstvo za varnost in pravosodje je navedeno: "Zdi se, da se spol vse bolj dojema kot 'občutljiva‘ identitetna značilnost, ki pa zaenkrat ni obravnavana in zaščitena kot taka v predpisih o zasebnosti.“<ref name=":2" /> Avstralske vladne smernice določajo, da "službe in agencije, ki zbirajo podatke o spolu in/ali spolnosti, ne smejo zbirati podatkov, razen če so potrebni ali neposredno povezani z eno ali več funkcijami ali dejavnostmi agencije“. Registracija spola je bila na Nizozemskem uvedena leta 1811 zaradi pravic in dolžnosti, ki se nanašajo na spol, na primer nabor v vojsko. Veliko določb o spolu v zakonodaji ne obstaja več, vendar določbe ostajajo zaradi razlogov, ki vključujejo "hitrost postopkov identifikacije“.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ag.gov.au/Publications/Pages/AustralianGovernmentGuidelinesontheRecognitionofSexandGender.aspx|title=Australian Government Guidelines on the Recognition of Sex and Gender|date=2013|publisher=Australia; Attorney General's Department}}</ref> == Napačno pripisovanje spola == Napačno pripisovanje spola ali "misgendering" (ang.) se nanaša na uporabo besed za drugo osebo, specifično [[Osebni zaimek|osebnih zaimkov]] ali oblike naslavljanja (npr. gospod, gospa), ki ne pravilno oz. ustrezno odražajo spola, s katerim se ta oseba identificira.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.health.harvard.edu/blog/misgendering-what-it-is-and-why-it-matters-202107232553|title=Misgendering: What it is and why it matters|date=2021|publisher=Harvard Health|last=Katz-Wise|first=Sabra L.}}</ref> Navadno gre pri napačnem pripisovanju spola za namensko naslavljanje transspolnih ali spolno nenormativnih oseb z izrazi, ki ustrezajo spolu, ki je bil tem osebam pripisan ob rojstvu. Pri napačnem pripisovanju spola lahko gre za namerno ali nenamerno diskriminacijo transspolnih in spolno nenormativnih oseb oz. [[Transfobija|transfobno]] diskriminacijo. Ljudje, ki imajo [[Diskriminacija|diskriminatorna]] prepričanja in ideje o transspolni skupnosti, lahko napačno določanje spola uporabijo kot taktiko za nadlegovanje in ustrahovanje. To dokazuje med drugim raziskava o transspolnosti v ZDA iz leta 2015, ki je pokazala, da je 46 odstotkov vprašanih doživelo verbalno nadlegovanje zaradi svoje identitete, 9 odstotkov pa jih je bilo fizično napadenih.<ref>{{Navedi splet|url=https://transequality.org/sites/default/files/docs/usts/USTS%20Full%20Report%20-%20FINAL%201.6.17.pdf|title=THE REPORT OF THE 2015 U. S. TRANSGENDER SURVEY|date=2016|publisher=Washington, DC: National Center for Transgender Equality|last=James, S. E., Herman, J. L., Rankin, S., Keisling, M., Mottet, L., & Anafi, M.}}</ref> Napačno pripisovanje spola ima lahko negativne posledice za samozavest in splošno duševno zdravje transspolne ali spolno nenormativne osebe.<ref>{{Navedi splet|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128993&lang=slv|title=Vpliv cis-heteronormativnega in patriarhalnega družbenega sistema na razkrivanje LGBT+ oseb|date=2021|publisher=Univerza v Ljubljane|last=Atanasov|first=Kaja}}</ref> V študiji iz leta 2014, objavljeni v reviji Self and Identity, so transspolne osebe spraševali o njihovih izkušnjah z napačno določitvijo spola. Raziskovalci so ugotovili, da je 32,8% sodelujočih poročalo, da so se ob napačni spolni opredelitvi počutili zelo stigmatizirane. Največja verjetnost, da jim bo napačno pripisan spol, je bila pri osebah, ki imajo mešan ali nedoločljiv spolni izraz ali pa so naredile manj korakov v procesu tranzicije. Osebe, ki jim je bil napačno pripisan spol, so pogosteje menile, da je njihova identiteta zelo pomembna, vendar so imele nižjo [[Samopodoba|samopodobo]] glede svojega videza. Imele so tudi manjši občutek moči in kontinuitete svoje identitete.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/15298868.2014.950691|title=Experiences with Misgendering: Identity Misclassification of Transgender Spectrum Individuals|date=2013|last=McLemore|first=Kevin A.}}</ref> [[Slika:Intersex Pride Flag.svg|sličica|Interspolna zastava. Zastavo je julija 2013 oblikoval Morgan Carpenter iz organizacije Intersex Human Rights Australia. Za barvi sta bili izbrani rumena in vijolična, saj sta veljali za barvi brez spolnih asociacij in sta se v preteklosti uporabljali za predstavitev interspolnih oseb. Krog, izpeljanka iz siceršnjih simbolov za moški in ženski spol, ki imata na površini dodane še druge simbole, je opisan kot "neprekinjen in brez ornamentov, ki simbolizira celovitost in popolnost ter naše potenciale". Zastavo umeščamo med LGBT+ zastave ponosa.]] == [[Interspolnost]] == Število rojstev interspolnih otrok, tj. otrok, katerih spolne značilnosti ne ustrezajo tipičnim definicijam moškega in ženske, se ocenjuje med 0,018% in 1,7%.<ref>{{Navedi splet|url=https://ihra.org.au/16601/intersex-numbers/|title=Intersex population figures|date=2019|publisher=Intersex Human Rights Australia|access-date=2024-05-11|archive-date=2018-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180717183724/https://ihra.org.au/16601/intersex-numbers/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.leonardsax.com/how-common-is-intersex-a-response-to-anne-fausto-sterling/|title=How common is intersex? a response to Anne Fausto-Sterling|date=2002|publisher=Journal of Sex Research; Scholarly Publications (str. 174-178)|last=Sax|first=Leonard|accessdate=11. 5. 2024}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=How Sexually Dimorphic Are We? Review and Synthesis|last=Blackless; Charuvastra; Derryck; Fausto-Sterling; Lauzanne; Lee|first=Melanie; Anthony; Amanda; Anne; Karl; Ellen|publisher=Department of Molecular and Cell Biology and Biochemistry. American Journal of Human Biology (str. 151-166)|year=2000}}</ref> Določitev spola interspolnega otroka je lahko tudi v nasprotju z njegovo spolno identiteto. Medtem ko se nekatera interspolna stanja kažejo skozi nejasnost genitalij,<ref name=":1" /> se pri drugih genitalije lahko opredelijo kot tipično ženske ali tipično moške. V teh primerih se interspolnost ob rojstvu navadno ne prepozna in se otrokom pripiše spol na podlagi razbranih genitalij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4104182|title=Assignment of the sex of rearing in the neonate with a disorder of sex development|date=2009|publisher=Curr Opin Pediatr (str. 541–7)|last=Mieszczak; Houk; Lee}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.apa.org/topics/lgbtq/intersex.pdf|title=Answers to Your Questions About Individuals With Intersex Conditions|date=2006|publisher=American Psychological Association}}</ref> Nekateri dojenčki se rodijo z dovolj nejasnimi spolnimi značilnostmi, da pripis spola predstavlja daljši proces, ki vključuje številne teste in intenzivnega izobraževanja staršev o [[Spolna diferenciacija|spolni diferenciaciji]]. V nekaterih od teh primerov se pričakuje, da se bo otrok med odrašččanjem soočal s fizičnimi težavami in/ali socialno stigmo, zato je treba pri odločitvi o določitvi spola pretehtati prednosti in slabosti končne odločitve. Interspolni aktivisti kritizirajo "normalizacijske" postopke, ki se izvajajo na interspolnih otrocih, ki ne morejo dati informiranega soglasja za postopke in posege nad lastnimi telesi.<ref>{{Navedi splet|url=http://transactivists.org/?attachment_id=652|title=Intersex Issues in the International Classification of Diseases: a revision|date=2014|last=Cabral; Carpenter|first=Mauro; Morgan|accessdate=2024-05-11|archive-date=2015-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20151029142803/http://transactivists.org/?attachment_id=652|url-status=bot: unknown}}</ref> Številni interspolni otroci so ob rojstvu podvrženi medicinski krepitvi pripisanega spola skozi kirurške ali hormonske posege. Ti medicinski posegi se zaradi svoje nepotrebnosti in možnosti vseživljenjskih zapletov vse bolj obravnavajo kot kršitev človekovih pravic. Tudi po mnenju Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice gre pri tovrstnih praksah, sploh brez predhodnega soglasja, za kršitev [[Človekove pravice|človekovih pravic]] posameznika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=20739&LangID=E|title=End violence and harmful medical practices on intersex children and adults, UN and regional experts urge|date=2016|publisher=Office of the High Commissioner for Human Rights (UN Committee against Torture; UN Committee on the Rights of the Child; UN Committee on the Rights of People with Disabilities; UN Subcommittee on Prevention of Torture and other Cruel Inhuman or Degrading Treatment or Punishment; Council of Europe Commissioner for Human Rights; Inter-American Commission on Human Rights)}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/World_Health_Organization|title=Sexual health, human rights and the law|date=2015|publisher=Geneva: World Health Organization|isbn=978-92-4-156498-4}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://unfe.org/system/unfe-65-Intersex_Factsheet_ENGLISH.pdf|title=Free & Equal Campaign Fact Sheet: Intersex|date=2015|publisher=United Nations; Office of the High Commissioner for Human Rights|accessdate=2024-05-11|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304071043/https://unfe.org/system/unfe-65-Intersex_Factsheet_ENGLISH.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> === Zgodovina === Izraz "pripisovanje spola" se je začel uporabljati konec 50. in v začetku 60. let prejšnjega stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/ngrams/graph?content=sex+assignment&year_start=1800&year_end=2019&corpus=en-2019&smoothing=2#|title=Google Books Ngram Viewer: "sex-assignment"|website=books.google.com}}</ref> V evropskih družbah so [[rimsko pravo]], postklasično [[kanonsko pravo]] in pozneje [[Pravo|običajno pravo]] spol osebe označevali kot moški, ženski ali "[[hermafrodit]]", s pravnimi pravicami kot moški ali ženska, odvisno od značilnosti, ki so se zdele najbolj prevladujoče. V rimskem pravu je bilo treba "hermafrodita" opredeliti kot moškega ali žensko osebo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ideology of the Eunuch Priest|last=Roller|first=Lynn E.|publisher=Gender & History|year=1997|page=542–559}}</ref> Decretum Gratiani iz 12. stoletja navaja: "Ali je hermafrodit lahko priča oporoki, je odvisno od tega, kateri spol prevladuje“.<ref>{{Navedi splet|url=http://geschichte.digitale-sammlungen.de/decretum-gratiani/kapitel/dc_chapter_1_1585|title=Decretum Gratiani (Kirchenrechtssammlung)|date=2009|publisher=Bayerische StaatsBibliothek (Bavarian State Library)}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Women and Ordination|last=Raming; Macy; Bernard|first=Ida; Gary; J. Cook|publisher=Scarecrow Press|year=2004|page=113}}</ref> V temeljih običajnega prava, v Angleških zakonskih inštitutih iz 16. stoletja, je opisano, da lahko hermafrodit deduje "bodisi kot moški bodisi kot ženska, v skladu s spolom, ki prevladuje.“<ref>{{Navedi knjigo|title=The First Part of the Institutes of the Laws of England, Or, A Commentary Upon Littleton|last=Coke|first=Sir Edward|publisher=The Lawbook Exchange, Ltd.|year=1999}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Defining Male and Female: Intersexuality and the Collision Between Law and Biology|last=Greenberg|first=Julie|publisher=Arizona Law Review (str. 277-278)|year=1999|ssrn=896307}}</ref> Skozi stoletja so bili opisani pravni primeri, v katerih je bil pripis spola vprašljiv. Z medikalizacijo interspolnosti so se merila za določanje spola skozi desetletja razvijala, saj se je izboljšalo klinično razumevanje bioloških dejavnikov in diagnostičnih testov, spremenile so se kirurške tehnike in postale jasnejše možne komplikacije ter odziv na rezultate in mnenja odraslih, ki so odraščali z različnimi interspolnimi stanji. Pred 50. leti prejšnjega stoletja je pripisovanje spola skoraj v celoti temeljilo na videzu zunanjih spolovil. Čeprav so se zdravniki zavedali, da obstajajo stanja, pri katerih se lahko očitne sekundarne spolne značilnosti razvijejo v nasprotju z osebnim spolom, in stanja, pri katerih se spol gonad ne ujema s spolom zunanjih genitalij, je bila njihova sposobnost razumevanja in diagnosticiranja takih stanj v otroštvu prešibka, da bi lahko v večini primerov poskušali napovedati prihodnji razvoj. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so [[Endokrinologija|endokrinologi]] razvili osnovno razumevanje glavnih interspolnih stanj, kot so prirojena adrenalna hiperplazija (CAH), sindrom neobčutljivosti na androgene in mešana gonadna disgeneza. Odkritje kortizona je prvič omogočilo preživetje dojenčkov s hudo CAH. Novi hormonski testi in kariotipi so omogočili zanesljivejšo diagnozo v otroštvu in napoved prihodnjega razvoja. Pripisovanje spola je postalo več kot le izbira spola za spolno socializacijo, ampak je začelo vključevati tudi kirurško zdravljenje. Odstranili so lahko nesestavljena semenčeca. Zelo povečan [[Ščegetavček|klitoris]] je bilo mogoče amputirati na običajno velikost, vendar so bili poskusi ustvarjanja penisa neuspešni. John Money in drugi so kontroverzno menili, da je verjetnost, da bodo otroci razvili spolno identiteto, ki se ujema s spolom odraščanja, večja, kot bi jo lahko določali [[Kromosom|kromosomi]], [[Spolna žleza|gonade]] ali [[Hormon|hormoni]]. Tako nastali medicinski model so poimenovali "model optimalnega spola“.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aph.gov.au/Parliamentary_Business/Committees/Senate/Community_Affairs/Involuntary_Sterilisation/Sec_Report/index|title=Involuntary or coerced sterilisation of intersex people in Australia|date=2013|publisher=Australian Senate, Canberra: Community Affairs References Committee|isbn=978-1-74229-917-4}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Spol]] sel5vevok5x4qixo017ijy9m5bxvu44 0 564797 6717916 6520500 2026-07-25T13:24:36Z ~2026-32552-67 260877 /* Vidni matematični in teoretični biologi */ 6717916 wikitext text/x-wiki {{short description|veja biologije, ki uporablja teoretično analizo, matematične modele in abstrakcije živih organizmov}} '''Matematična in teoretična biologija''' ali '''biomatematika''' je veja [[biologija|biologije]], ki uporablja teoretično analizo, [[matematični model|matematične modele]] in abstrakcije živih [[organizem|organizmov]] za raziskovanje načel, ki urejajo strukturo, razvoj in obnašanje sistemov, v nasprotju z [[eskperimentalna biologija|eksperimentalno biologijo]], ki se ukvarja z izvajanjem [[poskus]]ov za preskušanje [[znanstvena teorija|znanstvenih teorij]].{{r|spl00}} Področje se včasih imenuje '''matematična biologija''' ali biomatematika, da se poudari [[matematika|matematično]] plat, ali '''teoretična biologija''', da se poudari biološko plat.{{efn|Obstaja subtilna razlika med matematičnimi biologi in teoretičnimi biologi. Matematični biologi so po navadi zaposleni na matematičnih oddelkih in jih nekoliko bolj zanima matematika, ki jo navdihuje biologija, kot sami biološki problemi, in obratno.{{r|spl01}}}} Teoretična biologija se bolj osredotoča na razvoj teoretičnih načel za biologijo, medtem ko se matematična biologija osredotoča na uporabo matematičnih orodij za preučevanje bioloških sistemov, čeprav se izraza včasih zamenjujeta.{{r|long-2016}}{{r|mont-2016}} Matematična biologija je namenjena matematični predstavitvi in modeliranju [[biološki proces|bioloških procesov]] z uporabo tehnik in orodij [[uporabna matematika|uporabne matematike]]. Lahko se uporablja tako v [[čista znanost|teoretičnih]] kot [[uporabna znanost|praktičnih]] raziskavah. Kvantitativno opisovanje sistemov pomeni, da je njihovo vedenje mogoče bolje simulirati, zato je mogoče predvideti značilnosti, ki eksperimentatorju morda niso očitne. To zahteva [[točnost|točne]] matematične modele. Zaradi kompleksnosti živih sistemov teoretična biologija uporablja več področij matematike in je prispevala k razvoju novih tehnik.{{r|robe-2010}} == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[slika:FibonacciChamomile.PNG|thumb|right|220px|Glava [[barvilna pasja kamilica|barvilne pasje]] [[kamilica|kamilice]] (''Anthemis tinctoria''), ki prikazuje [[Fibonaccijevo število|Fibonaccijeva števila]] v [[spirala]]h, sestavljenih iz 21 (modro) in 13 (zelenomodro). Takšne ureditve so opazili že v [[srednji vek|srednjem veku]] in jih je mogoče uporabiti za izdelavo [[matematični model|matematičnih modelov]] najrazličnejših [[rastline|rastlin]].]] [[slika:Epinephelus merra DMM1.jpg|thumb|right|220px|[[šestkotno tlakovanje|Šestkotniško pokritje]] pri [[satasta kirnja|satasti kirnji]] ''[[Epinephelus merra]]'']] Matematika se je v biologiji uporabljala že v 13. stoletju, ko je [[Leonardo Fibonacci]] uporabil znano [[Fibonaccijeva vrsta|Fibonaccijevo vrsto]] za opis naraščajoče populacije zajcev. V 18. stoletju je [[Daniel Bernoulli]] uporabil matematiko za opis učinka [[črne koze|črnih koz]] na človeško populacijo. Esej [[Thomas Malthus|Thomasa Malthusa]] iz leta 1789 o rasti človeške populacije je temeljil na konceptu [[eksponentna funkcija|eksponentne]] [[rast]]i. [[Pierre François Verhulst]] je oblikoval model [[logistična preslikava|logistične]] rasti leta 1836. [[Fritz Müller]] je leta 1879 opisal evolucijske koristi tega, kar se danes imenuje [[Müllerjeva mimikrija]], v pripovedi, ki je znana po tem, da je bila prva uporaba matematičnega argumenta v evolucijski ekologiji za prikaz, kako močan bi bil učinek [[naravni izbor|naravnega izbora]], razen če se vključi Malthusovo razpravo o učinki [[rast prebivalstva|rasti prebivalstva]], ki so vplivali na [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]]: Malthus je trdil, da bo rast eksponentna (uporabljal je besedo »geometrična«), medtem ko lahko viri ([[nosilna zmogljivost]] okolja) rastejo samo aritmetično.{{r|mall-2001}} Izraz »teoretična biologija« je kot naslov monografije prvič uporabil [[Johannes Reinke]] leta 1901 in kmalu zatem [[Jakob von Uexküll]] leta 1920. Za eno od temeljnih besedil velja delo ''O rasti in obliki'' (''[[On Growth and Form]]'', 1917) [[D'Arcy Wentworth Thompson|D'Arcyja Wentwortha Thompsona]].{{r|stew-1998}} Za zgodnje pionirje veljajo: [[Ronald Aylmer Fisher]], [[Hans Leo Przibram]], [[Vito Volterra]], [[Nicolas Rashevsky]] in [[Conrad Hal Waddington]].{{r|kell-2002}} === Novejši razvoj === Zanimanje za to področje je hitro naraslo od 1960-ih naprej. Nekateri razlogi za to vključujejo: * hitro rast podatkovno bogatih nizov informacij zaradi [[genomika|genomske]] revolucije, ki jih je težko razumeti brez uporabe analitičnih orodij{{r|reed-2015}} * nedavni razvoj matematičnih orodij, kot je [[teorija kaosa]], ki pomagajo razumeti kompleksne, [[nelinearni sistem|nelinearne]] mehanizme v biologiji * povečanje [[računalnik|računalniške]] moči, ki olajša izračune in prej neizvedljive [[simulacija|simulacije]] * naraščajoče zanimanje za poskuse [[in silico]] zaradi etičnih razlogov, tveganja, nezanesljivosti in drugih zapletov, povezanih z raziskavami na ljudeh in živalih == Raziskovalna področja == Več področij specializiranih raziskav matematične in teoretične biologije{{r|baia-2006}}{{r|baia-2004a}}{{r|baia-2012}}{{r|spl02}}{{r|jung-1997}} ter zunanje povezave do sorodnih projektov na različnih univerzah so jedrnato predstavljene v naslednjih pododdelkih, vključno z velikim številom ustrezne potrditvene reference s seznama več tisoč objavljenih avtorjev, ki prispevajo na tem področju. Za mnoge od vključenih primerov so značilni zelo zapleteni, nelinearni in superkompleksni mehanizmi, saj se vedno bolj priznava, da je rezultat takšnih interakcij mogoče razumeti le s kombinacijo matematičnih, logičnih, fizikalnih/kemičnih, molekularnih in računalniških modelov. === Abstraktna relacijska biologija === Abstraktna relacijska biologija (ARB) se ukvarja s proučevanjem splošnih, relacijskih modelov kompleksnih bioloških sistemov, pri čemer običajno abstrahira specifične morfološke ali anatomske strukture. Nekateri najpreprostejši modeli v ARB so presnovni replikacijski ali (M,R)-sistemi, ki jih je predstavil [[Robert Rosen (biolog)|Robert Rosen]] v letih 1957–1958 kot abstraktne, relacijske modele [[celica|celične]] in organizemske organizacije.{{r|rose-2005}} Med druge pristope spadajo pojem [[avtopoeza|avtopoeze]], ki sta ga razvila [[Humberto Maturana]] in [[Francisco Varela]], [[Stuart Kauffman|Kauffmanovi]] cikli delovnih omejitev in v zadnjem času pojem zaprtja omejitev.{{r|mont-2015}} === Algebrska biologija === Algebrska biologija (znana tudi kot simbolna sistemska biologija) uporablja algebrske metode [[računalniška algebra|simbolnega računanja]] za preučevanje bioloških problemov, zlasti v genomiki, [[proteomika|proteomiki]], analizi [[molekularna struktura|molekularnih struktur]] in preučevanju [[gen]]ov.{{r|baia-1987}}{{r|barn-2006}}{{r|prez-2003}} === Biologija kompleksnih sistemov === Izdelavo sistemske biologije za razumevanje kompleksnejših življenjskih procesov so razvili od leta 1970 v povezavi z molekularno teorijo množic, relacijsko biologijo in algebrsko biologijo. === Računalniški modeli in teorija avtomatov === Monografija na to temo povzema obsežno količino objavljenih raziskav na tem področju do leta 1986{{r|baia-1987}}{{r|baia-2004b}} vključno s pododdelki na naslednjih področjih: [[računalniško modeliranje]] v biologiji in medicini, modeli arterijskih sistemov, modeli [[nevron]]ov, biokemijska in [[nihanje|oscilacijska]] [[omrežje|omrežja]], kvantni avtomati, [[kvantni računalnik]]i v [[molekularna biologija|molekularni biologiji]] in [[genetika|genetiki]],{{r|baia-1983}} modeliranje [[rak (bolezen)|raka]],{{r|baia-2004c}} [[nevronska mreža|nevronske mreže]], [[genska regulatorna mreža|genetske mreže]], abstraktne kategorije v relacijski biologiji,{{r|kain-2005}} presnovni replikacijski sistemi, uporabe [[teorija kategorij|teorije kategorij]]{{r|spl03}} v biologiji in medicini,{{r|spl04}} [[teorija avtomatov]], [[celični avtomat]]i,{{r|wolf-1983}} [[teselacija|teselacijski]] modeli{{r|pres-1985}}{{r|spl05}} in popolna samoreprodukcija, [[kaotični sistem]]i v organizmih, relacijska biologija in organizemske teorije.{{r|baia-1987}}{{r|baia-1983}} ; Modeliranje celične in molekularne biologije To področje je dobilo zagon zaradi vse večjega pomena molekularne biologije.{{r|spl02}} * mehanika bioloških tkiv{{r|ogde-2004}}{{r|wang-2021}} * teoretična [[encimologija]] in [[encimska kinetika]] * modeliranje in simulacija raka{{r|opri-2006}}{{r|spl06}} * modeliranje gibanja interakcijskih celičnih populacij{{r|spl07}} * matematično modeliranje nastajanja brazgotin{{r|spl08}} * matematično modeliranje znotrajcelične dinamike{{r|kuzn-2009}}{{r|wolk-2004}} * matematično modeliranje celičnega cikla{{r|spl09}} * matematično modeliranje [[apoptoza|apoptoze]]{{r|fuss-2000}} ; Modelijanje fizioloških sistemov * modeliranje [[arterija|arterijskih]] bolezni{{r|noe--2017}} * modeliranje [[srce|srca]] v več merilih{{r|spl10}} * modeliranje električnih značilnosti mišičnih interakcij, kot v [[bidomenski model|bidomenskih]] in [[monodomenski model|monodomenskih modelih]] === Računalniška nevroznanost === [[Računalniška nevroznanost]] (znana tudi kot teoretična nevroznanost ali matematična nevroznanost) je teoretična študija živčnega sistema.{{r|trap-2002}}{{r|chur-1994}} === Evolucijska biologija === [[Ekologija]] in [[evolucijska biologija]] sta tradicionalno prevladujoči področji matematične biologije. Evolucijska biologija je bila predmet obsežnih matematičnih teoretiziranj. Tradicionalni pristop na tem področju, ki vključuje zaplete iz genetike, je [[populacijska genetika]]. Večina populacijskih genetikov upošteva pojav novih [[alel]]ov z [[mutacija|mutacijo]], pojav novih [[genotip]]ov z [[genetska rekombinacija|rekombinacijo]] in spremembe v frekvencah obstoječih alelov in genotipov na majhnem številu genskih [[lokus (genetika)|lokusov]]. Ko se upoštevajo [[infinitezimala|neskončno majhni]] učinki na velikem številu genskih lokusov, skupaj s predpostavko o [[neravnovesje povezav|ravnovesju povezav]] ali [[ravnovesje kvazipovezav]], se izpelje [[kvantitativna genetika|kvantitativno genetiko]]. [[Ronald Aylmer Fisher]] je s svojim delom o kvantitativni genetiki dosegel temeljni napredek v [[statistika|statistiki]], kot je [[analiza variance]]. Druga pomembna veja populacijske genetike, ki je privedla do obsežnega razvoja [[koalescentna teorija|koalescentne teorije]], je [[filogenetika]]. Filogenetika je področje, ki se ukvarja z rekonstrukcijo in analizo filogenetskih (evolucijskih) dreves in mrež na podlagi podedovanih značilnosti.{{r|semp-2003}} Tradicionalni populacijski genetski modeli se ukvarjajo z aleli in genotipi in so pogosto [[stohastičnost|stohastični]]. Mnogi modeli populacijske genetike predpostavljajo, da so velikosti populacije konstantne. Spremenljive velikosti populacije, pogosto v odsotnosti genetske variacije, se obravnavajo na področju [[populacijska dinamika|populacijske dinamike]]. Delo na tem področju sega v 19. stoletje in celo do leta 1798, ko je Thomas Malthus oblikoval prvo načelo populacijske dinamike, ki je kasneje postal znan kot [[Malthusov model rasti]]. [[Lotka-Volterrovi enačbi|Lotka-Volterrovi enačbi roparica (plenilec)-plen]] sta še en znan zgled. Populacijska dinamika se prekriva z drugim aktivnim področjem raziskovanja matematične biologije – [[matematično modeliranje nalezljivih bolezni|matematično epidemiologijo]], preučevanjem [[nalezljiva bolezen|nalezljivih bolezni]], ki prizadenejo populacije. Predlagali in analizirali so različne modele širjenja [[okužba|okužb]]. Ti dajejo pomembne rezultate, ki jih je mogoče uporabiti pri odločitvah zdravstvene politike. V [[evolucijska teorija iger|evolucijski teoriji iger]] (EGT), ki sta jo najprej razvila [[John Maynard Smith]] in [[George Robert Price]], izbor deluje neposredno na podedovane fenotipe, brez genetskih zapletov. Ta pristop so matematično izpopolnili za ustvarjanje področja [[analiza evolucijske invazije|adaptivne dinamike]]. === Matematična biofizika === [[slika:Textile cone.JPG|thumb|right|220px|[[Morski polž]] [[tekstilni stožec]] (''[[Conus textile]]'') ima na svoji lupini vzorec [[celični avtomat|celičnega avtomata]]{{r|coom-2009}}{{r|wolf-1983}}]] [[slika:Giant Pufferfish skin pattern detail.jpg|thumb|right|220px|Zgled naravnega [[Turingov vzorec|Turingovega vzorca]] pri [[napihovalka mbu|napihovalki mbu]] (''Tetraodon mbu'')]] Na zgodnejših stopnjah matematične biologije je prevladovala matematična [[biofizika]], opisana kot uporaba matematike v biofiziki, ki je pogosto vključevala specifične fizikalne/matematične modele biosistemov in njihovih komponent ali predelkov. Sledi seznam matematičnih opisov in njihovih predpostavk. ; Deterministični procesi (dinamični sistemi) Fiksna preslikava med začetnim in končnim stanjem. Izhajajoč iz začetnega pogoja in se premika naprej v času, deterministični proces vedno ustvari isto trajektorijo in v prostoru stanj se nobeni trajektoriji ne križata. * [[diferenčna enačba|diferenčne enačbe/preslikave]] – [[zvezna ali diskretna spremenljivka|diskretni]] [[čas]], [[zveznost|zvezni]] [[prostor stanj]]. * [[navadna diferencialna enačba|navadne diferencialne enačbe]] – zvezni čas, zvezni prostor stanj, brez prostorskih [[odvod]]ov. Glej tudi: [[numerične metode za navadne diferencialne enačbe]]. * [[parcialna diferencialna enačba|parcialne diferencialne enačbe]] – zvezni čas, zvezni prostor stanj, prostorski odvodi. Glej tudi: [[numerične metode za parcialne diferencialne enačbe]]. * [[celični avtomat|logični deterministični celični avtomati]] – diskretni čas, diskretni prostor stanj. Glej tudi: [[celični avtomat]]. ; Stohastični procesi (naključni dinamični sistemi) Naključna preslikava med začetnim in končnim stanjem, zaradi česar je stanje sistema [[naključna spremenljivka]] z ustrezno [[verjetnostna porazdelitev|verjetnostno porazdelitvijo]]. * nemarkovski procesi – [[glavna enačba|posplošena glavna enačba]] – zvezni čas s spominom na pretekle dogodke, diskretni prostor stanj, čakalni časi dogodkov (ali prehodov med stanji) se pojavljajo diskretno. * skočni [[markovska veriga z zveznim časom|markovski proces]] – [[glavna enačba]] – zvezni čas brez spomina na pretekle dogodke, diskretni prostor stanj, čakalni časi med dogodki se pojavijo diskretno in so [[eksponentna porazdelitev|eksponentno porazdeljeni]]. Glej tudi: [[metoda Monte Carlo]] za metode numerične simulacije, še posebej [[dinamična metoda Monte Carlo]] in [[Gillespiejev algoritem]]. * zvezni [[markovska veriga|markovski proces]] – [[stohastična diferencialna enačba|stohastične diferencialne enačbe]] ali [[Fokker-Planckova enačba]] – zvezni čas, zvezni prostor stanj, dogodki se odvijajo zvezno v skladu z naključnim [[Wienerjev proces|Wienerjevim procesom]]. ; Prostorsko modeliranje Eno klasično delo na tem področju je članek [[Alan Turing|Alana Turinga]] o [[morfogeneza|morfogenezi]] z naslovom ''Kemijska osnova morfogeneze'' (''[[The Chemical Basis of Morphogenesis]]''), objavljen leta 1952 v ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]''. * [[potujoče valovanje]] v testu celjenja ran{{r|spl11}} * [[obnašanje roja|obnašanje pri rojenju]]{{r|spl12}} * mehanokemijska teorija morfogeneze{{r|spl13}} * [[oblikovanje vzorca|oblikovanje biološkega vzorca]]{{r|spl14}} * modeliranje prostorske porazdelitve z uporabo vzorcev območij{{r|hurl-1990}} * [[Turingov vzorec|Turingovi vzorci]]{{r|wool-2017}} === Matematične metode === Model biološkega sistema se pretvori v sistem enačb, čeprav se beseda 'model' pogosto uporablja kot sopomenka za sistem ustreznih enačb. Rešitev enačb z analitičnimi ali numeričnimi sredstvi opisuje, kako se biološki sistem obnaša skozi čas ali v [[ravnovesna točka (matematika)|ravnovesju]]. Obstaja mnogo različnih vrst enačb in vrsta vedenja, ki se lahko pojavi, je odvisna tako od modela kot uporabljenih enačb. Model pogosto daje predpostavke o sistemu. Enačbe lahko dajejo tudi predpostavke o naravi tega, kar se lahko zgodi. === Molekularna teorija množic === [[Molekularna teorija množic]] (MST) je matematična formulacija širokosmiselne [[kemijska kinetika|kemijske kinetike]] biomolekularnih reakcij v smislu množic molekul in njihovih kemijskih transformacij, ki jih predstavljajo teoretične preslikave med množicami molekul. Predstavil ga je [[Anthony Bartholomay]], njegove uporabe pa so razvili v matematični biologiji in še posebej v matematični medicini.{{r|spl15}} V splošnejšem smislu je MST teorija molekularnih kategorij, definiranih kot kategorije molekularnih množic in njihovih kemijskih transformacij, predstavljenih kot množičnoteoretične preslikave molekularnih množic. Teorija je prispevala tudi k [[biostatistika|biostatistiki]] in oblikovanju problemov klinične biokemije v matematičnih formulacijah patoloških, biokemičnih sprememb, ki so zanimive za [[fiziologija|fiziologijo]], [[klinična biokemija|klinično biokemijo]] in [[medicina|medicino]].{{r|spl15}} === Organizacijska biologija === Teoretični pristopi k biološki organizaciji so namenjeni razumevanju soodvisnosti med deli organizmov. Poudarjajo krožnost, do katere te soodvisnosti vodijo. Teoretični biologi so razvili več konceptov za formalizacijo te zamisli. Abstraktna relacijska biologija (ARB){{r|spl16}} se na primer ukvarja s preučevanjem splošnih, relacijskih modelov kompleksnih bioloških sistemov, pri čemer običajno abstrahira specifične morfološke ali anatomske strukture. Nekateri najpreprostejši modeli v ARB so presnovnoreplikacijski ali (M,R)-sistemi, ki jih je predstavil Robert Rosen v letih 1957–1958 kot abstraktne, relacijske modele celične in organizemske organizacije.{{r|rose-2005}} == Zgled modela: celični cikel == {{glavni|celični model}} Evkariontski [[celični ciklus|celični cikel]] je zelo kompleksen in je bil predmet intenzivnih študij, saj njegova napačna regulacija vodi do [[rak (bolezen)|rakov]]. Morda je dober zgled matematičnega modela, saj se ukvarja s preprostim računom, vendar daje veljavne rezultate. Dve raziskovalni skupini{{r|spl17}}{{r|spl18}} sta izdelali več modelov celičnega cikla, ki simulirajo več organizmov. Nedavno so izdelali generični model evkariontskega celičnega cikla, ki lahko predstavlja določenega [[evkarionti|evkarionta]] glede na vrednosti parametrov, kar dokazuje, da so posebnosti posameznih celičnih ciklov posledica različnih koncentracij [[protein]]ov in afinitete, medtem ko so osnovni mehanizmi ohranjeni (Csikasz-Nagy ''idr.'' (2006)). S pomočjo sistema navadnih diferencialnih enačb ti modeli prikazujejo spremembo časa ([[dinamični sistem]]) proteina znotraj ene tipične celice; ta tip modela se imenuje [[deterministični proces]] (medtem ko se model, ki opisuje statistično porazdelitev koncentracij beljakovin v populaciji celic, imenuje [[stohastični proces]]). Za pridobitev teh enačb je treba opraviti iterativno vrsto korakov: najprej se več modelov in opazovanj združi v diagram soglasja in izberejo se ustrezni kinetični zakoni za pisanje diferencialnih enačb, kot je [[hitrost kemične reakcije|kinetika hitrosti]] za [[stehiometrija|stehiometrične]] reakcije, [[Michaelis-Mentenina enačba|Michaelis-Mentenina kinetika]] za reakcije [[encim]]skih substratov in [[Goldbeter-Koshlandova kinetika]] za ultraobčutljive transkripcijske faktorje, nato je treba parametre enačb (konstante hitrosti, koeficiente učinkovitosti encimov in Michaelisove konstante) prilagoditi tako, da se ujemajo z opazovanji; če jih ni mogoče prilagoditi, se kinetična enačba revidira in če to ni mogoče, se spremeni diagram ožičenja. Parametri se prilagodijo in potrdijo z opazovanjem divjega tipa in mutantov, kot sta razpolovni čas proteinov in velikost celice. Za prilagoditev parametrov je treba preučiti diferencialne enačbe. To je mogoče narediti s simulacijo ali analizo. Pri simulaciji, ki ima začetni [[tabela (računalništvo)|vektor]] (seznam vrednosti spremenljivk), se napredovanje sistema izračuna z reševanjem enačb v vsakem časovnem okviru v majhnih korakih. [[slika:Cell cycle bifurcation diagram.jpg|thumb|right|300px|[[bifurkacija|Bifurkacijski]] [[bifurkacijski diagram|diagram]] [[celični ciklus|celičnega cikla]]]] Pri analizi se značilnosti enačb uporabljajo za raziskovanje obnašanja sistema v odvisnosti od vrednosti parametrov in spremenljivk. Sistem diferencialnih enačb je mogoče predstaviti kot [[vektorsko polje]], kjer vsak vektor opisuje spremembo (v koncentraciji dveh ali več proteinov), ki določa, kam in kako hitro se usmeri trajektorija (simulacija). Vektorska polja imajo lahko več posebnih [[točka (geometrija)|točk]]: [[stabilnost Ljapunova|stabilno točko]], imenovano ponor, ki privlači v vse smeri (zaradi česar so koncentracije na določeni vrednosti), [[stabilnost Ljapunova|nestabilno točko]], bodisi izvor ali [[sedlasta točka]], ki odbija (sili koncentracije v odmikanja od določene vrednosti), in mejni cikel, zaprta trajektorija, proti kateri se več trajektorij spiralno približuje (zaradi česar koncentracije nihajo). Boljša predstavitev, ki obravnava veliko število spremenljivk in parametrov, je [[bifurkacijski diagram]] z uporabo [[teorija bifurkacij|teorije bifurkacij]]. Prisotnost teh posebnih ustaljenih točk pri določenih vrednostih parametra (npr. [[masa|mase]]) je predstavljena s točko in ko parameter preseže določeno vrednost, pride do kvalitativne spremembe, imenovane [[bifurkacija]], v kateri se spremeni narava prostora, z globokimi posledicami za koncentracije proteinov: celični cikel ima faze (delno ustrezajo G1 in G2), v katerih masa prek stabilne točke nadzoruje ravni ciklina, in faze (fazi S in M), v katerih se koncentracije spreminjajo neodvisno, toda ko se faza pri bifurkaciji spremeni (kontrolna točka celičnega cikla), se sistem ne more vrniti na prejšnje ravni, saj je pri trenutni masi vektorsko polje zelo drugačno in mase ni mogoče obrniti nazaj prek bifurkacije, kar povzroči da je kontrolna točka nepovratna. Še posebej sta kontrolni točki S in M regulirani s posebnima bifurkacijama, imenovanima [[Hopfova bifurkacija]] in [[bifurkacija z neskončno periodo]]. == Vidni matematični in teoretični biologi == Med vidnejše osebnosti, ki so prispevali k matematični in teoretični biologiji, spadajo: {{refbegin|3}} * [[Benjamin Gompertz]] (1779–1865) * [[Pierre François Verhulst]] (1804–1849) * [[Johannes Reinke]] (1849–1931) * [[Vito Volterra]] (1860–1940) * [[D'Arcy Wentworth Thompson]] (1860–1948) * [[Jakob Johann von Uexküll]] (1864–1944) * [[Hans Leo Przibram]] (1874–1944) * [[Raymond Pearl]] (1879–1940) * [[Alfred James Lotka]] (1880–1949) * [[Julius Schaxel]] (1887–1943) * [[Edward Stuart Russell]] (1887–1954) * [[Sewall Wright]] (1889–1988) * [[Ervin Bauer]] (1890–1938) * [[Ronald Aylmer Fisher]] (1890–1962) * [[John Burdon Sanderson Haldane]] (1892–1964) * [[Joseph Henry Woodger]] (1894–1981) * [[Nicolas Rashevsky]]<!--Mikola Petrovič Raševski--> (1899–1972) * [[Ludwig von Bertalanffy]] (1901–1972) * [[Conrad Hal Waddington]] (1905–1975) * [[Alan Turing]] (1912–1954) * [[Eduard Batschelet]] (1914–1979) * [[Helen Spurway]] (1915–1978) * [[Anthony Bartholomay]] (1919–1975) * [[Pietro Omodeo]] (1919–2024) * [[John Maynard Smith]] (1920–2004) * [[George Robert Price]] (1922–1975) * [[Werner Ernst Reichardt]] (1924–1992) * [[Edward Walter]] (1925–1984) * [[Aristid Lindenmayer]] (1925–1989) * [[Hanns Klinger]] (1926–2013) * [[Manfred Eigen]] (1927–2019) {{ikona Nob nag}} * [[Humberto Maturana]] (1928–2021) * [[Robert Helmer MacArthur]] (1930–1972) * [[Hans Joachim Jesdinsky]] (1931–1986) * [[Brian Goodwin]] (1931–2009) * [[Colin Whitcomb Clark]] (1931–2024) * [[James Dickson Murray]] (*1931) * [[Robert Rosen (biolog)|Robert Rosen]] (1934–1998) * [[Daniel Kleitman]] (*1934) * [[William Donald Hamilton]] (1936–2000) * [[Robert McCredie May]] (1936–2020) * [[Werner von Seelen]] (*1936) * [[Nicolae Popescu]] (1937–2010) * [[Hans Meinhardt (naravoslovec)|Hans Meinhardt]] (1938–2016) * [[Frank Hoppensteadt]] (*1938) * [[Michael Ghiselin]] (1939–2024) * [[Stuart Kauffman]] (*1939) *[[Motoo Kimura]] (1924–1994) * [[Helmut Knolle]] (*1939) * [[Richard Dawkins]] (*1941) * [[Peter Schuster (kemik)|Peter Schuster]] (1941–2026) * [[Arthur Winfree]] (1942–2002) * [[David Berlinski]] (*1942) * [[Holk Cruse]] (*1942) * [[Marcus Feldman]] (*1942) * [[Michael Charles Reed]] (*1942) * [[James Edward Bailey]] (1944–2001) * [[Bernd-Olaf Küppers]] (*1944) * [[Karl Sigmund]] (*1945) * [[Francisco Varela]] (1946–2001) * [[Charles Samuel Peskin]] (*1946) * [[Giuseppe Longo]] (*1947) * [[Terrence Joseph Sejnowski]] (*1947) * [[Hal Caswell]] (*1949) * [[Christopher Langton]] (*1949) * [[Przemysław Prusinkiewicz]] (*1952) * [[Thomas Shelby Ray]] (*1954) * [[Michael Robertson Rose]] (*1955) * [[Alan Grafen]] (*1956) * [[Christof Koch]] (*1956) * [[Jevgenij Viktorovič Kunin]]<!--Eugene Koonin--> (*1956) * [[Stephen Altschul]] (*1957) * [[Margaret Profet]] (*1958) * [[Marten Scheffer]] (*1958) * [[Abir Ubajevič Igaberdijev]] (*1959) * [[Eörs Szathmáry]] (*1959) * [[Ellen Baake]] (*1961) * [[Hiroaki Kitano]] (*1961) * [[Angela Ruth McLean]] (*1961) * [[Aubrey de Grey]] (*1963) * [[Uta Eser]] (*1964) * [[Alison Etheridge]] (*1964) * [[Martin Andreas Nowak]] (*1965) * [[Sarah Otto]] (*1967) * [[Philip Hugenholtz]] * [[Leah Keshet]] {{refend}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|biološke aplikacije teorije bifurkacij|en|biological applications of bifurcation theory}} * [[biofizika]] * {{medjezikovna povezava|biostatistika|en|biostatistics}} * [[matematična fizika]] * [[teoretična fizika]] * {{medjezikovna povezava|entropija in življenje|en|entropy and life}} * {{medjezikovna povezava|Ewensova vzorčna formula|en|Ewens's sampling formula}} * ''{{medjezikovna povezava|Journal of Theoretical Biology|en|Journal of Theoretical Biology}}'' * {{medjezikovna povezava|logistična funkcija|en|logistic function}} * {{medjezikovna povezava|matematično modeliranje nalezljivih bolezni|en|mathematical modelling of infectious diseases}} * {{medjezikovna povezava|modeliranje presnovnih mrež|en|metabolic network modelling}} * {{medjezikovna povezava|molekularno modeliranje|en|molecular modelling}} * {{medjezikovna povezava|morfometrika|en|morphometrics}} * {{medjezikovna povezava|populacijska genetika|en|population genetics}} * {{medjezikovna povezava|Estonsko društvo naravoslovcev|en|Estonian Naturalists' Society}} * {{medjezikovna povezava|statistična genetika|en|statistical genetics}} * {{medjezikovna povezava|teoretična ekologija|en|theoretical ecology}} * {{medjezikovna povezava|Turingov vzorec|en|Turing pattern}} * {{medjezikovna povezava|enačba Vlasova|en|Vlasov equation}} * {{medjezikovna povezava|Langevinova enačba|en|Langevin equation}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="baia-1983">{{sktxt|Baianu|1983}}.</ref> <ref name="baia-1987">{{sktxt|Baianu|1987}}.</ref> <ref name="baia-2004a">{{sktxt|Baianu|2004a}}.</ref> <ref name="baia-2004b">{{sktxt|Baianu|Lin|2004b}}.</ref> <ref name="baia-2004c">{{sktxt|Baianu|2004c}}.</ref> <ref name="baia-2006">{{sktxt|Baianu|Brown|Georgescu|Glazebrook|2006}}.</ref> <ref name="baia-2012">{{sktxt|Baianu|Prisecaru|2012}}.</ref> <ref name="barn-2006">{{sktxt|Barnett|2006}}.</ref> <ref name="chur-1994">{{sktxt|Churchland|Koch|Sejnowski|1994}}.</ref> <ref name="coom-2009">{{sktxt|Coombs|2009}}.</ref> <ref name="fuss-2000">{{sktxt|Fussenegger|Bailey|Varner|2000}}.</ref> <ref name="jung-1997">{{sktxt|Jungck|1997}}.</ref> <ref name="hurl-1990">{{sktxt|Hurlbert|1990}}.</ref> <ref name="kain-2005">{{sktxt|Kainen|2005}}.</ref> <ref name="kell-2002">{{sktxt|Keller|2002}}.</ref> <ref name="kuzn-2009">{{sktxt|Kuznetsov|Avramenko|2009}}.</ref> <ref name="long-2016">{{sktxt|Longo|Soto|2016}}.</ref> <ref name="mall-2001">{{sktxt|Mallet|2001}}.</ref> <ref name="mont-2015">{{sktxt|Montévil|Mossio|2015}}.</ref> <ref name="mont-2016">{{sktxt|Montévil|Speroni|Sonnenschein|Soto|2016}}.</ref> <ref name="noe--2017">{{sktxt|Noè|Chen|Filippone|Hill|2017}}.</ref> <ref name="ogde-2004">{{sktxt|Ogden|2004}}.</ref> <ref name="opri-2006">{{sktxt|Oprisan|Oprisan|2006}}.</ref> <ref name="pres-1985">{{sktxt|Preston|Duff|1985}}.</ref> <ref name="prez-2003">{{sktxt|Preziosi|2003}}.</ref> <ref name="reed-2015">{{sktxt|Reed|2015}}.</ref> <ref name="robe-2010">{{sktxt|Robeva|Davies|Hodge|Enyedi|2010}}.</ref> <ref name="rose-2005">{{sktxt|Rosen|2005}}.</ref> <ref name="semp-2003">{{sktxt|Semple|Steel|2003}}.</ref> <ref name="stew-1998">{{sktxt|Stewart|1998}}.</ref> <ref name="trap-2002">{{sktxt|Trappenberg|2002}}.</ref> <ref name="wang-2021">{{sktxt|Wang|Brodin|Nishii|Frieboes|2021}}.</ref> <ref name="wolf-1983">{{sktxt|Wolfram|1983}}.</ref> <ref name="wolk-2004">{{sktxt|Wolkenhauer|Ullah|Kolch|Cho|2004}}.</ref> <ref name="wool-2017">{{sktxt|Wooley|Baker|Maini|2017}}.</ref> <ref name="spl00">{{citat|title= What is mathematical biology|publisher= Center za matematično biologijo, [[Univerza v Bathu]]|website= www.bath.ac.uk|lang= en|url= http://www.bath.ac.uk/cmb/mathBiology/|accessdate= 2018-06-07|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20180923070442/http://www.bath.ac.uk/cmb/mathBiology/|archive-date= 2018-09-23}}</ref> <ref name="spl01">{{citat|last1= Gordon|first1= Richard|title= Careers in theoretical biology|url= http://life.biology.mcmaster.ca/~brian/biomath/careers.theo.biol.html|lang= en|archive-url= https://web.archive.org/web/20190914233407/http://life.biology.mcmaster.ca/~brian/biomath/careers.theo.biol.html|archive-date= 2019-09-14}}</ref> <ref name="spl02">{{citat|title= Research in Mathematical Biology|publisher= maths.gla.ac.uk|lang= en|url= http://www.maths.gla.ac.uk/research/groups/biology/kal.htm|accessdate= 2008-09-10}}</ref> <ref name="spl03">{{citat|title= bibliography for category theory/algebraic topology applications in physics|publisher= [[PlanetPhysics]]|lang= en|url= http://planetphysics.org/encyclopedia/BibliographyForCategoryTheoryAndAlgebraicTopologyApplicationsInTheoreticalPhysics.html|accessdate= 2010-03-17|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107152607/http://planetphysics.org/encyclopedia/BibliographyForCategoryTheoryAndAlgebraicTopologyApplicationsInTheoreticalPhysics.html|archive-date= 2016-01-07}}</ref> <ref name="spl04">{{citat|title= bibliography for mathematical biophysics and mathematical medicine|date= 2009-01-24|publisher= PlanetPhysics|lang= en|url= http://planetphysics.org/encyclopedia/BibliographyForMathematicalBiophysicsAndMathematicalMedicine.html|accessdate= 2010-03-17|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107152607/http://planetphysics.org/encyclopedia/BibliographyForMathematicalBiophysicsAndMathematicalMedicine.html|archive-date= 2016-01-07}}</ref> <ref name="spl05">{{citat|title= Dual Tessellation&nbsp;– from Wolfram MathWorld|date= 2010-03-03|publisher= mathworld.wolfram.com|lang= en|url= http://mathworld.wolfram.com/DualTessellation.html|access-date=2010-03-17}}</ref> <ref name="spl06">{{citat|title= MCRTN&nbsp;– About tumour modelling project|publisher= calvino.polito.it|lang= en|url= http://calvino.polito.it/~mcrtn/|accessdate= 2010-03-17|archive-date= 2011-11-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20111103003346/http://calvino.polito.it/~mcrtn/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl07">{{citat|last1= Sherratt|first1= Jonathan A.|title= Research Interests|publisher= ma.hw.ac.uk|lang= en|url= http://www.ma.hw.ac.uk/~jas/researchinterests/index.html|accessdate= 2010-03-17|archive-date= 2001-06-10|archive-url= https://web.archive.org/web/20010610184310/http://www.ma.hw.ac.uk/~jas/researchinterests/index.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl08">{{citat|last1= Sherratt|first1= Jonathan A.|title= Mathematical Modelling of Scar Tissue Formation|publisher= ma.hw.ac.uk|lang= en|url= http://www.ma.hw.ac.uk/~jas/researchinterests/scartissueformation.html|accessdate= 2010-03-17|archive-date= 2002-03-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20020331003946/http://www.ma.hw.ac.uk/~jas/researchinterests/scartissueformation.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl09">{{citat|title= Tyson Lab|lang= en|url= http://mpf.biol.vt.edu/Research.html|archive-date= 2007-07-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20070728093149/http://mpf.biol.vt.edu/Research.html}}</ref> <ref name="spl10">{{citat|title= Integrative Biology&nbsp;– Heart Modelling|publisher= integrativebiology.ox.ac.uk|lang= en|url= http://www.integrativebiology.ox.ac.uk/heartmodel.html|accessdate= 2010-03-17|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20090113215021/http://www.integrativebiology.ox.ac.uk/heartmodel.html|archive-date= 2009-01-13 }}</ref> <ref name="spl11">{{citat|title= Travelling waves in a wound|publisher= [[Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu|Matematični inštitut]], [[Univerza v Oxfordu]]|website= maths.ox.ac.uk|lang= en|url= http://www.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/twwha.htm|accessdate= 2010-03-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20080606030634/http://www2.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/twwha.htm|archive-date= 2008-06-06|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl12">{{citat|last1= Edelstein-Keshet|first1= Leah|authorlink1= Leah Keshet|title= Research Interests|publisher= Oddelek za matematiko, [[Univerza Britanske Kolumbije]]|website= math.ubc.ca|lang= en|url= http://www.math.ubc.ca/people/faculty/keshet/research.html|accessdate= 2005-02-26|archive-url= https://web.archive.org/web/20070612135231/http://www.math.ubc.ca/people/faculty/keshet/research.html|archive-date= 2007-06-12|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl13">{{citat|title= The mechanochemical theory of morphogenesis|publisher= Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu|website= maths.ox.ac.uk|lang= en|url= http://www.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/mctom.htm|accessdate= 2010-03-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20080606030629/http://www2.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/mctom.htm|archive-date= 2008-06-06|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl14">{{citat|title= Biological pattern formation|publisher= Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu|website= maths.ox.ac.uk|lang= en|url= http://www.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/bpf.htm|accessdate= 2010-03-17|archive-date= 2004-11-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20041112100632/http://www.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/bpf.htm|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl15">{{citat|title= molecular set category|publisher= PlanetPhysics|lang= en|url= http://planetphysics.org/encyclopedia/CategoryOfMolecularSets2.html|accessdate= 2010-03-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107152607/http://planetphysics.org/encyclopedia/CategoryOfMolecularSets2.html|archive-date= 2016-01-07|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl16">{{citat|title= Abstract Relational Biology (ARB)|publisher= PlanetPhysics|lang= en|url= http://planetphysics.org/encyclopedia/AbstractRelationalBiologyARB.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107152607/http://planetphysics.org/encyclopedia/AbstractRelationalBiologyARB.html|archive-date= 2016-01-07}}</ref> <ref name="spl17">{{citat|title= The JJ Tyson Lab|publisher= [[Politehnični inštitut in državna univerza Virginije]]|lang= en|url= http://mpf.biol.vt.edu/Tyson%20Lab.html|accessdate= 2008-09-10|archive-url= https://web.archive.org/web/20070728091004/http://mpf.biol.vt.edu/Tyson%20Lab.html|archive-date= 2007-07-28|url-status= dead }}</ref> <ref name="spl18">{{citat|title= The Molecular Network Dynamics Research Group|publisher= [[Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti]]|lang= en|url= http://cellcycle.mkt.bme.hu/|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20120210210021/http://cellcycle.mkt.bme.hu/|archive-date= 2012-02-10}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|authorlink1= Ion C. Baianu<!--Q102342337-->|chapter= Natural Transformations Models in Molecular Biology|title= Proceed. SIAM and Society for Mathematical Biology, National Meeting|date= 1983|pages= 230–232|location= Bethesda, MD|chapter-url= http://cogprints.org/3675/}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|chapter= Computer Models and Automata Theory in Biology and Medicine|editor-last1= Witten|editor-first1= M.|title= Mathematical Models in Medicine|date= 1987|volume= 7|publisher= Pergamon Press|location= New York|pages= 1513–1577|chapter-url= http://cogprints.org/3687/}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|title= Łukasiewicz-Topos Models of Neural Networks, Cell Genome and Interactome Nonlinear Dynamic Models|date= 2004a|lang= en|url= http://cogprints.org/3701/01/ANeuralGenNetworkLuknTopos_oknu4.pdf/|accessdate= 2011-08-07|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20070713122039/http://cogprints.org/3701/01/ANeuralGenNetworkLuknTopos_oknu4.pdf|archive-date= 2007-07-13}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|last2= Lin|first2= Hsiao Chen|title= Computer Simulations and the Question of Computability of Biological Systems|journal= Mathematical Modelling|date= 2004b|volume= 7|issue= |pages= 1513–1577|lang= en|url= https://tspace.library.utoronto.ca/bitstream/1807/2951/2/compauto.pdf}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|title= Quantum Interactomics and Cancer Mechanisms|journal= Research Report Communicated to the Institute of Genomic Biology, University of Illinois at Urbana|date= 2004c|url= https://tspace.library.utoronto.ca/retrieve/4969/QuantumInteractomicsInCancer_Sept13k4E_cuteprt.pdf|accessdate= 2024-08-24|archive-date= 2020-11-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20201108195251/https://tspace.library.utoronto.ca/retrieve/4969/QuantumInteractomicsInCancer_Sept13k4E_cuteprt.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|last2= Brown|first2= Ronald|authorlink2= Ronald Brown (matematik)<!--Q7364701-->|last3= Georgescu|first3= George|last4= Glazebrook|first4= James Francis|title= Complex Non-linear Biodynamics in Categories, Higher Dimensional Algebra and Łukasiewicz–Moisil Topos: Transformations of Neuronal, Genetic and Neoplastic Networks|journal= Axiomathes|date= 2006|volume= 16|issue= 1–2|pages= 65–122|doi= 10.1007/s10516-005-3973-8|s2cid= 9907900}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|last2= Prisecaru|first2= Valentin Ion|title= Complex Systems Analysis of Arrested Neural Cell Differentiation during Development and Analogous Cell Cycling Models in Carcinogenesis|journal= [[Nature Precedings]]|date= 2012-04-02|issn= 1756-0357|doi= 10.1038/npre.2012.7101.1|doi-access= free}} * {{citat|last1= Barnett|first1= Michael Peter|authorlink1= Michael Peter Barnett|chapter= Symbolic calculation in the life sciences: trends and prospects|title= Algebraic Biology 2005|series= (Computer Algebra in Biology)|editor-last1= Anai|editor-first1= H.|editor-last2= Horimoto|editor-first2= K.|date= 2006|publisher= Universal Academy Press|location= Tokio|archive-url= https://web.archive.org/web/20060616135155/http://www.princeton.edu/~allengrp/ms/annobib/mb.pdf|archive-date= 2006-06-16|chapter-url= http://www.princeton.edu/~allengrp/ms/annobib/mb.pdf}} * {{citat|last1= Churchland|first1= Patricia Smith|authorlink1= Patricia Churchland|last2= Koch|first2= Christof|authorlink2= Christof Koch|last3= Sejnowski|first3= Terrence Joseph|authorlink3= Terrence Joseph Sejnowski|chapter= What Is Computational Neuroscience?|editor-last1= Gutfreund|editor-first1= H.|editor-last2= Toulouse|editor-first2= G.|title= Biology And Computation: A Physicist's Choice|date= marec 1994|series= (Advanced Series in Neuroscience)|volume= 3|pages= 25–34|publisher= World Scientific|isbn= 978-9-81-450414-0|chapter-url= https://books.google.com/books?id=l7vsCgAAQBAJ&pg=PT42}} * {{citat|last1= Coombs|first1= Stephen|title= The Geometry and Pigmentation of Seashells|date= 2009-02-15|pages= 3–4|lang= en|url= http://www.maths.nott.ac.uk/personal/sc/pdfs/Seashells09.pdf|accessdate= 2012-09-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20130107235922/http://www.maths.nott.ac.uk/personal/sc/pdfs/Seashells09.pdf|archive-date= 2013-01-07|url-status= dead}} * {{citat|last1= Edelstein-Keshet|first1= Leah|authorlink1= Leah Keshet|title= Mathematical Models in Biology|date= 2004|publisher= SIAM|isbn= 0-07-554950-6|cobiss= 11989337|oclc= 1184162790}} * {{citat|last1= Fussenegger|first1= Martin|last2= Bailey|first2= James Edward|authorlink2= James Edward Bailey|last3= Varner|first3= Jeffrey|title= A mathematical model of caspase function in apoptosis|journal= [[Nature Biotechnology]]|date= julij 2000|volume= 18|issue= 2|pages= 768–74|issn= 1087-0156|pmid= 10888847|doi= 10.1038/77589|s2cid= 52802267}} * {{citat|last1= Hoppensteadt|first1= Frank Charles|authorlink1= Frank Hoppensteadt|title= Mathematical Theories of Populations: Demographics, Genetics and Epidemics|date= 1993|publisher= SIAM |location= Filadelfija|orig-year= 1975|edition= ponatisnjena|isbn= 0-89871-017-0}} * {{citat|last1= Hurlbert|first1= Stuart Hartley|authorlink1= Stuart Hartley Hurlbert|title= Spatial Distribution of the Montane Unicorn|journal= [[Oikos (revija)| Oikos]]|date= 1990|volume= 58|issue= 3|pages= 257–271|issn= 0030-1299|doi= 10.2307/3545216|jstor= 3545216}} * {{citat|last1= Jungck|first1= John R.|authorlink1= John R. Jungck|title= Ten equations that changed biology: mathematics in problem-solving biology curricula|journal= Bioscene|date= maj 1997|volume= 23|issue= 1|pages= 11–36|url= http://acube.org/volume_23/v23-1p11-36.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20090326215300/http://acube.org/volume_23/v23-1p11-36.pdf|archive-date= 2009-03-26}} * {{citat|last1= Kainen|first1= Paul Chester|authorlink1= Paul Chester Kainen|chapter= Category Theory and Living Systems|title= Charles Ehresmann's Centennial Conference Proceedings|date= 2005|pages= 1–5|location= Univerza v Amiensu, Francija, 7.–9. oktober 2005|editor-last1= Ehresmann|editor-first1= A.|chapter-url= http://vbm-ehr.pagesperso-orange.fr/ChEh/articles/Kainen.pdf}} * {{citat|last1= Keller|first1= Evelyn Fox|authorlink1= Evelyn Fox Keller|title= Making Sense of Life: Explaining Biological Development with Models, Metaphors and Machines|date= 2002|publisher= [[Harvard University Press]]|location= Cambridge, Massachusetts; London|isbn= 978-0-67-401250-9|cobiss= 64394497|oclc= 48100379|url= https://books.google.com/books?id=NdtbR_N_vKYC}} * {{citat|last1= Kuznetsov|first1= Andrey V.|last2= Avramenko|first2= Andrij Oleksandrovič|authorlink2= Andrij Oleksandrovič Avramenko|title= A macroscopic model of traffic jams in axons|journal= [[Mathematical Biosciences]]|date= april 2009|volume= 218|issue= 2|pages= 142–52|issn= 0025-5564|pmid= 19563741|doi= 10.1016/j.mbs.2009.01.005}} * {{citat|last1= Longo|first1= Giuseppe|authorlink1= Giuseppe Longo|last2= Soto|first2= Ana M.|authorlink2= Ana M. Soto<!--Q61115367-->|title= Why do we need theories?|journal= [[Progress in Biophysics and Molecular Biology]]|date= oktober 2016|volume= 122|issue= 1|pages= 4–10|series= (From the Century of the Genome to the Century of the Organism: New Theoretical Approaches)|issn= 0079-6107|doi= 10.1016/j.pbiomolbio.2016.06.005|pmc= 5501401|pmid= 27390105|url= https://www.di.ens.fr/users/longo/files/01_theories.pdf}} * {{citat|last1= Mallet|first1= James|authorlink1= James Mallet|title= Mimicry: an interface between psychology and evolution|journal= Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date= julij 2001|volume= 98|issue= 16|pages= 8928–8930|pmid= 11481461|pmc= 55348|doi= 10.1073/pnas.171326298|bibcode= 2001PNAS...98.8928M|doi-access= free}} * {{citat|last1= Montévil|first1= Maël|last2= Mossio|first2= Matteo|title= Biological organisation as closure of constraints|journal= [[Journal of Theoretical Biology]]|date= maj 2015|volume= 372|pages= 179–91|pmid= 25752259|doi= 10.1016/j.jtbi.2015.02.029|bibcode= 2015JThBi.372..179M|s2cid= 4654439|url= https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01192916/file/Montevil-Mossio_2015_Closure-of-constraints.pdf}} * {{citat|last1= Montévil|first1= Maël|last2= Speroni|first2= Lucia|last3= Sonnenschein|first3= Carlos|last4= Soto|first4= Ana M.|title= Modeling mammary organogenesis from biological first principles: Cells and their physical constraints|journal= Progress in Biophysics and Molecular Biology|date= oktober 2016|volume= 122|issue= 1|pages= 58–69|series= (From the Century of the Genome to the Century of the Organism: New Theoretical Approaches)|issn= 0079-6107|pmid= 27544910|pmc= 5563449|doi= 10.1016/j.pbiomolbio.2016.08.004|bibcode= 2017arXiv170203337M|arxiv= 1702.03337}} * {{citat|last1= Noè|first1= Umberto|last2= Chen|first2= Weiwei|last3= Filippone|first3= Maurizio|last4= Hill|first4= Nicholas|last5= Husmeier|first5= Dirk|chapter= Inference in a Partial Differential Equations Model of Pulmonary Arterial and Venous Blood Circulation using Statistical Emulation|title= 13th International Conference on Computational Intelligence Methods for Bioinformatics and Biostatistics, Stirling, ZK, 1.–3. september 2016|date= 2017|series= (Lecture Notes in Computer Science)|volume= 10477|pages= 184–198|isbn= 978-3-31-967833-7|doi= 10.1007/978-3-319-67834-4_15|chapter-url= http://eprints.gla.ac.uk/129013/7/129013.pdf}} * {{citat|last1= Ogden|first1= Raymond William|authorlink1= Raymond William Ogden|title= rwo_research_details|date= 2004-07-02|publisher= maths.gla.ac.uk|lang= en|url= http://www.maths.gla.ac.uk/~rwo/research_areas.htm|accessdate= 2010-03-17|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20090202005852/http://www.maths.gla.ac.uk/~rwo/research_areas.htm|archive-date= 2009-02-02}} * {{citat|last1= Oprisan|first1= Sorinel Adrian|last2= Oprisan|first2= Ana|title= A Computational Model of Oncogenesis using the Systemic Approach|journal= Axiomathes|date= 2006|volume= 16|issue= 1–2|pages= 155–163|doi= 10.1007/s10516-005-4943-x|s2cid= 119637285}} * {{citat|last1= Preston|first1= Kendall mlajši|last2= Duff|first2= Michael J. B.|title= Modern Cellular Automata|date= 1985-02-28|publisher= Springer|isbn= 978-0-30-641737-5|url= https://books.google.com/books?id=l0_0q_e-u_UC}} * {{citat|editor-last1= Preziosi|editor-first1= Luigi|title= Cancer Modelling and Simulation|date= 2003|publisher= Chapman Hall/CRC Press|isbn= 1-58488-361-8|url= http://library.bjcancer.org/ebook/109.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20120310224428/http://library.bjcancer.org/ebook/109.pdf|url-status= dead|archive-date= 2012-03-10}} * {{citat|last1= Reed|first1= Michael Charles|authorlink1= Michael Charles Reed|title= Mathematical Biology is Good for Mathematics|journal= [[Notices of the American Mathematical Society|Notices of the AMS]]|date= november 2015|volume= 62|issue= 10|pages= 1172–1176|issn= 0002-9920|doi= 10.1090/noti1288|doi-access= free}} * {{citat|last1= Renshaw|first1= Eric|title= Modelling Biological Populations in Space and Time|date= 1991|publisher= [[Cambridge University Press]]|location= Cambridge|series= (Cambridge Studies in Mathematical Biology)|volume= 11|isbn= 0-521-44855-7|cobiss= 1638310|oclc= 21329062|url-access= registration|url= https://archive.org/details/modellingbiologi0000rens}} * {{citat|last1= Robeva|first1= Raina|last2= Davies|first2= Robin|last3= Hodge|first3= Terrell|last4= Enyedi|first4= Alexander|title= Mathematical biology modules based on modern molecular biology and modern discrete mathematics|journal= [[CBE: Life Sciences Education]]|date= jesen 2010|volume= 9|issue= 3|pages= 227–40|publisher= [[Ameriško društvo za celično biologijo]]|issn= 1931-7913|pmid= 20810955|pmc= 2931670|doi= 10.1187/cbe.10-03-0019}} * {{citat|last1= Rosen|first1= Robert|authorlink1= Robert Rosen (biolog)|title= Life Itself: A Comprehensive Inquiry Into the Nature, Origin, and Fabrication of Life|date= 2005-07-13|publisher= [[Columbia University Press]]|lang= en|isbn= 978-0-23-107565-7|oclc= 23386523}} * {{citat|last1= Rubinow|first1= Sol Isaac|authorlink1= Sol Isaac Rubinow|title= Introduction to Mathematical Biology|date= 1975|publisher= John Wiley|isbn= 0-471-74446-8|cobiss= 2612825|oclc= 1137219555}} * {{citat|last1= Semple|first1= Charles|last2= Steel|first2= Mike Anthony|authorlink2= Mike Anthony Steel|title= Phylogenetics|date= 2003|publisher= [[Oxford University Press]]|location= Oxford; New York|series= (Oxford lecture series in mathematics and its applications)|volume= 24|isbn= 978-0-19-850942-4|cobiss= 26753797|oclc= 552107947|url= https://books.google.com/books?id=uR8i2qetjSAC}} * {{citat|last1= Stewart|first1= Ian|date= 1998|title= Life's Other Secret: The New Mathematics of the Living World|publisher= John Wiley|location= New York|isbn= 978-0-47-115845-5|oclc= 37211069}} * {{citat|last1= Strogatz|first1= Steven Henry|authorlink1= Steven Strogatz|title= Nonlinear Dynamics and Chaos: Applications to Physics, Biology, Chemistry, and Engineering|date= 2001|publisher= Perseus|isbn= 0-7382-0453-6|cobiss= 7320347|oclc= 1080122708|url-access= registration|url= https://archive.org/details/nonlineardynamic00stro}} * {{citat|last1= Trappenberg|first= Thomas P.|title= Fundamentals of Computational Neuroscience|date= 2002|publisher= Oxford University Press Inc.|location= ZDA|pages= [https://archive.org/details/fundamentalscomp00ttra/page/n16 1]|isbn= 978-0-19-851582-1|oclc= 48835124|url= https://archive.org/details/fundamentalscomp00ttra|url-access= limited}} * {{citat|last1= Wang|first1= Yafei|last2= Brodin|first2= Erik|last3= Nishii|first3= Kenichiro|last4= Frieboes|first4= Hermann B.|last5= Mumenthaler|first5= Shannon M.|last6= Sparks|first6= Jessica L.|last7= Macklin|first7= Paul|title= Impact of tumor-parenchyma biomechanics on liver metastatic progression: a multi-model approach|journal= [[Scientific Reports]]|date= januar 2021|volume= 11|issue= 1|pages= 1710|pmid= 33462259|pmc= 7813881|doi= 10.1038/s41598-020-78780-7|bibcode= 2021NatSR..11.1710W}} * {{citat|last1= Wolfram|first1= Stephen|authorlink1= Stephen Wolfram|title= Cellular Automata|journal= [[Los Alamos Science]]|date= jesen 1983|volume= 4|issue= 9|pages= 2–21|url= https://content.wolfram.com/sw-publications/2020/07/cellular-automata.pdf|accessdate= 2024-08-13}} * {{citat|last1= Wolkenhauer|first1= Olaf|last2= Ullah|first2= Mukhtar|last3= Kolch|first3= Walter|last4= Cho|first4= Kwang-Hyun|title= Modeling and simulation of intracellular dynamics: choosing an appropriate framework|journal= [[IEEE Transactions on NanoBioscience]]|date= september 2004|volume= 3|issue= 3|pages= 200–207|pmid= 15473072|doi= 10.1109/TNB.2004.833694|s2cid= 1829220}} * {{citat|last1= Wooley|first1= Thomas E.|authorlink1= Thomas E. Wooley|last2= Baker|first2= Ruth Elizabeth|authorlink2= Ruth Baker|last3= Maini|first3= Philip Kumar|authorlink3= Philip Maini|chapter= Chapter 34: Turing's theory of morphogenesis|title= The Turing Guide|date= 2017|editor-last1= Copeland|editor-first1= Brian Jack|editor-link1= Jack Copeland|editor-last2= Bowen|editor-first2= Jonathan Peter|editor-link2= Jonathan Bowen|editor-last3= Wilson|editor-first3= Robin James|editor-link3= Robin James Wilson|editor-last4= Sprevak|editor-first4= Mark|editor-link4= Mark Sprevak|publisher= Oxford University Press|isbn= 978-0-19-874782-6|oclc= 973223085|title-link= The Turing Guide}} * {{citat|title= Average Biologist Salary|date= 2021|website= payscale.com|lang= en|url= https://www.payscale.com/research/US/Job=Biologist/Salary|accessdate= 2021-05-03}} {{refend}} ; Teoretična biologija {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Bonner|first1= John Tyler|authorlink1= John Tyler Bonner|title= The Evolution of Complexity by Means of Natural Selection|date= 1988|publisher= [[Princeton University Press]]|location= Princeton|isbn= 0-691-08493-9|cobiss= 1221365|oclc= 1273307364|url= https://archive.org/details/evolutionofcompl0000bonn|url-access= registration}} * {{citat|last1= Mangel|first1= Marc|authorlink1= Marc Mangel|title= The Theoretical Biologist's Toolbox. Quantitative Methods for Ecology and Evolutionary Biology|date= 2006|publisher= Cambridge University Press|location= Cambridge|isbn= 0-521-53748-7|cobiss= 28839429|oclc= 667094517}} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Hoppensteadt|first1= Frank Charles|title= Getting Started in Mathematical Biology|journal= [[Notices of the American Mathematical Society|Notices of the AMS]]|date= september 1995|volume= 42|issue= 9|pages= 969–975|url= https://www.ams.org/notices/199509/hoppensteadt.pdf}} * {{citat|last1= Kroc|first1= Jiří|last2= Balihar|first2= Karel|last3= Matějovič|first3= Martin|title= Complex Systems and Their Use in Medicine: Concepts, Methods and Bio-Medical Applications|date= 2019|doi= 10.13140/RG.2.2.29919.30887}} * {{citat|last1= May|first1= Robert McCredie|authorlink1= Robert McCredie May|title= Uses and abuses of mathematics in biology|journal= [[Science]]|date= februar 2004|volume= 303|issue= 5659|pages= 790–3|pmid= 14764866|doi= 10.1126/science.1094442|s2cid= 24844494|bibcode= 2004Sci...303..790M}} * {{citat|last1= Murray|first1= James Dickson|authorlink1= James Dickson Murray|title= How the leopard gets its spots?|journal= [[Scientific American]]|date= 1988|volume= 258|issue= 3|pages= 80–87|doi= 10.1038/scientificamerican0388-80|bibcode=1988SciAm.258c..80M|url= http://www.resnet.wm.edu/~jxshix/math490/murray.doc}} * {{citat|last1= Reed|first1= Michael Charles|authorlink1= Michael Charles Reed|title= Why Is Mathematical Biology So Hard?|journal= Notices of the AMS|date= marec 2004|url= http://www.resnet.wm.edu/~jxshix/math490/reed.pdf}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Mathematical and theoretical biology|matematična in teoretična biologija}} * {{citat|title= Društvo za matematično biologijo|lang= en|url= http://www.smb.org/}} * {{citat|title= Zbirka biostatističnega raziskovalnega arhiva|lang= en|url= https://web.archive.org/web/20080827161431/http://www.biostatsresearch.com/repository/}} {{letvica portalov|Biologija|Znanost}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematična in teoretična biologija| ]] anb25y9kf9bpkeenkh5h57tli1ehqqf 6717917 6717916 2026-07-25T13:26:17Z ~2026-32552-67 260877 /* Vidni matematični in teoretični biologi */ 6717917 wikitext text/x-wiki {{short description|veja biologije, ki uporablja teoretično analizo, matematične modele in abstrakcije živih organizmov}} '''Matematična in teoretična biologija''' ali '''biomatematika''' je veja [[biologija|biologije]], ki uporablja teoretično analizo, [[matematični model|matematične modele]] in abstrakcije živih [[organizem|organizmov]] za raziskovanje načel, ki urejajo strukturo, razvoj in obnašanje sistemov, v nasprotju z [[eskperimentalna biologija|eksperimentalno biologijo]], ki se ukvarja z izvajanjem [[poskus]]ov za preskušanje [[znanstvena teorija|znanstvenih teorij]].{{r|spl00}} Področje se včasih imenuje '''matematična biologija''' ali biomatematika, da se poudari [[matematika|matematično]] plat, ali '''teoretična biologija''', da se poudari biološko plat.{{efn|Obstaja subtilna razlika med matematičnimi biologi in teoretičnimi biologi. Matematični biologi so po navadi zaposleni na matematičnih oddelkih in jih nekoliko bolj zanima matematika, ki jo navdihuje biologija, kot sami biološki problemi, in obratno.{{r|spl01}}}} Teoretična biologija se bolj osredotoča na razvoj teoretičnih načel za biologijo, medtem ko se matematična biologija osredotoča na uporabo matematičnih orodij za preučevanje bioloških sistemov, čeprav se izraza včasih zamenjujeta.{{r|long-2016}}{{r|mont-2016}} Matematična biologija je namenjena matematični predstavitvi in modeliranju [[biološki proces|bioloških procesov]] z uporabo tehnik in orodij [[uporabna matematika|uporabne matematike]]. Lahko se uporablja tako v [[čista znanost|teoretičnih]] kot [[uporabna znanost|praktičnih]] raziskavah. Kvantitativno opisovanje sistemov pomeni, da je njihovo vedenje mogoče bolje simulirati, zato je mogoče predvideti značilnosti, ki eksperimentatorju morda niso očitne. To zahteva [[točnost|točne]] matematične modele. Zaradi kompleksnosti živih sistemov teoretična biologija uporablja več področij matematike in je prispevala k razvoju novih tehnik.{{r|robe-2010}} == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[slika:FibonacciChamomile.PNG|thumb|right|220px|Glava [[barvilna pasja kamilica|barvilne pasje]] [[kamilica|kamilice]] (''Anthemis tinctoria''), ki prikazuje [[Fibonaccijevo število|Fibonaccijeva števila]] v [[spirala]]h, sestavljenih iz 21 (modro) in 13 (zelenomodro). Takšne ureditve so opazili že v [[srednji vek|srednjem veku]] in jih je mogoče uporabiti za izdelavo [[matematični model|matematičnih modelov]] najrazličnejših [[rastline|rastlin]].]] [[slika:Epinephelus merra DMM1.jpg|thumb|right|220px|[[šestkotno tlakovanje|Šestkotniško pokritje]] pri [[satasta kirnja|satasti kirnji]] ''[[Epinephelus merra]]'']] Matematika se je v biologiji uporabljala že v 13. stoletju, ko je [[Leonardo Fibonacci]] uporabil znano [[Fibonaccijeva vrsta|Fibonaccijevo vrsto]] za opis naraščajoče populacije zajcev. V 18. stoletju je [[Daniel Bernoulli]] uporabil matematiko za opis učinka [[črne koze|črnih koz]] na človeško populacijo. Esej [[Thomas Malthus|Thomasa Malthusa]] iz leta 1789 o rasti človeške populacije je temeljil na konceptu [[eksponentna funkcija|eksponentne]] [[rast]]i. [[Pierre François Verhulst]] je oblikoval model [[logistična preslikava|logistične]] rasti leta 1836. [[Fritz Müller]] je leta 1879 opisal evolucijske koristi tega, kar se danes imenuje [[Müllerjeva mimikrija]], v pripovedi, ki je znana po tem, da je bila prva uporaba matematičnega argumenta v evolucijski ekologiji za prikaz, kako močan bi bil učinek [[naravni izbor|naravnega izbora]], razen če se vključi Malthusovo razpravo o učinki [[rast prebivalstva|rasti prebivalstva]], ki so vplivali na [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]]: Malthus je trdil, da bo rast eksponentna (uporabljal je besedo »geometrična«), medtem ko lahko viri ([[nosilna zmogljivost]] okolja) rastejo samo aritmetično.{{r|mall-2001}} Izraz »teoretična biologija« je kot naslov monografije prvič uporabil [[Johannes Reinke]] leta 1901 in kmalu zatem [[Jakob von Uexküll]] leta 1920. Za eno od temeljnih besedil velja delo ''O rasti in obliki'' (''[[On Growth and Form]]'', 1917) [[D'Arcy Wentworth Thompson|D'Arcyja Wentwortha Thompsona]].{{r|stew-1998}} Za zgodnje pionirje veljajo: [[Ronald Aylmer Fisher]], [[Hans Leo Przibram]], [[Vito Volterra]], [[Nicolas Rashevsky]] in [[Conrad Hal Waddington]].{{r|kell-2002}} === Novejši razvoj === Zanimanje za to področje je hitro naraslo od 1960-ih naprej. Nekateri razlogi za to vključujejo: * hitro rast podatkovno bogatih nizov informacij zaradi [[genomika|genomske]] revolucije, ki jih je težko razumeti brez uporabe analitičnih orodij{{r|reed-2015}} * nedavni razvoj matematičnih orodij, kot je [[teorija kaosa]], ki pomagajo razumeti kompleksne, [[nelinearni sistem|nelinearne]] mehanizme v biologiji * povečanje [[računalnik|računalniške]] moči, ki olajša izračune in prej neizvedljive [[simulacija|simulacije]] * naraščajoče zanimanje za poskuse [[in silico]] zaradi etičnih razlogov, tveganja, nezanesljivosti in drugih zapletov, povezanih z raziskavami na ljudeh in živalih == Raziskovalna področja == Več področij specializiranih raziskav matematične in teoretične biologije{{r|baia-2006}}{{r|baia-2004a}}{{r|baia-2012}}{{r|spl02}}{{r|jung-1997}} ter zunanje povezave do sorodnih projektov na različnih univerzah so jedrnato predstavljene v naslednjih pododdelkih, vključno z velikim številom ustrezne potrditvene reference s seznama več tisoč objavljenih avtorjev, ki prispevajo na tem področju. Za mnoge od vključenih primerov so značilni zelo zapleteni, nelinearni in superkompleksni mehanizmi, saj se vedno bolj priznava, da je rezultat takšnih interakcij mogoče razumeti le s kombinacijo matematičnih, logičnih, fizikalnih/kemičnih, molekularnih in računalniških modelov. === Abstraktna relacijska biologija === Abstraktna relacijska biologija (ARB) se ukvarja s proučevanjem splošnih, relacijskih modelov kompleksnih bioloških sistemov, pri čemer običajno abstrahira specifične morfološke ali anatomske strukture. Nekateri najpreprostejši modeli v ARB so presnovni replikacijski ali (M,R)-sistemi, ki jih je predstavil [[Robert Rosen (biolog)|Robert Rosen]] v letih 1957–1958 kot abstraktne, relacijske modele [[celica|celične]] in organizemske organizacije.{{r|rose-2005}} Med druge pristope spadajo pojem [[avtopoeza|avtopoeze]], ki sta ga razvila [[Humberto Maturana]] in [[Francisco Varela]], [[Stuart Kauffman|Kauffmanovi]] cikli delovnih omejitev in v zadnjem času pojem zaprtja omejitev.{{r|mont-2015}} === Algebrska biologija === Algebrska biologija (znana tudi kot simbolna sistemska biologija) uporablja algebrske metode [[računalniška algebra|simbolnega računanja]] za preučevanje bioloških problemov, zlasti v genomiki, [[proteomika|proteomiki]], analizi [[molekularna struktura|molekularnih struktur]] in preučevanju [[gen]]ov.{{r|baia-1987}}{{r|barn-2006}}{{r|prez-2003}} === Biologija kompleksnih sistemov === Izdelavo sistemske biologije za razumevanje kompleksnejših življenjskih procesov so razvili od leta 1970 v povezavi z molekularno teorijo množic, relacijsko biologijo in algebrsko biologijo. === Računalniški modeli in teorija avtomatov === Monografija na to temo povzema obsežno količino objavljenih raziskav na tem področju do leta 1986{{r|baia-1987}}{{r|baia-2004b}} vključno s pododdelki na naslednjih področjih: [[računalniško modeliranje]] v biologiji in medicini, modeli arterijskih sistemov, modeli [[nevron]]ov, biokemijska in [[nihanje|oscilacijska]] [[omrežje|omrežja]], kvantni avtomati, [[kvantni računalnik]]i v [[molekularna biologija|molekularni biologiji]] in [[genetika|genetiki]],{{r|baia-1983}} modeliranje [[rak (bolezen)|raka]],{{r|baia-2004c}} [[nevronska mreža|nevronske mreže]], [[genska regulatorna mreža|genetske mreže]], abstraktne kategorije v relacijski biologiji,{{r|kain-2005}} presnovni replikacijski sistemi, uporabe [[teorija kategorij|teorije kategorij]]{{r|spl03}} v biologiji in medicini,{{r|spl04}} [[teorija avtomatov]], [[celični avtomat]]i,{{r|wolf-1983}} [[teselacija|teselacijski]] modeli{{r|pres-1985}}{{r|spl05}} in popolna samoreprodukcija, [[kaotični sistem]]i v organizmih, relacijska biologija in organizemske teorije.{{r|baia-1987}}{{r|baia-1983}} ; Modeliranje celične in molekularne biologije To področje je dobilo zagon zaradi vse večjega pomena molekularne biologije.{{r|spl02}} * mehanika bioloških tkiv{{r|ogde-2004}}{{r|wang-2021}} * teoretična [[encimologija]] in [[encimska kinetika]] * modeliranje in simulacija raka{{r|opri-2006}}{{r|spl06}} * modeliranje gibanja interakcijskih celičnih populacij{{r|spl07}} * matematično modeliranje nastajanja brazgotin{{r|spl08}} * matematično modeliranje znotrajcelične dinamike{{r|kuzn-2009}}{{r|wolk-2004}} * matematično modeliranje celičnega cikla{{r|spl09}} * matematično modeliranje [[apoptoza|apoptoze]]{{r|fuss-2000}} ; Modelijanje fizioloških sistemov * modeliranje [[arterija|arterijskih]] bolezni{{r|noe--2017}} * modeliranje [[srce|srca]] v več merilih{{r|spl10}} * modeliranje električnih značilnosti mišičnih interakcij, kot v [[bidomenski model|bidomenskih]] in [[monodomenski model|monodomenskih modelih]] === Računalniška nevroznanost === [[Računalniška nevroznanost]] (znana tudi kot teoretična nevroznanost ali matematična nevroznanost) je teoretična študija živčnega sistema.{{r|trap-2002}}{{r|chur-1994}} === Evolucijska biologija === [[Ekologija]] in [[evolucijska biologija]] sta tradicionalno prevladujoči področji matematične biologije. Evolucijska biologija je bila predmet obsežnih matematičnih teoretiziranj. Tradicionalni pristop na tem področju, ki vključuje zaplete iz genetike, je [[populacijska genetika]]. Večina populacijskih genetikov upošteva pojav novih [[alel]]ov z [[mutacija|mutacijo]], pojav novih [[genotip]]ov z [[genetska rekombinacija|rekombinacijo]] in spremembe v frekvencah obstoječih alelov in genotipov na majhnem številu genskih [[lokus (genetika)|lokusov]]. Ko se upoštevajo [[infinitezimala|neskončno majhni]] učinki na velikem številu genskih lokusov, skupaj s predpostavko o [[neravnovesje povezav|ravnovesju povezav]] ali [[ravnovesje kvazipovezav]], se izpelje [[kvantitativna genetika|kvantitativno genetiko]]. [[Ronald Aylmer Fisher]] je s svojim delom o kvantitativni genetiki dosegel temeljni napredek v [[statistika|statistiki]], kot je [[analiza variance]]. Druga pomembna veja populacijske genetike, ki je privedla do obsežnega razvoja [[koalescentna teorija|koalescentne teorije]], je [[filogenetika]]. Filogenetika je področje, ki se ukvarja z rekonstrukcijo in analizo filogenetskih (evolucijskih) dreves in mrež na podlagi podedovanih značilnosti.{{r|semp-2003}} Tradicionalni populacijski genetski modeli se ukvarjajo z aleli in genotipi in so pogosto [[stohastičnost|stohastični]]. Mnogi modeli populacijske genetike predpostavljajo, da so velikosti populacije konstantne. Spremenljive velikosti populacije, pogosto v odsotnosti genetske variacije, se obravnavajo na področju [[populacijska dinamika|populacijske dinamike]]. Delo na tem področju sega v 19. stoletje in celo do leta 1798, ko je Thomas Malthus oblikoval prvo načelo populacijske dinamike, ki je kasneje postal znan kot [[Malthusov model rasti]]. [[Lotka-Volterrovi enačbi|Lotka-Volterrovi enačbi roparica (plenilec)-plen]] sta še en znan zgled. Populacijska dinamika se prekriva z drugim aktivnim področjem raziskovanja matematične biologije – [[matematično modeliranje nalezljivih bolezni|matematično epidemiologijo]], preučevanjem [[nalezljiva bolezen|nalezljivih bolezni]], ki prizadenejo populacije. Predlagali in analizirali so različne modele širjenja [[okužba|okužb]]. Ti dajejo pomembne rezultate, ki jih je mogoče uporabiti pri odločitvah zdravstvene politike. V [[evolucijska teorija iger|evolucijski teoriji iger]] (EGT), ki sta jo najprej razvila [[John Maynard Smith]] in [[George Robert Price]], izbor deluje neposredno na podedovane fenotipe, brez genetskih zapletov. Ta pristop so matematično izpopolnili za ustvarjanje področja [[analiza evolucijske invazije|adaptivne dinamike]]. === Matematična biofizika === [[slika:Textile cone.JPG|thumb|right|220px|[[Morski polž]] [[tekstilni stožec]] (''[[Conus textile]]'') ima na svoji lupini vzorec [[celični avtomat|celičnega avtomata]]{{r|coom-2009}}{{r|wolf-1983}}]] [[slika:Giant Pufferfish skin pattern detail.jpg|thumb|right|220px|Zgled naravnega [[Turingov vzorec|Turingovega vzorca]] pri [[napihovalka mbu|napihovalki mbu]] (''Tetraodon mbu'')]] Na zgodnejših stopnjah matematične biologije je prevladovala matematična [[biofizika]], opisana kot uporaba matematike v biofiziki, ki je pogosto vključevala specifične fizikalne/matematične modele biosistemov in njihovih komponent ali predelkov. Sledi seznam matematičnih opisov in njihovih predpostavk. ; Deterministični procesi (dinamični sistemi) Fiksna preslikava med začetnim in končnim stanjem. Izhajajoč iz začetnega pogoja in se premika naprej v času, deterministični proces vedno ustvari isto trajektorijo in v prostoru stanj se nobeni trajektoriji ne križata. * [[diferenčna enačba|diferenčne enačbe/preslikave]] – [[zvezna ali diskretna spremenljivka|diskretni]] [[čas]], [[zveznost|zvezni]] [[prostor stanj]]. * [[navadna diferencialna enačba|navadne diferencialne enačbe]] – zvezni čas, zvezni prostor stanj, brez prostorskih [[odvod]]ov. Glej tudi: [[numerične metode za navadne diferencialne enačbe]]. * [[parcialna diferencialna enačba|parcialne diferencialne enačbe]] – zvezni čas, zvezni prostor stanj, prostorski odvodi. Glej tudi: [[numerične metode za parcialne diferencialne enačbe]]. * [[celični avtomat|logični deterministični celični avtomati]] – diskretni čas, diskretni prostor stanj. Glej tudi: [[celični avtomat]]. ; Stohastični procesi (naključni dinamični sistemi) Naključna preslikava med začetnim in končnim stanjem, zaradi česar je stanje sistema [[naključna spremenljivka]] z ustrezno [[verjetnostna porazdelitev|verjetnostno porazdelitvijo]]. * nemarkovski procesi – [[glavna enačba|posplošena glavna enačba]] – zvezni čas s spominom na pretekle dogodke, diskretni prostor stanj, čakalni časi dogodkov (ali prehodov med stanji) se pojavljajo diskretno. * skočni [[markovska veriga z zveznim časom|markovski proces]] – [[glavna enačba]] – zvezni čas brez spomina na pretekle dogodke, diskretni prostor stanj, čakalni časi med dogodki se pojavijo diskretno in so [[eksponentna porazdelitev|eksponentno porazdeljeni]]. Glej tudi: [[metoda Monte Carlo]] za metode numerične simulacije, še posebej [[dinamična metoda Monte Carlo]] in [[Gillespiejev algoritem]]. * zvezni [[markovska veriga|markovski proces]] – [[stohastična diferencialna enačba|stohastične diferencialne enačbe]] ali [[Fokker-Planckova enačba]] – zvezni čas, zvezni prostor stanj, dogodki se odvijajo zvezno v skladu z naključnim [[Wienerjev proces|Wienerjevim procesom]]. ; Prostorsko modeliranje Eno klasično delo na tem področju je članek [[Alan Turing|Alana Turinga]] o [[morfogeneza|morfogenezi]] z naslovom ''Kemijska osnova morfogeneze'' (''[[The Chemical Basis of Morphogenesis]]''), objavljen leta 1952 v ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]''. * [[potujoče valovanje]] v testu celjenja ran{{r|spl11}} * [[obnašanje roja|obnašanje pri rojenju]]{{r|spl12}} * mehanokemijska teorija morfogeneze{{r|spl13}} * [[oblikovanje vzorca|oblikovanje biološkega vzorca]]{{r|spl14}} * modeliranje prostorske porazdelitve z uporabo vzorcev območij{{r|hurl-1990}} * [[Turingov vzorec|Turingovi vzorci]]{{r|wool-2017}} === Matematične metode === Model biološkega sistema se pretvori v sistem enačb, čeprav se beseda 'model' pogosto uporablja kot sopomenka za sistem ustreznih enačb. Rešitev enačb z analitičnimi ali numeričnimi sredstvi opisuje, kako se biološki sistem obnaša skozi čas ali v [[ravnovesna točka (matematika)|ravnovesju]]. Obstaja mnogo različnih vrst enačb in vrsta vedenja, ki se lahko pojavi, je odvisna tako od modela kot uporabljenih enačb. Model pogosto daje predpostavke o sistemu. Enačbe lahko dajejo tudi predpostavke o naravi tega, kar se lahko zgodi. === Molekularna teorija množic === [[Molekularna teorija množic]] (MST) je matematična formulacija širokosmiselne [[kemijska kinetika|kemijske kinetike]] biomolekularnih reakcij v smislu množic molekul in njihovih kemijskih transformacij, ki jih predstavljajo teoretične preslikave med množicami molekul. Predstavil ga je [[Anthony Bartholomay]], njegove uporabe pa so razvili v matematični biologiji in še posebej v matematični medicini.{{r|spl15}} V splošnejšem smislu je MST teorija molekularnih kategorij, definiranih kot kategorije molekularnih množic in njihovih kemijskih transformacij, predstavljenih kot množičnoteoretične preslikave molekularnih množic. Teorija je prispevala tudi k [[biostatistika|biostatistiki]] in oblikovanju problemov klinične biokemije v matematičnih formulacijah patoloških, biokemičnih sprememb, ki so zanimive za [[fiziologija|fiziologijo]], [[klinična biokemija|klinično biokemijo]] in [[medicina|medicino]].{{r|spl15}} === Organizacijska biologija === Teoretični pristopi k biološki organizaciji so namenjeni razumevanju soodvisnosti med deli organizmov. Poudarjajo krožnost, do katere te soodvisnosti vodijo. Teoretični biologi so razvili več konceptov za formalizacijo te zamisli. Abstraktna relacijska biologija (ARB){{r|spl16}} se na primer ukvarja s preučevanjem splošnih, relacijskih modelov kompleksnih bioloških sistemov, pri čemer običajno abstrahira specifične morfološke ali anatomske strukture. Nekateri najpreprostejši modeli v ARB so presnovnoreplikacijski ali (M,R)-sistemi, ki jih je predstavil Robert Rosen v letih 1957–1958 kot abstraktne, relacijske modele celične in organizemske organizacije.{{r|rose-2005}} == Zgled modela: celični cikel == {{glavni|celični model}} Evkariontski [[celični ciklus|celični cikel]] je zelo kompleksen in je bil predmet intenzivnih študij, saj njegova napačna regulacija vodi do [[rak (bolezen)|rakov]]. Morda je dober zgled matematičnega modela, saj se ukvarja s preprostim računom, vendar daje veljavne rezultate. Dve raziskovalni skupini{{r|spl17}}{{r|spl18}} sta izdelali več modelov celičnega cikla, ki simulirajo več organizmov. Nedavno so izdelali generični model evkariontskega celičnega cikla, ki lahko predstavlja določenega [[evkarionti|evkarionta]] glede na vrednosti parametrov, kar dokazuje, da so posebnosti posameznih celičnih ciklov posledica različnih koncentracij [[protein]]ov in afinitete, medtem ko so osnovni mehanizmi ohranjeni (Csikasz-Nagy ''idr.'' (2006)). S pomočjo sistema navadnih diferencialnih enačb ti modeli prikazujejo spremembo časa ([[dinamični sistem]]) proteina znotraj ene tipične celice; ta tip modela se imenuje [[deterministični proces]] (medtem ko se model, ki opisuje statistično porazdelitev koncentracij beljakovin v populaciji celic, imenuje [[stohastični proces]]). Za pridobitev teh enačb je treba opraviti iterativno vrsto korakov: najprej se več modelov in opazovanj združi v diagram soglasja in izberejo se ustrezni kinetični zakoni za pisanje diferencialnih enačb, kot je [[hitrost kemične reakcije|kinetika hitrosti]] za [[stehiometrija|stehiometrične]] reakcije, [[Michaelis-Mentenina enačba|Michaelis-Mentenina kinetika]] za reakcije [[encim]]skih substratov in [[Goldbeter-Koshlandova kinetika]] za ultraobčutljive transkripcijske faktorje, nato je treba parametre enačb (konstante hitrosti, koeficiente učinkovitosti encimov in Michaelisove konstante) prilagoditi tako, da se ujemajo z opazovanji; če jih ni mogoče prilagoditi, se kinetična enačba revidira in če to ni mogoče, se spremeni diagram ožičenja. Parametri se prilagodijo in potrdijo z opazovanjem divjega tipa in mutantov, kot sta razpolovni čas proteinov in velikost celice. Za prilagoditev parametrov je treba preučiti diferencialne enačbe. To je mogoče narediti s simulacijo ali analizo. Pri simulaciji, ki ima začetni [[tabela (računalništvo)|vektor]] (seznam vrednosti spremenljivk), se napredovanje sistema izračuna z reševanjem enačb v vsakem časovnem okviru v majhnih korakih. [[slika:Cell cycle bifurcation diagram.jpg|thumb|right|300px|[[bifurkacija|Bifurkacijski]] [[bifurkacijski diagram|diagram]] [[celični ciklus|celičnega cikla]]]] Pri analizi se značilnosti enačb uporabljajo za raziskovanje obnašanja sistema v odvisnosti od vrednosti parametrov in spremenljivk. Sistem diferencialnih enačb je mogoče predstaviti kot [[vektorsko polje]], kjer vsak vektor opisuje spremembo (v koncentraciji dveh ali več proteinov), ki določa, kam in kako hitro se usmeri trajektorija (simulacija). Vektorska polja imajo lahko več posebnih [[točka (geometrija)|točk]]: [[stabilnost Ljapunova|stabilno točko]], imenovano ponor, ki privlači v vse smeri (zaradi česar so koncentracije na določeni vrednosti), [[stabilnost Ljapunova|nestabilno točko]], bodisi izvor ali [[sedlasta točka]], ki odbija (sili koncentracije v odmikanja od določene vrednosti), in mejni cikel, zaprta trajektorija, proti kateri se več trajektorij spiralno približuje (zaradi česar koncentracije nihajo). Boljša predstavitev, ki obravnava veliko število spremenljivk in parametrov, je [[bifurkacijski diagram]] z uporabo [[teorija bifurkacij|teorije bifurkacij]]. Prisotnost teh posebnih ustaljenih točk pri določenih vrednostih parametra (npr. [[masa|mase]]) je predstavljena s točko in ko parameter preseže določeno vrednost, pride do kvalitativne spremembe, imenovane [[bifurkacija]], v kateri se spremeni narava prostora, z globokimi posledicami za koncentracije proteinov: celični cikel ima faze (delno ustrezajo G1 in G2), v katerih masa prek stabilne točke nadzoruje ravni ciklina, in faze (fazi S in M), v katerih se koncentracije spreminjajo neodvisno, toda ko se faza pri bifurkaciji spremeni (kontrolna točka celičnega cikla), se sistem ne more vrniti na prejšnje ravni, saj je pri trenutni masi vektorsko polje zelo drugačno in mase ni mogoče obrniti nazaj prek bifurkacije, kar povzroči da je kontrolna točka nepovratna. Še posebej sta kontrolni točki S in M regulirani s posebnima bifurkacijama, imenovanima [[Hopfova bifurkacija]] in [[bifurkacija z neskončno periodo]]. == Vidni matematični in teoretični biologi == Med vidnejše osebnosti, ki so prispevali k matematični in teoretični biologiji, spadajo: {{refbegin|3}} * [[Benjamin Gompertz]] (1779–1865) * [[Pierre François Verhulst]] (1804–1849) * [[Johannes Reinke]] (1849–1931) * [[Vito Volterra]] (1860–1940) * [[D'Arcy Wentworth Thompson]] (1860–1948) * [[Jakob Johann von Uexküll]] (1864–1944) * [[Hans Leo Przibram]] (1874–1944) * [[Raymond Pearl]] (1879–1940) * [[Alfred James Lotka]] (1880–1949) * [[Julius Schaxel]] (1887–1943) * [[Edward Stuart Russell]] (1887–1954) * [[Sewall Wright]] (1889–1988) * [[Ervin Bauer]] (1890–1938) * [[Ronald Aylmer Fisher]] (1890–1962) * [[John Burdon Sanderson Haldane]] (1892–1964) * [[Joseph Henry Woodger]] (1894–1981) * [[Nicolas Rashevsky]]<!--Mikola Petrovič Raševski--> (1899–1972) * [[Ludwig von Bertalanffy]] (1901–1972) * [[Conrad Hal Waddington]] (1905–1975) * [[Alan Turing]] (1912–1954) * [[Eduard Batschelet]] (1914–1979) * [[Helen Spurway]] (1915–1978) * [[Anthony Bartholomay]] (1919–1975) * [[Pietro Omodeo]] (1919–2024) * [[John Maynard Smith]] (1920–2004) * [[George Robert Price]] (1922–1975) * [[Werner Ernst Reichardt]] (1924–1992) * [[Motoo Kimura]] (1924–1994) * [[Edward Walter]] (1925–1984) * [[Aristid Lindenmayer]] (1925–1989) * [[Hanns Klinger]] (1926–2013) * [[Manfred Eigen]] (1927–2019) {{ikona Nob nag}} * [[Humberto Maturana]] (1928–2021) * [[Robert Helmer MacArthur]] (1930–1972) * [[Hans Joachim Jesdinsky]] (1931–1986) * [[Brian Goodwin]] (1931–2009) * [[Colin Whitcomb Clark]] (1931–2024) * [[James Dickson Murray]] (*1931) * [[Robert Rosen (biolog)|Robert Rosen]] (1934–1998) * [[Daniel Kleitman]] (*1934) * [[William Donald Hamilton]] (1936–2000) * [[Robert McCredie May]] (1936–2020) * [[Werner von Seelen]] (*1936) * [[Nicolae Popescu]] (1937–2010) * [[Hans Meinhardt (naravoslovec)|Hans Meinhardt]] (1938–2016) * [[Frank Hoppensteadt]] (*1938) * [[Michael Ghiselin]] (1939–2024) * [[Stuart Kauffman]] (*1939) * [[Helmut Knolle]] (*1939) * [[Richard Dawkins]] (*1941) * [[Peter Schuster (kemik)|Peter Schuster]] (1941–2026) * [[Arthur Winfree]] (1942–2002) * [[David Berlinski]] (*1942) * [[Holk Cruse]] (*1942) * [[Marcus Feldman]] (*1942) * [[Michael Charles Reed]] (*1942) * [[James Edward Bailey]] (1944–2001) * [[Bernd-Olaf Küppers]] (*1944) * [[Karl Sigmund]] (*1945) * [[Francisco Varela]] (1946–2001) * [[Charles Samuel Peskin]] (*1946) * [[Giuseppe Longo]] (*1947) * [[Terrence Joseph Sejnowski]] (*1947) * [[Hal Caswell]] (*1949) * [[Christopher Langton]] (*1949) * [[Przemysław Prusinkiewicz]] (*1952) * [[Thomas Shelby Ray]] (*1954) * [[Michael Robertson Rose]] (*1955) * [[Alan Grafen]] (*1956) * [[Christof Koch]] (*1956) * [[Jevgenij Viktorovič Kunin]]<!--Eugene Koonin--> (*1956) * [[Stephen Altschul]] (*1957) * [[Margaret Profet]] (*1958) * [[Marten Scheffer]] (*1958) * [[Abir Ubajevič Igaberdijev]] (*1959) * [[Eörs Szathmáry]] (*1959) * [[Ellen Baake]] (*1961) * [[Hiroaki Kitano]] (*1961) * [[Angela Ruth McLean]] (*1961) * [[Aubrey de Grey]] (*1963) * [[Uta Eser]] (*1964) * [[Alison Etheridge]] (*1964) * [[Martin Andreas Nowak]] (*1965) * [[Sarah Otto]] (*1967) * [[Philip Hugenholtz]] * [[Leah Keshet]] {{refend}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|biološke aplikacije teorije bifurkacij|en|biological applications of bifurcation theory}} * [[biofizika]] * {{medjezikovna povezava|biostatistika|en|biostatistics}} * [[matematična fizika]] * [[teoretična fizika]] * {{medjezikovna povezava|entropija in življenje|en|entropy and life}} * {{medjezikovna povezava|Ewensova vzorčna formula|en|Ewens's sampling formula}} * ''{{medjezikovna povezava|Journal of Theoretical Biology|en|Journal of Theoretical Biology}}'' * {{medjezikovna povezava|logistična funkcija|en|logistic function}} * {{medjezikovna povezava|matematično modeliranje nalezljivih bolezni|en|mathematical modelling of infectious diseases}} * {{medjezikovna povezava|modeliranje presnovnih mrež|en|metabolic network modelling}} * {{medjezikovna povezava|molekularno modeliranje|en|molecular modelling}} * {{medjezikovna povezava|morfometrika|en|morphometrics}} * {{medjezikovna povezava|populacijska genetika|en|population genetics}} * {{medjezikovna povezava|Estonsko društvo naravoslovcev|en|Estonian Naturalists' Society}} * {{medjezikovna povezava|statistična genetika|en|statistical genetics}} * {{medjezikovna povezava|teoretična ekologija|en|theoretical ecology}} * {{medjezikovna povezava|Turingov vzorec|en|Turing pattern}} * {{medjezikovna povezava|enačba Vlasova|en|Vlasov equation}} * {{medjezikovna povezava|Langevinova enačba|en|Langevin equation}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="baia-1983">{{sktxt|Baianu|1983}}.</ref> <ref name="baia-1987">{{sktxt|Baianu|1987}}.</ref> <ref name="baia-2004a">{{sktxt|Baianu|2004a}}.</ref> <ref name="baia-2004b">{{sktxt|Baianu|Lin|2004b}}.</ref> <ref name="baia-2004c">{{sktxt|Baianu|2004c}}.</ref> <ref name="baia-2006">{{sktxt|Baianu|Brown|Georgescu|Glazebrook|2006}}.</ref> <ref name="baia-2012">{{sktxt|Baianu|Prisecaru|2012}}.</ref> <ref name="barn-2006">{{sktxt|Barnett|2006}}.</ref> <ref name="chur-1994">{{sktxt|Churchland|Koch|Sejnowski|1994}}.</ref> <ref name="coom-2009">{{sktxt|Coombs|2009}}.</ref> <ref name="fuss-2000">{{sktxt|Fussenegger|Bailey|Varner|2000}}.</ref> <ref name="jung-1997">{{sktxt|Jungck|1997}}.</ref> <ref name="hurl-1990">{{sktxt|Hurlbert|1990}}.</ref> <ref name="kain-2005">{{sktxt|Kainen|2005}}.</ref> <ref name="kell-2002">{{sktxt|Keller|2002}}.</ref> <ref name="kuzn-2009">{{sktxt|Kuznetsov|Avramenko|2009}}.</ref> <ref name="long-2016">{{sktxt|Longo|Soto|2016}}.</ref> <ref name="mall-2001">{{sktxt|Mallet|2001}}.</ref> <ref name="mont-2015">{{sktxt|Montévil|Mossio|2015}}.</ref> <ref name="mont-2016">{{sktxt|Montévil|Speroni|Sonnenschein|Soto|2016}}.</ref> <ref name="noe--2017">{{sktxt|Noè|Chen|Filippone|Hill|2017}}.</ref> <ref name="ogde-2004">{{sktxt|Ogden|2004}}.</ref> <ref name="opri-2006">{{sktxt|Oprisan|Oprisan|2006}}.</ref> <ref name="pres-1985">{{sktxt|Preston|Duff|1985}}.</ref> <ref name="prez-2003">{{sktxt|Preziosi|2003}}.</ref> <ref name="reed-2015">{{sktxt|Reed|2015}}.</ref> <ref name="robe-2010">{{sktxt|Robeva|Davies|Hodge|Enyedi|2010}}.</ref> <ref name="rose-2005">{{sktxt|Rosen|2005}}.</ref> <ref name="semp-2003">{{sktxt|Semple|Steel|2003}}.</ref> <ref name="stew-1998">{{sktxt|Stewart|1998}}.</ref> <ref name="trap-2002">{{sktxt|Trappenberg|2002}}.</ref> <ref name="wang-2021">{{sktxt|Wang|Brodin|Nishii|Frieboes|2021}}.</ref> <ref name="wolf-1983">{{sktxt|Wolfram|1983}}.</ref> <ref name="wolk-2004">{{sktxt|Wolkenhauer|Ullah|Kolch|Cho|2004}}.</ref> <ref name="wool-2017">{{sktxt|Wooley|Baker|Maini|2017}}.</ref> <ref name="spl00">{{citat|title= What is mathematical biology|publisher= Center za matematično biologijo, [[Univerza v Bathu]]|website= www.bath.ac.uk|lang= en|url= http://www.bath.ac.uk/cmb/mathBiology/|accessdate= 2018-06-07|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20180923070442/http://www.bath.ac.uk/cmb/mathBiology/|archive-date= 2018-09-23}}</ref> <ref name="spl01">{{citat|last1= Gordon|first1= Richard|title= Careers in theoretical biology|url= http://life.biology.mcmaster.ca/~brian/biomath/careers.theo.biol.html|lang= en|archive-url= https://web.archive.org/web/20190914233407/http://life.biology.mcmaster.ca/~brian/biomath/careers.theo.biol.html|archive-date= 2019-09-14}}</ref> <ref name="spl02">{{citat|title= Research in Mathematical Biology|publisher= maths.gla.ac.uk|lang= en|url= http://www.maths.gla.ac.uk/research/groups/biology/kal.htm|accessdate= 2008-09-10}}</ref> <ref name="spl03">{{citat|title= bibliography for category theory/algebraic topology applications in physics|publisher= [[PlanetPhysics]]|lang= en|url= http://planetphysics.org/encyclopedia/BibliographyForCategoryTheoryAndAlgebraicTopologyApplicationsInTheoreticalPhysics.html|accessdate= 2010-03-17|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107152607/http://planetphysics.org/encyclopedia/BibliographyForCategoryTheoryAndAlgebraicTopologyApplicationsInTheoreticalPhysics.html|archive-date= 2016-01-07}}</ref> <ref name="spl04">{{citat|title= bibliography for mathematical biophysics and mathematical medicine|date= 2009-01-24|publisher= PlanetPhysics|lang= en|url= http://planetphysics.org/encyclopedia/BibliographyForMathematicalBiophysicsAndMathematicalMedicine.html|accessdate= 2010-03-17|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107152607/http://planetphysics.org/encyclopedia/BibliographyForMathematicalBiophysicsAndMathematicalMedicine.html|archive-date= 2016-01-07}}</ref> <ref name="spl05">{{citat|title= Dual Tessellation&nbsp;– from Wolfram MathWorld|date= 2010-03-03|publisher= mathworld.wolfram.com|lang= en|url= http://mathworld.wolfram.com/DualTessellation.html|access-date=2010-03-17}}</ref> <ref name="spl06">{{citat|title= MCRTN&nbsp;– About tumour modelling project|publisher= calvino.polito.it|lang= en|url= http://calvino.polito.it/~mcrtn/|accessdate= 2010-03-17|archive-date= 2011-11-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20111103003346/http://calvino.polito.it/~mcrtn/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl07">{{citat|last1= Sherratt|first1= Jonathan A.|title= Research Interests|publisher= ma.hw.ac.uk|lang= en|url= http://www.ma.hw.ac.uk/~jas/researchinterests/index.html|accessdate= 2010-03-17|archive-date= 2001-06-10|archive-url= https://web.archive.org/web/20010610184310/http://www.ma.hw.ac.uk/~jas/researchinterests/index.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl08">{{citat|last1= Sherratt|first1= Jonathan A.|title= Mathematical Modelling of Scar Tissue Formation|publisher= ma.hw.ac.uk|lang= en|url= http://www.ma.hw.ac.uk/~jas/researchinterests/scartissueformation.html|accessdate= 2010-03-17|archive-date= 2002-03-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20020331003946/http://www.ma.hw.ac.uk/~jas/researchinterests/scartissueformation.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl09">{{citat|title= Tyson Lab|lang= en|url= http://mpf.biol.vt.edu/Research.html|archive-date= 2007-07-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20070728093149/http://mpf.biol.vt.edu/Research.html}}</ref> <ref name="spl10">{{citat|title= Integrative Biology&nbsp;– Heart Modelling|publisher= integrativebiology.ox.ac.uk|lang= en|url= http://www.integrativebiology.ox.ac.uk/heartmodel.html|accessdate= 2010-03-17|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20090113215021/http://www.integrativebiology.ox.ac.uk/heartmodel.html|archive-date= 2009-01-13 }}</ref> <ref name="spl11">{{citat|title= Travelling waves in a wound|publisher= [[Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu|Matematični inštitut]], [[Univerza v Oxfordu]]|website= maths.ox.ac.uk|lang= en|url= http://www.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/twwha.htm|accessdate= 2010-03-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20080606030634/http://www2.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/twwha.htm|archive-date= 2008-06-06|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl12">{{citat|last1= Edelstein-Keshet|first1= Leah|authorlink1= Leah Keshet|title= Research Interests|publisher= Oddelek za matematiko, [[Univerza Britanske Kolumbije]]|website= math.ubc.ca|lang= en|url= http://www.math.ubc.ca/people/faculty/keshet/research.html|accessdate= 2005-02-26|archive-url= https://web.archive.org/web/20070612135231/http://www.math.ubc.ca/people/faculty/keshet/research.html|archive-date= 2007-06-12|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl13">{{citat|title= The mechanochemical theory of morphogenesis|publisher= Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu|website= maths.ox.ac.uk|lang= en|url= http://www.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/mctom.htm|accessdate= 2010-03-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20080606030629/http://www2.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/mctom.htm|archive-date= 2008-06-06|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl14">{{citat|title= Biological pattern formation|publisher= Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu|website= maths.ox.ac.uk|lang= en|url= http://www.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/bpf.htm|accessdate= 2010-03-17|archive-date= 2004-11-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20041112100632/http://www.maths.ox.ac.uk/~maini/public/gallery/bpf.htm|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl15">{{citat|title= molecular set category|publisher= PlanetPhysics|lang= en|url= http://planetphysics.org/encyclopedia/CategoryOfMolecularSets2.html|accessdate= 2010-03-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107152607/http://planetphysics.org/encyclopedia/CategoryOfMolecularSets2.html|archive-date= 2016-01-07|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl16">{{citat|title= Abstract Relational Biology (ARB)|publisher= PlanetPhysics|lang= en|url= http://planetphysics.org/encyclopedia/AbstractRelationalBiologyARB.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107152607/http://planetphysics.org/encyclopedia/AbstractRelationalBiologyARB.html|archive-date= 2016-01-07}}</ref> <ref name="spl17">{{citat|title= The JJ Tyson Lab|publisher= [[Politehnični inštitut in državna univerza Virginije]]|lang= en|url= http://mpf.biol.vt.edu/Tyson%20Lab.html|accessdate= 2008-09-10|archive-url= https://web.archive.org/web/20070728091004/http://mpf.biol.vt.edu/Tyson%20Lab.html|archive-date= 2007-07-28|url-status= dead }}</ref> <ref name="spl18">{{citat|title= The Molecular Network Dynamics Research Group|publisher= [[Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti]]|lang= en|url= http://cellcycle.mkt.bme.hu/|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20120210210021/http://cellcycle.mkt.bme.hu/|archive-date= 2012-02-10}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|authorlink1= Ion C. Baianu<!--Q102342337-->|chapter= Natural Transformations Models in Molecular Biology|title= Proceed. SIAM and Society for Mathematical Biology, National Meeting|date= 1983|pages= 230–232|location= Bethesda, MD|chapter-url= http://cogprints.org/3675/}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|chapter= Computer Models and Automata Theory in Biology and Medicine|editor-last1= Witten|editor-first1= M.|title= Mathematical Models in Medicine|date= 1987|volume= 7|publisher= Pergamon Press|location= New York|pages= 1513–1577|chapter-url= http://cogprints.org/3687/}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|title= Łukasiewicz-Topos Models of Neural Networks, Cell Genome and Interactome Nonlinear Dynamic Models|date= 2004a|lang= en|url= http://cogprints.org/3701/01/ANeuralGenNetworkLuknTopos_oknu4.pdf/|accessdate= 2011-08-07|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20070713122039/http://cogprints.org/3701/01/ANeuralGenNetworkLuknTopos_oknu4.pdf|archive-date= 2007-07-13}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|last2= Lin|first2= Hsiao Chen|title= Computer Simulations and the Question of Computability of Biological Systems|journal= Mathematical Modelling|date= 2004b|volume= 7|issue= |pages= 1513–1577|lang= en|url= https://tspace.library.utoronto.ca/bitstream/1807/2951/2/compauto.pdf}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|title= Quantum Interactomics and Cancer Mechanisms|journal= Research Report Communicated to the Institute of Genomic Biology, University of Illinois at Urbana|date= 2004c|url= https://tspace.library.utoronto.ca/retrieve/4969/QuantumInteractomicsInCancer_Sept13k4E_cuteprt.pdf|accessdate= 2024-08-24|archive-date= 2020-11-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20201108195251/https://tspace.library.utoronto.ca/retrieve/4969/QuantumInteractomicsInCancer_Sept13k4E_cuteprt.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|last2= Brown|first2= Ronald|authorlink2= Ronald Brown (matematik)<!--Q7364701-->|last3= Georgescu|first3= George|last4= Glazebrook|first4= James Francis|title= Complex Non-linear Biodynamics in Categories, Higher Dimensional Algebra and Łukasiewicz–Moisil Topos: Transformations of Neuronal, Genetic and Neoplastic Networks|journal= Axiomathes|date= 2006|volume= 16|issue= 1–2|pages= 65–122|doi= 10.1007/s10516-005-3973-8|s2cid= 9907900}} * {{citat|last1= Baianu|first1= Ion C.|last2= Prisecaru|first2= Valentin Ion|title= Complex Systems Analysis of Arrested Neural Cell Differentiation during Development and Analogous Cell Cycling Models in Carcinogenesis|journal= [[Nature Precedings]]|date= 2012-04-02|issn= 1756-0357|doi= 10.1038/npre.2012.7101.1|doi-access= free}} * {{citat|last1= Barnett|first1= Michael Peter|authorlink1= Michael Peter Barnett|chapter= Symbolic calculation in the life sciences: trends and prospects|title= Algebraic Biology 2005|series= (Computer Algebra in Biology)|editor-last1= Anai|editor-first1= H.|editor-last2= Horimoto|editor-first2= K.|date= 2006|publisher= Universal Academy Press|location= Tokio|archive-url= https://web.archive.org/web/20060616135155/http://www.princeton.edu/~allengrp/ms/annobib/mb.pdf|archive-date= 2006-06-16|chapter-url= http://www.princeton.edu/~allengrp/ms/annobib/mb.pdf}} * {{citat|last1= Churchland|first1= Patricia Smith|authorlink1= Patricia Churchland|last2= Koch|first2= Christof|authorlink2= Christof Koch|last3= Sejnowski|first3= Terrence Joseph|authorlink3= Terrence Joseph Sejnowski|chapter= What Is Computational Neuroscience?|editor-last1= Gutfreund|editor-first1= H.|editor-last2= Toulouse|editor-first2= G.|title= Biology And Computation: A Physicist's Choice|date= marec 1994|series= (Advanced Series in Neuroscience)|volume= 3|pages= 25–34|publisher= World Scientific|isbn= 978-9-81-450414-0|chapter-url= https://books.google.com/books?id=l7vsCgAAQBAJ&pg=PT42}} * {{citat|last1= Coombs|first1= Stephen|title= The Geometry and Pigmentation of Seashells|date= 2009-02-15|pages= 3–4|lang= en|url= http://www.maths.nott.ac.uk/personal/sc/pdfs/Seashells09.pdf|accessdate= 2012-09-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20130107235922/http://www.maths.nott.ac.uk/personal/sc/pdfs/Seashells09.pdf|archive-date= 2013-01-07|url-status= dead}} * {{citat|last1= Edelstein-Keshet|first1= Leah|authorlink1= Leah Keshet|title= Mathematical Models in Biology|date= 2004|publisher= SIAM|isbn= 0-07-554950-6|cobiss= 11989337|oclc= 1184162790}} * {{citat|last1= Fussenegger|first1= Martin|last2= Bailey|first2= James Edward|authorlink2= James Edward Bailey|last3= Varner|first3= Jeffrey|title= A mathematical model of caspase function in apoptosis|journal= [[Nature Biotechnology]]|date= julij 2000|volume= 18|issue= 2|pages= 768–74|issn= 1087-0156|pmid= 10888847|doi= 10.1038/77589|s2cid= 52802267}} * {{citat|last1= Hoppensteadt|first1= Frank Charles|authorlink1= Frank Hoppensteadt|title= Mathematical Theories of Populations: Demographics, Genetics and Epidemics|date= 1993|publisher= SIAM |location= Filadelfija|orig-year= 1975|edition= ponatisnjena|isbn= 0-89871-017-0}} * {{citat|last1= Hurlbert|first1= Stuart Hartley|authorlink1= Stuart Hartley Hurlbert|title= Spatial Distribution of the Montane Unicorn|journal= [[Oikos (revija)| Oikos]]|date= 1990|volume= 58|issue= 3|pages= 257–271|issn= 0030-1299|doi= 10.2307/3545216|jstor= 3545216}} * {{citat|last1= Jungck|first1= John R.|authorlink1= John R. Jungck|title= Ten equations that changed biology: mathematics in problem-solving biology curricula|journal= Bioscene|date= maj 1997|volume= 23|issue= 1|pages= 11–36|url= http://acube.org/volume_23/v23-1p11-36.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20090326215300/http://acube.org/volume_23/v23-1p11-36.pdf|archive-date= 2009-03-26}} * {{citat|last1= Kainen|first1= Paul Chester|authorlink1= Paul Chester Kainen|chapter= Category Theory and Living Systems|title= Charles Ehresmann's Centennial Conference Proceedings|date= 2005|pages= 1–5|location= Univerza v Amiensu, Francija, 7.–9. oktober 2005|editor-last1= Ehresmann|editor-first1= A.|chapter-url= http://vbm-ehr.pagesperso-orange.fr/ChEh/articles/Kainen.pdf}} * {{citat|last1= Keller|first1= Evelyn Fox|authorlink1= Evelyn Fox Keller|title= Making Sense of Life: Explaining Biological Development with Models, Metaphors and Machines|date= 2002|publisher= [[Harvard University Press]]|location= Cambridge, Massachusetts; London|isbn= 978-0-67-401250-9|cobiss= 64394497|oclc= 48100379|url= https://books.google.com/books?id=NdtbR_N_vKYC}} * {{citat|last1= Kuznetsov|first1= Andrey V.|last2= Avramenko|first2= Andrij Oleksandrovič|authorlink2= Andrij Oleksandrovič Avramenko|title= A macroscopic model of traffic jams in axons|journal= [[Mathematical Biosciences]]|date= april 2009|volume= 218|issue= 2|pages= 142–52|issn= 0025-5564|pmid= 19563741|doi= 10.1016/j.mbs.2009.01.005}} * {{citat|last1= Longo|first1= Giuseppe|authorlink1= Giuseppe Longo|last2= Soto|first2= Ana M.|authorlink2= Ana M. Soto<!--Q61115367-->|title= Why do we need theories?|journal= [[Progress in Biophysics and Molecular Biology]]|date= oktober 2016|volume= 122|issue= 1|pages= 4–10|series= (From the Century of the Genome to the Century of the Organism: New Theoretical Approaches)|issn= 0079-6107|doi= 10.1016/j.pbiomolbio.2016.06.005|pmc= 5501401|pmid= 27390105|url= https://www.di.ens.fr/users/longo/files/01_theories.pdf}} * {{citat|last1= Mallet|first1= James|authorlink1= James Mallet|title= Mimicry: an interface between psychology and evolution|journal= Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date= julij 2001|volume= 98|issue= 16|pages= 8928–8930|pmid= 11481461|pmc= 55348|doi= 10.1073/pnas.171326298|bibcode= 2001PNAS...98.8928M|doi-access= free}} * {{citat|last1= Montévil|first1= Maël|last2= Mossio|first2= Matteo|title= Biological organisation as closure of constraints|journal= [[Journal of Theoretical Biology]]|date= maj 2015|volume= 372|pages= 179–91|pmid= 25752259|doi= 10.1016/j.jtbi.2015.02.029|bibcode= 2015JThBi.372..179M|s2cid= 4654439|url= https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01192916/file/Montevil-Mossio_2015_Closure-of-constraints.pdf}} * {{citat|last1= Montévil|first1= Maël|last2= Speroni|first2= Lucia|last3= Sonnenschein|first3= Carlos|last4= Soto|first4= Ana M.|title= Modeling mammary organogenesis from biological first principles: Cells and their physical constraints|journal= Progress in Biophysics and Molecular Biology|date= oktober 2016|volume= 122|issue= 1|pages= 58–69|series= (From the Century of the Genome to the Century of the Organism: New Theoretical Approaches)|issn= 0079-6107|pmid= 27544910|pmc= 5563449|doi= 10.1016/j.pbiomolbio.2016.08.004|bibcode= 2017arXiv170203337M|arxiv= 1702.03337}} * {{citat|last1= Noè|first1= Umberto|last2= Chen|first2= Weiwei|last3= Filippone|first3= Maurizio|last4= Hill|first4= Nicholas|last5= Husmeier|first5= Dirk|chapter= Inference in a Partial Differential Equations Model of Pulmonary Arterial and Venous Blood Circulation using Statistical Emulation|title= 13th International Conference on Computational Intelligence Methods for Bioinformatics and Biostatistics, Stirling, ZK, 1.–3. september 2016|date= 2017|series= (Lecture Notes in Computer Science)|volume= 10477|pages= 184–198|isbn= 978-3-31-967833-7|doi= 10.1007/978-3-319-67834-4_15|chapter-url= http://eprints.gla.ac.uk/129013/7/129013.pdf}} * {{citat|last1= Ogden|first1= Raymond William|authorlink1= Raymond William Ogden|title= rwo_research_details|date= 2004-07-02|publisher= maths.gla.ac.uk|lang= en|url= http://www.maths.gla.ac.uk/~rwo/research_areas.htm|accessdate= 2010-03-17|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20090202005852/http://www.maths.gla.ac.uk/~rwo/research_areas.htm|archive-date= 2009-02-02}} * {{citat|last1= Oprisan|first1= Sorinel Adrian|last2= Oprisan|first2= Ana|title= A Computational Model of Oncogenesis using the Systemic Approach|journal= Axiomathes|date= 2006|volume= 16|issue= 1–2|pages= 155–163|doi= 10.1007/s10516-005-4943-x|s2cid= 119637285}} * {{citat|last1= Preston|first1= Kendall mlajši|last2= Duff|first2= Michael J. B.|title= Modern Cellular Automata|date= 1985-02-28|publisher= Springer|isbn= 978-0-30-641737-5|url= https://books.google.com/books?id=l0_0q_e-u_UC}} * {{citat|editor-last1= Preziosi|editor-first1= Luigi|title= Cancer Modelling and Simulation|date= 2003|publisher= Chapman Hall/CRC Press|isbn= 1-58488-361-8|url= http://library.bjcancer.org/ebook/109.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20120310224428/http://library.bjcancer.org/ebook/109.pdf|url-status= dead|archive-date= 2012-03-10}} * {{citat|last1= Reed|first1= Michael Charles|authorlink1= Michael Charles Reed|title= Mathematical Biology is Good for Mathematics|journal= [[Notices of the American Mathematical Society|Notices of the AMS]]|date= november 2015|volume= 62|issue= 10|pages= 1172–1176|issn= 0002-9920|doi= 10.1090/noti1288|doi-access= free}} * {{citat|last1= Renshaw|first1= Eric|title= Modelling Biological Populations in Space and Time|date= 1991|publisher= [[Cambridge University Press]]|location= Cambridge|series= (Cambridge Studies in Mathematical Biology)|volume= 11|isbn= 0-521-44855-7|cobiss= 1638310|oclc= 21329062|url-access= registration|url= https://archive.org/details/modellingbiologi0000rens}} * {{citat|last1= Robeva|first1= Raina|last2= Davies|first2= Robin|last3= Hodge|first3= Terrell|last4= Enyedi|first4= Alexander|title= Mathematical biology modules based on modern molecular biology and modern discrete mathematics|journal= [[CBE: Life Sciences Education]]|date= jesen 2010|volume= 9|issue= 3|pages= 227–40|publisher= [[Ameriško društvo za celično biologijo]]|issn= 1931-7913|pmid= 20810955|pmc= 2931670|doi= 10.1187/cbe.10-03-0019}} * {{citat|last1= Rosen|first1= Robert|authorlink1= Robert Rosen (biolog)|title= Life Itself: A Comprehensive Inquiry Into the Nature, Origin, and Fabrication of Life|date= 2005-07-13|publisher= [[Columbia University Press]]|lang= en|isbn= 978-0-23-107565-7|oclc= 23386523}} * {{citat|last1= Rubinow|first1= Sol Isaac|authorlink1= Sol Isaac Rubinow|title= Introduction to Mathematical Biology|date= 1975|publisher= John Wiley|isbn= 0-471-74446-8|cobiss= 2612825|oclc= 1137219555}} * {{citat|last1= Semple|first1= Charles|last2= Steel|first2= Mike Anthony|authorlink2= Mike Anthony Steel|title= Phylogenetics|date= 2003|publisher= [[Oxford University Press]]|location= Oxford; New York|series= (Oxford lecture series in mathematics and its applications)|volume= 24|isbn= 978-0-19-850942-4|cobiss= 26753797|oclc= 552107947|url= https://books.google.com/books?id=uR8i2qetjSAC}} * {{citat|last1= Stewart|first1= Ian|date= 1998|title= Life's Other Secret: The New Mathematics of the Living World|publisher= John Wiley|location= New York|isbn= 978-0-47-115845-5|oclc= 37211069}} * {{citat|last1= Strogatz|first1= Steven Henry|authorlink1= Steven Strogatz|title= Nonlinear Dynamics and Chaos: Applications to Physics, Biology, Chemistry, and Engineering|date= 2001|publisher= Perseus|isbn= 0-7382-0453-6|cobiss= 7320347|oclc= 1080122708|url-access= registration|url= https://archive.org/details/nonlineardynamic00stro}} * {{citat|last1= Trappenberg|first= Thomas P.|title= Fundamentals of Computational Neuroscience|date= 2002|publisher= Oxford University Press Inc.|location= ZDA|pages= [https://archive.org/details/fundamentalscomp00ttra/page/n16 1]|isbn= 978-0-19-851582-1|oclc= 48835124|url= https://archive.org/details/fundamentalscomp00ttra|url-access= limited}} * {{citat|last1= Wang|first1= Yafei|last2= Brodin|first2= Erik|last3= Nishii|first3= Kenichiro|last4= Frieboes|first4= Hermann B.|last5= Mumenthaler|first5= Shannon M.|last6= Sparks|first6= Jessica L.|last7= Macklin|first7= Paul|title= Impact of tumor-parenchyma biomechanics on liver metastatic progression: a multi-model approach|journal= [[Scientific Reports]]|date= januar 2021|volume= 11|issue= 1|pages= 1710|pmid= 33462259|pmc= 7813881|doi= 10.1038/s41598-020-78780-7|bibcode= 2021NatSR..11.1710W}} * {{citat|last1= Wolfram|first1= Stephen|authorlink1= Stephen Wolfram|title= Cellular Automata|journal= [[Los Alamos Science]]|date= jesen 1983|volume= 4|issue= 9|pages= 2–21|url= https://content.wolfram.com/sw-publications/2020/07/cellular-automata.pdf|accessdate= 2024-08-13}} * {{citat|last1= Wolkenhauer|first1= Olaf|last2= Ullah|first2= Mukhtar|last3= Kolch|first3= Walter|last4= Cho|first4= Kwang-Hyun|title= Modeling and simulation of intracellular dynamics: choosing an appropriate framework|journal= [[IEEE Transactions on NanoBioscience]]|date= september 2004|volume= 3|issue= 3|pages= 200–207|pmid= 15473072|doi= 10.1109/TNB.2004.833694|s2cid= 1829220}} * {{citat|last1= Wooley|first1= Thomas E.|authorlink1= Thomas E. Wooley|last2= Baker|first2= Ruth Elizabeth|authorlink2= Ruth Baker|last3= Maini|first3= Philip Kumar|authorlink3= Philip Maini|chapter= Chapter 34: Turing's theory of morphogenesis|title= The Turing Guide|date= 2017|editor-last1= Copeland|editor-first1= Brian Jack|editor-link1= Jack Copeland|editor-last2= Bowen|editor-first2= Jonathan Peter|editor-link2= Jonathan Bowen|editor-last3= Wilson|editor-first3= Robin James|editor-link3= Robin James Wilson|editor-last4= Sprevak|editor-first4= Mark|editor-link4= Mark Sprevak|publisher= Oxford University Press|isbn= 978-0-19-874782-6|oclc= 973223085|title-link= The Turing Guide}} * {{citat|title= Average Biologist Salary|date= 2021|website= payscale.com|lang= en|url= https://www.payscale.com/research/US/Job=Biologist/Salary|accessdate= 2021-05-03}} {{refend}} ; Teoretična biologija {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Bonner|first1= John Tyler|authorlink1= John Tyler Bonner|title= The Evolution of Complexity by Means of Natural Selection|date= 1988|publisher= [[Princeton University Press]]|location= Princeton|isbn= 0-691-08493-9|cobiss= 1221365|oclc= 1273307364|url= https://archive.org/details/evolutionofcompl0000bonn|url-access= registration}} * {{citat|last1= Mangel|first1= Marc|authorlink1= Marc Mangel|title= The Theoretical Biologist's Toolbox. Quantitative Methods for Ecology and Evolutionary Biology|date= 2006|publisher= Cambridge University Press|location= Cambridge|isbn= 0-521-53748-7|cobiss= 28839429|oclc= 667094517}} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Hoppensteadt|first1= Frank Charles|title= Getting Started in Mathematical Biology|journal= [[Notices of the American Mathematical Society|Notices of the AMS]]|date= september 1995|volume= 42|issue= 9|pages= 969–975|url= https://www.ams.org/notices/199509/hoppensteadt.pdf}} * {{citat|last1= Kroc|first1= Jiří|last2= Balihar|first2= Karel|last3= Matějovič|first3= Martin|title= Complex Systems and Their Use in Medicine: Concepts, Methods and Bio-Medical Applications|date= 2019|doi= 10.13140/RG.2.2.29919.30887}} * {{citat|last1= May|first1= Robert McCredie|authorlink1= Robert McCredie May|title= Uses and abuses of mathematics in biology|journal= [[Science]]|date= februar 2004|volume= 303|issue= 5659|pages= 790–3|pmid= 14764866|doi= 10.1126/science.1094442|s2cid= 24844494|bibcode= 2004Sci...303..790M}} * {{citat|last1= Murray|first1= James Dickson|authorlink1= James Dickson Murray|title= How the leopard gets its spots?|journal= [[Scientific American]]|date= 1988|volume= 258|issue= 3|pages= 80–87|doi= 10.1038/scientificamerican0388-80|bibcode=1988SciAm.258c..80M|url= http://www.resnet.wm.edu/~jxshix/math490/murray.doc}} * {{citat|last1= Reed|first1= Michael Charles|authorlink1= Michael Charles Reed|title= Why Is Mathematical Biology So Hard?|journal= Notices of the AMS|date= marec 2004|url= http://www.resnet.wm.edu/~jxshix/math490/reed.pdf}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Mathematical and theoretical biology|matematična in teoretična biologija}} * {{citat|title= Društvo za matematično biologijo|lang= en|url= http://www.smb.org/}} * {{citat|title= Zbirka biostatističnega raziskovalnega arhiva|lang= en|url= https://web.archive.org/web/20080827161431/http://www.biostatsresearch.com/repository/}} {{letvica portalov|Biologija|Znanost}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematična in teoretična biologija| ]] ex96sruqxt92nw0fx1690e1jom6g6ij 0 576062 6718044 6575751 2026-07-26T00:49:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Ptolemaida | other_name = | official_name = | native_name = ⲡⲥⲟⲓ | nickname = | settlement_type = Mesto | motto = <!-- images and maps -----------> | image_skyline = | imagesize = | image_caption = | image_flag = | flag_size = | image_seal = | seal_size = | image_shield = | shield_size = | image_map = | mapsize = | map_caption = | pushpin_map = Egipt<!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map --> | pushpin_label_position = bottom | pushpin_mapsize = 250 | pushpin_map_caption = Lega Ptolemaide na zemljevidu Egipta <!-- Location ------------------> | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{EGY}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Sohag | established_title = <!-- Settled --> | established_date = <!-- Area ---------------------> | area_magnitude = | unit_pref = Imperial <!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--> | area_footnotes = | area_total_km2 = <!-- ALL fields dealing with a measurements are subject to automatic unit conversion--> | area_land_km2 = <!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on automatic unit conversion--> <!-- Population -----------------------> | population_as_of = | population_footnotes = | population_note = | population_total = | population_density_km2 = | population_density_sq_mi = | population_metro = | population_density_metro_km2 = | population_density_metro_sq_mi = | population_blank1_title = Ethnicities | population_blank1 = | population_density_blank1_km2 = | population_density_blank1_sq_mi = <!-- General information ---------------> | timezone = Egipčanski standardni čas | utc_offset = +2 | timezone_DST = +3 | utc_offset_DST = | coordinates = {{coord|26|29|N|31|48|E|region:EG|display=inline}} | elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> | elevation_m = }} '''Hermijska Ptolemaida''' ali '''Ptolemaida v Tebaidi''' ({{jezik-grc|Πτολεμαΐδα|Ptolemaida}}) je bilo mesto in metropolitanska nadškofija v [[Ptolemajsko kraljestvo|grško-rimskem Egiptu]]. Ptolemaida je še vedno katoliški naslovni sedež. Na mestu antičnega mesta je zdaj mesto '''El Manša''' ([[Arabščina|arabsko]] المنشأة)<ref>[http://www.fallingrain.com/world/EG/24/Al_Manshah.html "Al Manshah, Egypt"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121102105238/http://www.fallingrain.com/world/EG/24/Al_Manshah.html |date=2012-11-02 }} Falling Rain Genomics, Inc.</ref>'''-Bsoi''' ([[Koptščina|koptsko]] ⲡⲥⲟⲓ, Psoi) v egiptovski provinci Sohag. ==Zgodovina== Ptolemaido je na zahodnem bregu [[Nil]]a na mestu egipčanske vasi Psoï v [[nom]]u Tinis ustanovil ptolemajski vladar [[Ptolemaj I. Soter]] nekje po letu 312 pr. n. št.<ref>Mckechnie, Paul; Outsiders in the Greek Cities in the Fourth Century BC.</ref> Domneva, da je bila od samega začetka namenjeno zamenjavi [[Tebe, Egipt|Teb]] kot političnega središča kraljestva, je sporna.<ref>Pfeiffer, Stefan: ''Griechische und lateinische Inschriften zum Ptolemäerreich und zur römischen Provinz Aegyptus.'' Münster: Lit, 2015, str. 25.</ref> Ime Hermijska bi se lahko nanašalo na neznanega ptolemajskega upravitelja z imenom Hermij.<ref>Werner Huß. ''Die Verwaltung des ptolemaiischen Reichs.'' München: C. H. Beck, 2011, str. 25.</ref> Po [[Strabon]]u je bila Ptolemaida največje mesto v [[Tebaida|Tebaidi]], po velikosti enako [[Memfis, Egipt|Memfisu]]. Skupaj z [[Naukratis]]om in [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] je bila eno od le treh mest s statusom pravega grškega mesta in je zato imela lastno ustavo, skupščino z izvoljenimi člani in svoje sodnike.<ref>Pfeiffer, Stefan: ''Griechische und lateinische Inschriften zum Ptolemäerreich und zur römischen Provinz Aegyptus.'' Münster: Lit, 2015, str. 41–45.</ref> Grški naseljenci so bili v mesto pripeljani s [[Peloponez]]a in severne [[Grčija|Grčije]].<ref>Cohen, Getzel M. ''The Hellenistic Settlements in Syria, the Red Sea Basin, and North Africa'', str. 350</ref> V mestu so bili templji grških in egipčanskih bogov [[Zevs]]a, [[Dioniz]]a in [[Izida|Izide]] ter tempelj za čaščenje [[Ptolemajci|Ptolemajske dinastije]]. V mestu je bilo tudi gledališče in s ceh igralcev.<ref>[http://www.attalus.org/docs/ogis/s51.html OGIS 51] - Greek inscription in English translation</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Egipta]] [[Kategorija:Geografija Egipta]] d9ahroc0sygigdnbe2a34jt9v8owg9e 0 585512 6717891 6717838 2026-07-25T12:20:07Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Koalicija Levice in Vesne]] na [[Levica in Vesna]]: uradno ime zavezništva, tako na volitvah 2026 (na glasovnici), kot tudi v medijih & na uradni spletni strani 6717838 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Levica (Slovenija)}} | name = Levica in Vesna | native_name = | logo = File:Koalicija Levice in Vesne.png | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Sookordinatorja, predsednika strank | leader2_name = [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]]<br>[[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | founded = 17. junij 2025 | dissolved = 23. julij 2026 | headquarters = | ideology = [[progresivizem]]<br>[[zelena politika]]<br>[[demokratični socializem]] | position = [[leva sredina]] do [[levica]] | international = | merger = [[Levica (Slovenija)|Levica]]<br>[[VESNA – zelena stranka]] | european = [[Stranka evropske levice]]<br>[[Evropska zelena stranka]] | europarl = [[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze|Zeleni/EFA]]<br>[[Skupina levice v Evropskem parlamentu – GUE/NGL|Levica – GUE/NGL]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|5|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|28|2750|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | colors = {{colorbox|#e6342a;}} [[rdeča]]<br> {{colorbox|#00964f;}} [[zelena]] | website = }} '''Levica in Vesna''' (tudi '''Zeleno-leva koalicija''') je bilo zavezništvo dveh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljali sta ga [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka]], ki sta uradni sporazum o volilnem sodelovanju podpisali 17. junija 2025.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Na volitvah je zavezništvo osvojilo pet poslanskih mandatov, vsi izvoljeni poslanci so bili kandidati Levice. Partnerstvo se je končalo julija 2026, ko je stranka Vesna zaradi nezadovoljstva z vključenostjo v delo zahtevala umik svojega imena iz skupne poslanske skupine. Levica je zahtevi ugodila, poslanska skupina pa se je uradno preimenovala v Poslansko skupino Levica.<ref>{{Navedi splet |title=Levica odstranila Vesno: 'Vsak zase ve, kaj je najboljše' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/takoj-so-jim-ugodili-levica-odstranila-vesno.html |access-date=2026-07-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Zgodovina == Marca 2025 so predstavniki strank [[Levica (Slovenija)|Levice]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesne]] začeli pogovore o morebitnem sodelovanju. Po besedah sopredsednice Vesne [[Urška Zgojznik|Urše Zgojznik]] so bile podlaga za povezavo predvsem [[Zelena politika|zelene poltike]], skupne obema strankama. Iskanje zavezništev je dodatno spodbudil odhod vidnega člana Levice [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]], ki je napovedal in kasneje ustanovil novo socialistično stranko [[Mi, socialisti!]].<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kordiš s somišljeniki ustanovil stranko Mi, socialisti|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kordis-s-somisljeniki-ustanovil-stranko-mi-socialisti-1861564|website=Reporter|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref> Svet stranke Levica je sodelovanje potrdil na seji dne 15. junija 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Svet stranke Levica prikimal predvolilnemu povezovanju z Vesno. Kaj bo storil Prebilič?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-stranke-levica-prikimal-predvolilnemu-povezovanju-z-vesno-kaj-bo-storil-prebilic/749064|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 17. junija 2025 sta stranki podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop strank na prihodnjih volitvah.<ref name=":4" /> Na volilnem kongresu Levice dne 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu s strani stranke uradno potrjeno.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila še stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 so bili o sodelovanju v tej koaliciji oznanjeni pogovori z novoustanovljeno župansko stranko [[Skupnost (stranka)|Skupnost]],<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> ki se kasneje za kandidaturo na volitvah ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> Volilni kongres Levice, na katerem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec, se je zaključil 14. novembra, ko sta bila oba potrjena za sokoordinatorja.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra 2025 se je v Kranju odvil volilni kongres stranke Vesna, na katerem sta bila za sopredsednika vnovič potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2026-01-05|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Decembra 2025 so v javnosti zaokrožili pozivi, da bi se morala koalicija Levice in Vesne združiti s stranko Mi, socialisti! ter [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]] v »Progresivno fronto«, češ da bi lažje dosegla boljši rezultat na volitvah v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Progresivna fronta ali posledice razdrobljenosti?|url=https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/progresivna-fronta-ali-posledice-razdrobljenosti-2776352/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref><ref>{{Citat|title=PROGRESIVNA FRONTA: Levica + Vesna + Mi, Socialisti + Pirati|url=https://www.youtube.com/watch?v=JaN0yvAG7yc|date=2025-12-26|accessdate=2026-01-05|last=Petkova Propagandna Poročila}}</ref> Pobudnik povezovanja je bil [[Jaša Jenull]], civilnodružbeni aktivist in vodja petkovih protestov v času [[15. vlada Republike Slovenije|tretje vlade Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Ponuja recept, da bi preprečili četrto vlado Janeza Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/progresivna-fronta-jasa-jenull-cetrta-janseva-vlada-1872834|website=Reporter|date=2026-01-10|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Pogovorov ali odzivov v to smer s strani predstavnikov omenjenih strank ni bilo. === Nastop na državnozborskih volitvah 2026 === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 28. januarja 2026 je Levica objavila, da se ji je pridružila dolgoletna aktivistka [[Biserka Marolt Meden]], ki jo je stranka uvrstila na kandidatno listo (Šiška III in Šiška IV).<ref>{{Navedi splet|title=Levici se je pridružila Biserka Marolt Meden {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levici-se-je-pridruzila-biserka-marolt-meden.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 je k stranki pristopila še pravna strokovnjakinja, vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču [[Tina Brecelj]]; na skupni listi je kandidirala v okraju Škofja Loka I.<ref>{{Navedi splet|title=Levica na volitve z okrepljeno ekipo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-na-volitve-z-branjenjem-demokracije-in-clovekovih-pravic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja 2026. Kandidirale vse 4 sovodje strank Vrečko (Bežigrad II), Mesec (Ljubljana Center in Šiška I), Macerl (Zagorje), Zgojznik (Mozirje), poleg njih še tretji minister levice [[Simon Maljevac]], državna sekretarja Marko Rusjan in Dan Juvan, podpredsednika Vesne Jaka Zevnik ter Barbara Strajnar (Vrhnika), pa podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski in predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Predstavniki so izrazili prepričanje za osvojitev več kot 10 poslanskih mandatov in napovedali »bolj solidarno, zeleno in vključujočo družbo.«<ref>{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-15|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Kandidatno listo sta stranki s podporo poslancev vložili 18. februarja 2026, pri čemer je na listi Levici pripadalo 55 okrajev in v njih 51 kandidatov, Vesni pa 33 okrajev in v njih 32 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na volitvah 22. marca je zavezništvo prejelo nekaj več kot 67 tisoč glasov volivcev (5,7 odstotka) in osvojilo pet poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-07 |title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |access-date=2026-07-25 |website=DVK-rs.si}}</ref> Mesec je izid opisal kot pod ciljem, ki so si ga zastavili, a vseeno boljši kot na prejšnjih volitvah. Napovedal je nadaljnje sodelovanje strank z možnostjo združitve.<ref>{{Navedi splet |last=Daugul |first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa |title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V Vesni, ki ni dobila nobenega poslanca, so prav tako napovedali tvorno sodelovanje.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Vesna brez poslanca, a si želi umestitve "zelene politike" v vlado |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vesna-brez-poslanca-a-si-zeli-umestitve-zelene-politike-v-vlado/267094 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V Državni zbor so bili izvoljeni Asta Vrečko, Luka Mesec, Nataša Sukič ter novinca [[Vladimir Šega]] in Tina Brecelj, ki so ob konstituiranju novega sklica DZ ustanovili [[Poslanska skupina Levica in Vesna|Poslansko skupino Levica in Vesna]].<ref>{{Navedi splet |title=Razrez v delovnih telesih DZ z dodatnimi mesti za Levico in Vesno {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razrez-v-delovnih-telesih-dz-z-dodatnimi-mesti-za-levico-in-vesno.html |access-date=2026-07-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Predstavniki zavezništva so se udeležili tudi [[Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije|sestankov in koalicijskih pogajanj]], ki jih je z namenom sestave svoje druge vlade vodil [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ta je stranke z izjemo SDS povabil k sestavi t. i. vlade narodne enotnosti; ker sta [[Anže Logar]] in [[Zoran Stevanović]] vnaprej zavrnila sodelovanje v vladi s stranko Levica, pogajanja niso bila uspešna,<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. K. B. , T. L. |title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovensko vlado]] pa je sestavil [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Razhod in preimenovanje poslanske skupine === 22. julija 2026 je stranka Vesna uradno zahtevala, da Levica iz imena skupne poslanske skupine v državnem zboru umakne njeno ime.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Vodstvo Vesne je svojo zahtevo utemeljilo z navedbo, da stranka v praksi ni bila vključena v oblikovanje političnih stališč, kadrovanje ali delo poslanske skupine, njene programske rešitve s področja okolja in energetike pa naj bi ostajale zunaj parlamentarnih razprav.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-22 |title=Vesna zahteva umik svojega imena iz imena poslanske skupine |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-imena-poslanske-skupine/ |access-date=2026-07-25 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kot konkreten primer neusklajenega delovanja so v Vesni izpostavili samostojno najavo kandidature Luka Mesca za župana [[Župan Ljubljane|župana Mestne občine Ljubljana]], ki po njihovih besedah ni bila rezultat skupnega dogovora.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-25 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-25 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Sokoordinator Levice Mesec je v odzivu ocenil, da glavno razočaranje partnerjev izvira iz dejstva, da se na marčnih volitvah nobenemu od kandidatov Vesne ni uspelo uvrstiti v državni zbor, saj je vseh pet poslanskih mest pripadlo Levici. Ob tem je poudaril, da je Levica v celoti spoštovala finančni del predvolilnega sporazuma, po katerem Vesni pripada tretjina proračunskih sredstev oziroma približno 10 tisoč evrov mesečno.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Mesec: Vesna dobi 10.000 evrov na mesec, sami lahko izračunate, koliko bodo prejeli v tem mandatu |url=https://n1info.si/novice/slovenija/mesec-vesna-dobi-10000-evrov-na-mesec-sami-lahko-izracunate-koliko-bodo-prejeli-v-tem-mandatu/ |access-date=2026-07-25 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Levica je zahtevi po umiku imena ugodila naslednjega dne, 23. julija, s čimer se je poslanska skupina uradno preimenovala v [[Poslanska skupina Levica|Poslansko skupina Levica]].<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Levica odstranila Vesno iz imena poslanske skupine |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-odstranila-vesno-iz-imena-poslanske-skupine/788961 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Ideologija in program == Koalicija je združuevala demokratično-socialistična načela Levice ter okoljsko in trajnostno usmerjenost Vesne. Ključne programske točkeso bile: * Podnebno pravičnost in pospešen zeleni prehod * Krepitev javnega zdravstva in šolstva * Pravice delavcev in socialna varnost * Participativna demokracija in preglednost * Feministične in vključujoče politike == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Sookordinatorja<br>predsednika ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:#e6342a; width:2 px;" | | align="center" | '''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[demokratični socializem]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#e6342a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#e6342a}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|55|88|#e6342a}}''' |- ! style="background:#00964f; width:2 px;" | | align="center" | '''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[zelena politika]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#00964f}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#00964f}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|33|88|#00964f}}''' |- |} == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 67.183 | 5,69 | {{steady}} | {{Composition bar|5|90|hex=#e6342a}} | {{steady}} | 6. | {{no|Opozicija}} |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Levica]] [[Kategorija:VESNA – zelena stranka]] au21mo4p9pob4uicpnlef4rdb30748u 0 588101 6718048 6491280 2026-07-26T02:50:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718048 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Razstavni center v Šanghaju | native_building_name = 上海展览中心 {{in lang|zh}} | image = 上海展览中心·上海.jpg | caption = Pogled iz zraka na razstavni center v Šanghaju | former_names = Stavba kitajsko-sovjetskega prijateljstva | alternate_names = Razstavna dvorana v Šanghaju | map_type = | building_type = | architectural_style = [[Stalinistična arhitektura]] | structural_system = | cost = | location = [[Šanghaj]] | client = Občina Šanghaj | owner = | current_tenants = Razstavni center v Šanghaju | landlord = | coordinates = | altitude = | start_date = 4. maj 1954 | completion_date = 5. marec 1955 | inauguration_date = | demolition_date = | height = 110,4 metres | diameter = | website = [http://www.shzlzx.com.cn/ spletna stran] | other_dimensions = | floor_count = | floor_area = | main_contractor = | architect = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers = | quantity_surveyor = | awards = | references = }} '''Šanghajski razstavni center''' ({{lang-zh|c=上海展览中心|p=Shànghǎi Zhǎnlǎn Zhōngxīn}}) ali '''Šanghajska razstavna dvorana''' ({{lang-zh|c=上海展览馆|p=Shànghǎi Zhǎnlǎn Guǎn''; <small>[[Shanghainese]]</small>'': Zånhae Zuelae Gue}}) je razstavni in kongresni center v središču [[Šanghaj]]a. Stavba je bila zgrajena leta 1955 kot Stavba kitajsko-sovjetskega prijateljstva<ref name="Lonely Planet - undated - Lonely Planet review for Shanghai Exhibition Centre">{{cite web|url=http://www.lonelyplanet.com/china/shanghai/sights/building/shanghai-exhibition-centre|title=Lonely Planet review for Shanghai Exhibition Centre|work=Lonely Planet|publisher=NC2 Media| accessdate=14 June 2013}}</ref> ({{lang-zh|c=中苏友好大厦|p=|Zhōng-Sū Yǒuhǎo Dàshà}}) v spomin na zavezništvo med Kitajsko in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ime, s katerim mnogi domačini še vedno imenujejo stavbo. Zasnova, ki odraža njeno prvotno ime, močno črpa iz neoklasicistične arhitekture v ruskem in [[empir]]skem slogu s stalinističnimi neoklasicističnimi inovacijami. Stavba je pomembna znamenitost Šanghaja. S 93.000 kvadratnimi metri površine je eden največjih integriranih stavbnih kompleksov v osrednjem Šanghaju. S 110,4 metra (do vrha zvonika) je bila desetletja (1955–1988) najvišja stavba v Šanghaju. Njena glavna fasada, odprt štirikotnik z dovršenim osrednjim stolpom, je obrnjena proti cesti Janan, ki je danes glavna arterija vzhod-zahod v osrednjem Šanghaju, medtem ko je njena sekundarna fasada, stebrišče, obrnjena proti cesti West Nandžing, eni od glavnih trgovskih in komercialnih ulic v Šanghaju. == Zgodovina == Razstavišče v Šanghaju stoji na mestu, kjer je nekoč živel magnat judovskega rodu iz začetka 20. stoletja, Silas Aaron Hardoon, imenovan vrt Aili, bolj znan kot ''vrt Hardoon''. Hardoon je izkoristil svoj vpliv in položaje v Šanghajski mednarodni naselbini in Šanghajski francoski koncesiji, da je odkupil to veliko parcelo na območju, ki je takrat postajalo prestižna nepremičnina v mestu in leta 1904 začel graditi svojo rezidenco. Vrt Hardoon, dokončan leta 1910 in razširjen leta 1919, je bil dolgo časa največji in najbolj dovršen zasebni vrt v Šanghaju. Do Hardoonove smrti leta 1931 je vrt vključeval gledališče, pagodo, kamniti čoln, šolo, univerzo in akademijo za klasični kitajski jezik in kulturo. Hardoonova žena Liza se je po Hardoonovi smrti umaknila vase, vrt pa je postal zanemarjen. Liza je umrla leta 1941 in je bila pokopana na vrtu. Kasneje istega leta, z izbruhom pacifiške vojne, je bil vrt Hardoon okupiran s strani japonske vojske do konca vojne. Zanemarjanje in plenjenje s strani japonske vojske med vojno in domačinov po vojni je vrt Hardoon do leta 1949, ko je [[Kitajska komunistična partija]] (KPK) prevzela Šanghaj, spremenilo v opustošeno stanje. Ko so Hardoonovi dediči pobegnili iz Šanghaja, je nova vlada vrt zasegla. Vodstvo KPK se je v začetku 1950-ih odločilo, da bo leta 1955 v Šanghaju organiziralo razstavo o gospodarskih in kulturnih dosežkih Sovjetske zveze v 37 letih od [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]]. Leta 1953 je bilo območje vrta Hardoon izbrano za gradnjo nove stavbe, v kateri bo potekala ta razstava.<ref name="Shanghai Archives">{{cite web |url=http://www.archives.sh.cn/shjy/scbq/201210/t20121008_36802.html |script-title=zh:中苏友好大厦建设始末] |trans-title=Construction of the Sino-Soviet Friendship Building |publisher=Shanghai Municipal Archives |date=8 October 2012 |accessdate=2025-08-08 |archive-date=2018-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181002082501/http://www.archives.sh.cn/shjy/scbq/201210/t20121008_36802.html |url-status=dead }}</ref> Stavbo so zasnovali Sergej Andrejev, Čen Dži, Vang Dingdženg in Cai Šjanju. Podobna je glavni stavbi Vsezvezne kmetijske razstave (VSKhV) v [[Moskva|Moskvi]] in Admiraliteta v [[Leningrad]]u.<ref>K. Sizheng Fan: A Classicist Architecture for Utopia: The Soviet Contacts. In: Jeffrey W. Cody, Nancy S. Steinhardt, Tony Atkin: ^''Chinese Architecture and the Beaux-Arts''. Honolulu: University of Hawai‘i Press / Hong Kong University Press, 2011; pp.&nbsp;91–126, here pp.&nbsp;107–111.</ref> Gradnja Stavbe kitajsko-sovjetskega prijateljstva se je začela 4. maja 1954. Stavba je bila dokončana 5. marca 1955. Sovjetska razstava je potekala od 15. marca 1955 do 15. maja 1955. Leta 1956 je stavba gostila prvo politično srečanje – prvo konferenco Šanghajskega mestnega odbora Kitajske komunistične partije. Do leta 2011, ko so se srečanja preselila v novi razstavni center Expo, je stavba gostila tudi letna plenarna zasedanja Ljudskega kongresa (parlamenta) občine Šanghaj in Ljudske politične posvetovalne konference, s čimer je stavba postala dejanska mestna stavba parlamenta v Šanghaju. Od leta 1959 je v Stavbi kitajsko-sovjetskega prijateljstva gostila tudi stalno industrijsko razstavo, Šanghajsko industrijsko razstavo. V 1950-ih in 1960-ih je veljalo nepisano pravilo urbanističnega načrtovanja, ki mu je sledila šanghajska vlada, da nobena nova stavba ne sme presegati višine rdeče zvezde na vrhu osrednjega stolpa stavbe. 11. maja 1968 se je zaradi kitajsko-sovjetskega razkola ime stavbe spremenilo v Šanghajsko razstavno dvorano. Leta 1978 je Šanghajski industrijski razstavni center postal Šanghajska industrijska razstavna dvorana, zaradi česar sta se za stavbo uporabljali obe različni imeni. 9. junija 1984 so se organi, ki upravljajo stavbo, združili v Šanghajski razstavni center, pod katerim je stavba kasneje postala znana. Šanghajski razstavni center ostaja ime državnega podjetja, ki upravlja stavbo ter njeno razstavno in kongresno dejavnost. Leta 2011 je bila zaključena večja prenova in preureditev, s katero so nadgradili objekte in reorganizirali kompleks s shemo, ki je razstavni prostor osredotočila na južni del kompleksa, konferenčni prostor pa na severni del. == Razporeditev == [[File:Shanghai Exhibition Centre.jpg|thumb|right|Središče leta 2012]] Osrednji del zasnove stavbe kitajsko-sovjetskega prijateljstva je osrednji stolp, zasnovan po vzoru stavbe Admiralitete v [[Sankt Peterburg]]u. Predstavlja osrednji del glavne, južne fasade kompleksa in je od ulice umaknjen s prostranim trgom. Pod osrednjim stolpom je kupolasta osrednja avla, imenovana ''Osrednja dvorana'' (zdaj imenovana ''sprednja dvorana''), ki povezuje tri glavna krila stavbe. Hodniki vzhodno in zahodno od osrednje avle vodijo do dveh kril, ki se razprostirata naokoli in tvorita dve strani odprtega trga v središču glavne fasade. Ti dve krili sta bili zgrajeni kot ''Kmetijska dvorana'' in ''Kulturna dvorana'' in danes gostita razstavni prostor. Kmetijska in kulturna krila imajo velika stopnišča, ki vodijo obiskovalce med nadstropji. Odprti trg med kmetijskim in kulturnim krilom ima pravokoten bazen in glasbene fontane.<ref name="SH Tong">[http://www.shtong.gov.cn/node2/node71994/node81772/node81774/node81784/userobject1ai108997.html 古典俄罗斯风格的中苏友好大厦 上海展览中心] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130911132905/http://shtong.gov.cn/node2/node71994/node81772/node81774/node81784/userobject1ai108997.html |date=2013-09-11 }} (Classical Russian style Sino-Soviet Friendship Building (Shanghai Exhibition Centre), Shanghai Municipality Local History Office</ref> Severno od osrednjega preddverja je največji del kompleksa, osredotočen na pravokotno dvorano velikosti 46 metrov x 84 metrov, ki jo krasi tanka obokana streha z razponom 30 metrov. To je bil prvotno glavni razstavni prostor ''Industrijske dvorane'', ki se danes imenuje ''osrednja dvorana''. Na obeh straneh glavne dvorane ležita dva štirikotnika, obdana z nadaljnjimi razstavnimi in konferenčnimi prostori, ki so bili prej prav tako del industrijskega krila. Zadnji del kompleksa leži severno od industrijskega krila. Prvotno krilo ''Kino'', zdaj imenovano ''Dvorana prijateljstva'', je zdaj konferenčno krilo kompleksa in predstavlja severni konec kompleksa, spredaj pa ga obdaja sekundarna, severna fasada s stebriščem. V tem delu je gledališče ali kino, spodaj pa jedilnica, ki je bila prvotno zasnovana kot kavarna. == Umetniško delo == [[File:上海展览馆7.jpg|thumb|right|Zunanji detajli]] Za stavbo je bil naročen umetniški program, ki so ga izvedli lokalni umetniki pod vodstvom Šanghajskega umetniškega združenja. Čeprav je bila notranja dekoracija skozi leta prenovljena, je veliko originalnih reliefnih skulptur še vedno vidnih v različnih delih kompleksa. Osrednji [[zvonik]] krasi izrazita rdeča zvezda, oblikovana po vzoru kremeljskih zvezd. Prvotno je ob vznožju osrednjega stolpa stala monumentalna skulptura, ki je prikazovala kitajskega in ruskega delavca, ki stojita skupaj, vsak s kladivom v roki. Po kitajsko-sovjetskem razkolu so jo odstranili, prostor pa zdaj zaseda bronasti kip delavca, ki drži prepleteno pletenje trakov. Skozi leta so kompleksu dodali tudi druga umetniška dela. Armanova skulptura ''Cavalleria Eroica'' je pred fasado stavbe na ulici Nandžing.<ref>CNN Go,[http://travel.cnn.com/shanghai/play/art-masses-public-art-shanghai-203226/ Public Art in Shanghai] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222114729/http://travel.cnn.com/shanghai/play/art-masses-public-art-shanghai-203226/ |date=2015-12-22 }}, 24 June 2010</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Shanghai Exhibition Center}} * [http://www.shzlzx.com.cn/ Spletna stran] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Šanghaju]] [[Kategorija:Gospodarstvo Kitajske]] qadf7r9jxtjm57294hzxdkl8xwnsxnj 2 590815 6718119 6717828 2026-07-26T10:35:30Z MaksiKavsek 244409 dp, preur. 6718119 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''Etnogenéza [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju [[Alpe|alpsko]]-[[Jadransko morje|jadranske]] regije, njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Njena genetska raznolikost je verjetno posledica številnih zgodovinskih selitev in stikov med različnimi populacijami na tem območju. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji. Genetska razlika med italijanskim prostorom in slovensko Primorsko, tj. stik romanskega in slovanskega sveta, se kaže tudi v domačih genetskih raziskavah.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi indoevropskimi selitvami. Na današnjo genetsko podobo so vplivali tudi poznejše migracije in stiki med različnimi evropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta vzorec se genetsko ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva. K njeni razširjenosti so skozi zgodovino prispevale tudi dolgotrajne pomorske povezave in migracije med različnimi območji Sredozemlja.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Ta naj bi že kazal narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so pisali, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po mnenju nekaterih je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).<ref>Štih, P. (2025), str. 18</ref> V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil šele pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Mešanje in kontinuum lokalnega, avtohtonega prebivalstva === Pri etnogenezi Slovencev je pomembno upoštevati, da Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bil že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti).{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> Te so postopoma asimilirali.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} To dokazujejo ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovenske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]).<ref name=":12">Korun, B; Maver, A. (2025)</ref> Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje stara slovenščina. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, lahko Spodnjo Panonijo štejemo za stično območje med današnjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki. Izrednega pomena je najstarejši znan fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve ''Slovencev''{{Efn|sporno}}''<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilneje ''Slověnov''.<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref> Ta namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougen'''z'''in marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini Ludvika II., v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. Kmalu po tem je sledil v Panonijo [[prihod Madžarov]] (Ogrov), in sicer ob koncu 9. stoletja (ok. 895). Ta je ozemeljsko ločil prednike današnjih Slovencev (in Slavoncev) od Slovakov. Madžari so tudi uničili Velikomoravsko. Slovaki so tako za tisoč let postali del Ogrske, medtem ko je velika večina Slovencev postala del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Madžari so razbili oblast lokalnih slověnskih knezov, regijo vključili v proces kulturne in jezikovne madžarizacije, ki je zmanjšal vpliv slovanskega jezika in strukture v spodnjem delu nižine. Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je s prihodom Madžarov prišlo do zmanšanja slovenskega prostora, a s tem tudi do samostojnega oblikovanja prednikov Slovencev.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 07.02.2026 Nova24TV Gost: dr. Stane Granda|url=https://www.youtube.com/watch?v=yxcW35kItG4|date=2026-02-07|accessdate=2026-02-14|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti,<ref name=":12" /> sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.<ref name=":11">Žužek, A. (2007), str. 261-262</ref> Prav tako je zanimiva beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže na to, da ni prišla iz vpliva južnih Slovenov. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').<ref name=":11" /> Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Slavonci'', ''Kajkavci'', ''Bezjaki'',''<ref name=":17">Sket, J. (1893), str. 4</ref> Bezjaški Slovenci'',''<ref name=":24">{{cite article|last=Trdina|first=Janez|title=Narodo- in krajopisje, otok Kerk|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|location=Ljubljana|date=28. september 1859|volume=17|issue=39|pages=306|issn=1318-9816|language=sl|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P1DS53EZ/701c8eb3-b965-485b-9581-676bf8ed787d/PDF}}</ref> panonski Slověni<ref name=":4" />'' ali ''panonski Slovenci<ref name=":18">Sket, J. (1893), str. 37</ref>'' === V zgodovinskih virih do 1. polovice 18. stoletja stoletja obstajajo številni dokazi, da je bilo kajkavsko govoreče prebivalstvo severne in zahodne Slavonije kulturno in jezikovno povezano (razlikovalo se je v dialektalnih posebnostih) s Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem. Ta kontinuum se odraža v literarnih, jezikoslovnih in cerkvenih virih, ki omenjajo ''Slovence'',<ref name=":28">Vramec, A. (1578), str. 47, 59 (dlib 100, 123)</ref> ''slovenski jezik'', ''szlovenſzki narod'',<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[commons:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]].''</ref> ''slovensko zemlo'', ''slovenske bane'' ipd. To je označevalo širši slovensko govoreči prostor, tako v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] kot v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskem kraljestvu]]. Kajkavci so nedvomno vse do 18. stoletja delili skupni etnonim in lingvonim z danes ''drugim'' modernim narodom – s Slovenci,<ref name=":15" /> imenovani tudi ''Bezjaki<ref name=":17" />'' ali ''Bezjaški Slovenci''.<ref name=":24" /> Svoj jezik so tako kot [[Korošci]], [[Kranjci]], [[Primorci]], [[Štajerci]] in [[Prekmurci]] imenovali ''slovenski'', sami sebe ''Slovenci''<ref name=":15" /> ali ''Sloveni,''<ref name=":14">Šiško, A. (2015)</ref> svojo politično zaokroženo deželo pa so označili kot ''Slovenje<ref name=":15" />'' ali ''Slovenijeh'',''<ref name=":14" />'' kar ustreza latinski obliki ''Sclavoniae'', ''Sclauonia'' ipd. oz. današnji [[Slavonija|Slavoniji]].''<ref name=":15" />'' Po mnenju [[Boris Golec|Goleca]] in Krnel Umekove, hrvaška [[Historiografija|historigrafija]] (delno) neustrezno ali za tisti čas anahronistično uporablja termin ''Slavonci''.''<ref name=":15" />''<ref name=":14" /> Golec dodaja, da je v tem času absurd govoriti o nekakšnih ''panonskih Hrvatih''. Za te ljudi je [[Jakob Sket]] uporabljal pojem ''panonski Slovenci'',<ref name=":18" /> za obdobje [[Zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]] pa ''panonski Slověni''.<ref name=":4" /> Pomemben vir za proučevanje tega kontinuuma je ''Kronika'' Antola Vramca iz leta 1578, tiskana v Ljubljani. Vramčeva Kronika je bila namenjena kraljestvu Slavoniji (''Slovenijeh'').<ref>Vramec, A. (1578), str. 58-64 (dlib 122-123, 125, 127, 129, 132-133)</ref> Tod omenja prisotnost Hrvatov, Slovencev in Madžarov, in sicer skupno prisotnih od leta 1455.<ref name=":28" /> Pred tem Vramec uporablja kot pojem za prebivalstvo ''Sloveni''. Kronika je jabolko spora med Slovenci in Hrvati, jezikovno pa jo zaznamuje mešano slovensko-hrvaška (kajkavska/bezjaška) dialektologija. [[Duša Krnel Umek]] in [[Francka Premk]] sta mnenja, da Vramčeva kronika kaže na širšo rabo slovenskega etnonima v zgodnjem novem veku, ki se je postopoma zmanjšala zaradi prodiranja hrvaškega življa in poznejše kroatizacije in štokavizacije. V svojem delu poudarja tudi, da je ime Slovenec in označba slovenski jezik obstajala na področjih, ki dandanašnji ležijo zunaj meja Republike Slovenije.<ref name=":13" /><ref name=":15" /> Drugo takšno delo je Habdeličev ''DICTIONAR, ili Réchi Szlovenſzke zvexega vkup zebrane''. Ta slovensko-latinski slovar (s hrvaškimi jezikovnimi elementi) je bil natisnjen v Gradcu leta 1670. Primer, kako so se Hrvatje poistovetili s Slovinci, je slovar jezuita Giacoma Micalie ''BLAGO JEƷIKA SLOVINSKOGA ILLI SLOVNIK / ù Komu iʒgorarajuſe rjeci slovinſke LatinsKi, i DiacKi''.<ref name=":0">{{cite book|last=Moškon|first=Marjan Ivan|title=Sklaveni, Sloveni, Slovenci|year=2011|publisher=M. Moškon|location=Novo mesto|language=sl|cobiss=259976960|pages=28–34|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/moskon_slovinci.pdf}}</ref> Čeprav so govorci kajkavskega narečja in Slovenci na desnem bregu reke Sotle dolgo ostali medsebojno razumljivi so hrvaški nacionalistični pritisk (premik poltične Hrvaške na sever<ref name=":15" />), štokavizacija jezika,<ref name=":15" /> hrvaško-srbski begunci, ki so jih povzročili Osmani in [[turški vpadi|njihovi vpadi]], od 15. stoletja naprej<ref>{{Navedi splet|title=So (bili) kajkavci res Slovenci?|url=https://demokracija.si/slovenija/so-bili-kajkavci-res-slovenci/|website=Demokracija|date=2021-05-10|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI|last=Blažič|first=Gašper}}</ref><ref>Šiško, A. (2014), str. 297-299</ref> in vključno z zemljiškopravno skoraj tisočletno razdelitvijo med [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]] in Ogrskim kraljestvom, povzročili postopno ločitev etnonima in identitete. Srednjeveška Hrvaška se je razširila proti srednjeveški Slavoniji, tako, da je Zagreb postal iz prestolnice zgodovinske Slavonije (''Slovenje'').<ref name=":15" /> Hrvati so se zaradi turške nevarnosti razbežali proti severu in dobili posesti v zagrebški, varaždinski in križevski županiji, kamor soprenesli hrvaško ime in ga razširili takmajšnjim prebivalcem, Kajkavcem, kar pomeni Slovencem.<ref>Šešelj, V. (2010), str. 12-13</ref> V Vramčevi ''Slovenijeh'' je prišlo do pojava etnonima ''Hrvat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu. Ta pojav je mogoče zaznati po letu 1600,<ref name=":26" /> a so kljub temu tamkajšnji prebivalci do okoli leta 1750<ref name=":26" /> uporabljali pojem ''slovenski'', ''slovinski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19">Vramec, A. (1578), str. 59 (dlib 123)</ref><ref name=":29">Pergošič, I. (1574) ''[https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/32/Decretum_koteroga_je_Verbewczi_Istvan_Dijachki_Popiszal_-_Ivan_Pergo%C5%A1i%C4%8D_%281574.%29.pdf Decretum]''. naslovna str.</ref> Nekdanje meje panonskih Slověnov so se na tak način zelo skrčile tekom stoletij. Panonski Slovenci so ob koncu 19. stoletja bivali le še na zahodnem robu Ogrske,<ref name=":17" /> in sicer natančneje v [[Zalska županija|Zalski]] in [[Železna županija|Železni županiji]],{{Efn|Torej v Prekmurju, Porabju in Medmurju}} dandanašnji samo še v Prekmurju in Porabju. Jakob Sket je glede te problematike zapisal:<ref name=":17" /><blockquote>"Tudi Kajkavci (Bezjaki) na Hrvatskem v [[Varaždinska županija|varaždinski]], [[Koprivniško-križevska županija|kriški]] in [[Zagrebška županija|zagrebški]] županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati, so po rodu Slovenci."</blockquote>Pri Kajkavcih oz. Bezjakih je s pričo premika politične Hrvaške na sever in štokavizacije jezika, sčasoma prišlo do prevlade etnonima ''Hrvat'', ''Hrovat'', ''Horvat,'' ''Hervat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu, kjer se je še precej dolgo uporabljal pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19" /><ref name=":29" /> Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim Slovenec na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> Leta 1814 je Janez Nepomuk Primic napisal ''Novi némshko-slovénshki bukvar'', v katerem je razumel pod Slovenijo ali Slovensko deželo (''Slovenien, Slovensko, Slovénſka semlja'') Kranjsko ter slovenske oziroma vindske dele Koroške in Štajerske (''die Slovenischen (Windischen) Theile von Kärnten und Steyermark'').Janez Nepomuk Primic se je spraševal, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''.<ref>{{cite book |last=Primic |first=Janez Nepomuk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14Y4BPTK |title=Novi némshko-slovénshki bukvar |publisher=Joseph Miller |year=1814 |place=Gradec |pages=122 |language=sl, de |cobiss=86004736}}</ref> Tudi [[Franc Miklošič]], ki je bil najbolj vpliven slavist v drugi polovici 19. stoletja, je kajkavščino štel za slovenski dialekt. Poleg tega je Varaždinec [[Vatroslav Jagić]] dolgo časa zagovarjal jezikovno slovenstvo kajkavskih Hrvatov.<ref name=":13" /> Prav tako je tudi strokovnjak s področja statistike in etnografije [[Karl von Czoernig-Czernhausen]] na narodnostnem zemljevidu Habsburške monarhije iz leta 1855 označil Kajkavce za Sloveno-Hrvate (''Sloveno-Kroaten''). Štokavske Hrvate pa kot Srbo-Hrvate ali celo Srbe.<ref name=":13" /> Ena izmed zadnjih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki sta v [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] umeščala panonsko slovstvo, na današnjem Hrvaškem sta bila [[Jakob Sket]]<ref>Sket, J. (1983), str. 70-74, 111-115.</ref> in [[Karel Štrekelj]].<ref>Štrekelj, K. (2010), str. 231-235, 273-329, 425-434.</ref> Za hrvaško zgodovinopisje bi bilo metodološko in interpretativno zahtevno sprejeti tezo, da so bili bezjaško oz. kajkavsko govoreči prebivalci v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku v določenih virih opredeljeni z izrazi, kot so ''Slovenci'' ali ''Slovinci'',<ref name=":15" /><ref name=":13" /> saj to odpira vprašanja o razmerju med jezikovnimi, regionalnimi, etničnimi in kasnejšimi nacionalnimi identitetami. Ker ta teorija{{Efn|O (skupni) povezanosti med skupino, ki se v etničnem in pokrajinskem smislu označujejo za Slovence}} ogroža ustaljene nacionalne narative Hravatov, so Hravtje vzpostavili (umetno) razmejitev med Slovenci živečimi v Svetem rimskem cesarstvu in med Slovenci živečimi na Ogrskem.{{Efn|'''Slovenci''' so po hrvaški historiografiji in lingvistiki prebivalci »Hrvaške severno od Gvozda«. Za današnji narod '''Slovencev''' pišejo, da se je nekdaj uporabljalo (izključno) ime Kranjci (kot da Trubarjevih, Bohoričevih, Dalmatinovih, Kreljevih, Gutsmanovih in drugih zapisov o Slovencih ni bilo, in kot da ni bilo Slovencev na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Istri, Zalski in Železni županiji). Slovenski jezik je za Hrvate – hrvatski jezik. Poimenujejo ga še kajkavski jezik ali zanje primernejše kajkavsko narečje. Slovenski orsag je za njih Hrvaška, oz. v najboljšem primeru del »severne Hrvaške«, ki se imenuje tudi Slovinje. Slovensko zagrebško slovo je zanje kajkavski književni jezik zagrebškega literarnega kroga. Slovenščina pa je »hrvatska kajkavština«.}} Na današnjem Hrvaškem so kroatizirali posameznike, ki so se opredelili za Slovence, Slovinci ali Slovene{{Efn|V takratnjem smislu}} (Anton Vramec, Jurij Habdelić, Jakob Mikalja, Peter Petretić, Ivanuš Pergošić, Blaž Škrinjarić idr.{{Efn|Nekatere med naštetimi so jim pripisali začetek hrvaške kajkavske tradije (Vramec, Pergošič)}}) ter tiste, ki v primarnih virih nimajo etnične oznake (Matija Gubec idr.)<ref name=":0" /> Slovenska znanost je te teorije sprejela,<ref>prim. npr.: {{cite journal|last=Ilešič|first=Fran|year=1909|title=Književna poročila. Klaić Vjekoslav dr. prof.: ''Antonii Vramecz, Kronika''|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSGV96RB|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=slovenščina|volume=6|issue=1/2|pages=109–110}}</ref> s čimer se je literatura panonsko-slovenskih avtorjev – iz slovenskega zgodovinopisja in literarne vede – izločila. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref>Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Teoretska podlaga === ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=9}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovenski izraz je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />'' medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je uporaba izraza, ki je izpričan kot '''''*slověninъ''','' postopoma zožila na prebivalce slovenskega etničnega prostora. Na slovenskem etničnem prostoru sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazuje [[Primož Trubar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Prva in starejša varianta neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref>{{cite book |last=Gutsman |first=Ožbalt |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |place=Celovec |page=284 |language=de, sl |cobiss=13950727}}</ref> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar je mdr. opozoril Igor Grdina.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''Slovan''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''Beneški Slovenc.''<ref>[[Stane Granda|Granda]], [[Stane Granda|Stane]] (1999). ''[https://www.sistory.si/publication/45031 Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili]''. Ljubljana: Korenine. str. 526-7.</ref> Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''Slovenec''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.<ref name=":02" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /> Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acess-date=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":07">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen|year=1874|publisher=W. Braumüller|location=Dunaj|language=de, cu|cobiss=70201856|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šešelj|first=Vojislav|title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације|year=2010|publisher=Српска радикална странка|location=Београд|edition=4. izd.|language=sr|isbn=978-86-7886-025-6|cobiss=176020236|url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek)|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{Cite book|last=Zajc|first=Marko|title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I|cobiss=230250240}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. 8xd0079lkkczwa7rb6x9h3a69uqu0ct 0 591899 6717930 6717481 2026-07-25T14:50:23Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6717930 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3.289,8 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]]{{efn|9. etapa je bila prvotno dolga 185,5 km, a so jo zaradi napovedi ekstremno visokih temperatur (rdečega alarma) skrajšali za 30,9 km. Etapa bo tako dolga le 154,6 km, start pa bo v kraju [[Brive-la-Gaillard]].<ref>{{cite news|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-franciji-9-etapa-brive-la-gaillard-ussel-1555-km-696351|title=Izredne razmere v Franciji, deveta etapa Toura skrajšana|website=[[Siol]]|date=11. julij 2026}}</ref>}} | align=center|<s>185,5 km</s><br>154,6 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Søren Wærenskjold]] |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|SUI}} [[Mauro Schmid]] |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" |<s>3.320,7 km</s><br>3.289,8 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2 | [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=16| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=16| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=14| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=13| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=4 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | [[Mathieu van der Poel]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Mathieu van der Poel]] |- ! 10 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:offwhite;" rowspan=4| [[Juan Ayuso]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 11 | [[Søren Wærenskjold]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Anthon Charmig]] |- ! 12 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 13 | [[Mauro Schmid]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tom Pidcock]] |- ! 14 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Paul Seixas]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 15 | [[Remco Evenepoel]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=5| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Quinn Simmons]] |- ! 16 | [[Remco Evenepoel]] | ''brez'' |- ! 17 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Mads Pedersen]] |- ! 18 | [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 19 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" | [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 6ys9bzwezbjnthuea0olrbgmnhkhgk6 6717931 6717930 2026-07-25T14:51:43Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6717931 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3.289,8 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]]{{efn|9. etapa je bila prvotno dolga 185,5 km, a so jo zaradi napovedi ekstremno visokih temperatur (rdečega alarma) skrajšali za 30,9 km. Etapa bo tako dolga le 154,6 km, start pa bo v kraju [[Brive-la-Gaillard]].<ref>{{cite news|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-franciji-9-etapa-brive-la-gaillard-ussel-1555-km-696351|title=Izredne razmere v Franciji, deveta etapa Toura skrajšana|website=[[Siol]]|date=11. julij 2026}}</ref>}} | align=center|<s>185,5 km</s><br>154,6 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Søren Wærenskjold]] |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|SUI}} [[Mauro Schmid]] |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" |<s>3.320,7 km</s><br>3.289,8 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2 | [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=17| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=17| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=15| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=13| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=4 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | [[Mathieu van der Poel]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Mathieu van der Poel]] |- ! 10 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:offwhite;" rowspan=4| [[Juan Ayuso]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 11 | [[Søren Wærenskjold]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Anthon Charmig]] |- ! 12 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 13 | [[Mauro Schmid]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tom Pidcock]] |- ! 14 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Paul Seixas]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 15 | [[Remco Evenepoel]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=6| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Quinn Simmons]] |- ! 16 | [[Remco Evenepoel]] | ''brez'' |- ! 17 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Mads Pedersen]] |- ! 18 | [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 19 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2| [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 20 | [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Sepp Kuss]] |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] a8yv1r60d34aq1onyeafysn9nbwuz6u 6717934 6717931 2026-07-25T15:03:18Z Sportomanokin 14776 /* Etape */ 6717934 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3.289,8 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]]{{efn|9. etapa je bila prvotno dolga 185,5 km, a so jo zaradi napovedi ekstremno visokih temperatur (rdečega alarma) skrajšali za 30,9 km. Etapa bo tako dolga le 154,6 km, start pa bo v kraju [[Brive-la-Gaillard]].<ref>{{cite news|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-franciji-9-etapa-brive-la-gaillard-ussel-1555-km-696351|title=Izredne razmere v Franciji, deveta etapa Toura skrajšana|website=[[Siol]]|date=11. julij 2026}}</ref>}} | align=center|<s>185,5 km</s><br>154,6 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Søren Wærenskjold]] |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|SUI}} [[Mauro Schmid]] |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]){{efn|21. etapa je skrajšana iz prvotnih 133 na 89 km zaradi pomanjkanja varnostnih organov, saj po Franciji divjajo obsežni požari. Ne bo tudi vzpona na Montmartre, samo klasični krogi po Parizu.<ref>{{cite news|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/zadnja-etapa-toura-skrajsana-zaradi-pozarov.html|website=[[24ur]]|date=25. julij 2026}}</ref>}} | style="text-align:center;" |<s>133 km</s><br>89 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" |<s>3.320,7 km</s><br>3.289,8 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2 | [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=17| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=17| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=15| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=13| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=4 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | [[Mathieu van der Poel]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Mathieu van der Poel]] |- ! 10 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:offwhite;" rowspan=4| [[Juan Ayuso]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 11 | [[Søren Wærenskjold]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Anthon Charmig]] |- ! 12 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 13 | [[Mauro Schmid]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tom Pidcock]] |- ! 14 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Paul Seixas]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 15 | [[Remco Evenepoel]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=6| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Quinn Simmons]] |- ! 16 | [[Remco Evenepoel]] | ''brez'' |- ! 17 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Mads Pedersen]] |- ! 18 | [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 19 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2| [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 20 | [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Sepp Kuss]] |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 29tlggp6bw9jwiz9pxetfgqj0y1d6bb 6717936 6717934 2026-07-25T15:10:15Z Sportomanokin 14776 /* Etape */ 6717936 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3.289,8 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]]{{efn|9. etapa je bila prvotno dolga 185,5 km, a so jo zaradi napovedi ekstremno visokih temperatur (rdečega alarma) skrajšali za 30,9 km. Etapa bo tako dolga le 154,6 km, start pa bo v kraju [[Brive-la-Gaillard]].<ref>{{cite news|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-franciji-9-etapa-brive-la-gaillard-ussel-1555-km-696351|title=Izredne razmere v Franciji, deveta etapa Toura skrajšana|website=[[Siol]]|date=11. julij 2026}}</ref>}} | align=center|<s>185,5 km</s><br>154,6 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Søren Wærenskjold]] |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|SUI}} [[Mauro Schmid]] |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]){{efn|21. etapa je skrajšana iz prvotnih 133 na 89 km zaradi pomanjkanja varnostnih organov, saj v okolici Bordeauxa divjajo obsežni požari. Kolesarji se bodo po prvotnem načrtu sicer predstavili v Thoiryju, nato pa se bodo do Pariza peljali z avtobusi.<ref>{{cite news|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/zadnja-etapa-toura-skrajsana-zaradi-pozarov.html|title=Zadnja etapa Toura skrajšana zaradi požarov|website=[[24ur]]|date=25. julij 2026}}</ref>}} | style="text-align:center;" |<s>133 km</s><br>89 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" |<s>3.320,7 km</s><br>3.289,8 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2 | [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=17| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=17| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=15| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=13| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=4 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | [[Mathieu van der Poel]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Mathieu van der Poel]] |- ! 10 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:offwhite;" rowspan=4| [[Juan Ayuso]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 11 | [[Søren Wærenskjold]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Anthon Charmig]] |- ! 12 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 13 | [[Mauro Schmid]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tom Pidcock]] |- ! 14 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Paul Seixas]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 15 | [[Remco Evenepoel]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=6| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Quinn Simmons]] |- ! 16 | [[Remco Evenepoel]] | ''brez'' |- ! 17 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Mads Pedersen]] |- ! 18 | [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 19 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2| [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 20 | [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Sepp Kuss]] |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 8eglqt1q4xpz74jbxoem3qvpqt1ghsp 6717937 6717936 2026-07-25T15:11:41Z Sportomanokin 14776 6717937 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3.245,8 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]]{{efn|9. etapa je bila prvotno dolga 185,5 km, a so jo zaradi napovedi ekstremno visokih temperatur (rdečega alarma) skrajšali za 30,9 km. Etapa bo tako dolga le 154,6 km, start pa bo v kraju [[Brive-la-Gaillard]].<ref>{{cite news|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-franciji-9-etapa-brive-la-gaillard-ussel-1555-km-696351|title=Izredne razmere v Franciji, deveta etapa Toura skrajšana|website=[[Siol]]|date=11. julij 2026}}</ref>}} | align=center|<s>185,5 km</s><br>154,6 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Søren Wærenskjold]] |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|SUI}} [[Mauro Schmid]] |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]){{efn|21. etapa je skrajšana iz prvotnih 133 na 89 km zaradi pomanjkanja varnostnih organov, saj v okolici Bordeauxa divjajo obsežni požari. Kolesarji se bodo po prvotnem načrtu sicer predstavili v Thoiryju, nato pa se bodo do Pariza peljali z avtobusi.<ref>{{cite news|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/zadnja-etapa-toura-skrajsana-zaradi-pozarov.html|title=Zadnja etapa Toura skrajšana zaradi požarov|website=[[24ur]]|date=25. julij 2026}}</ref>}} | style="text-align:center;" |<s>133 km</s><br>89 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" |<s>3.320,7 km</s><br>3.245,8 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2 | [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=17| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=17| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=15| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=13| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=4 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | [[Mathieu van der Poel]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Mathieu van der Poel]] |- ! 10 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:offwhite;" rowspan=4| [[Juan Ayuso]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 11 | [[Søren Wærenskjold]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Anthon Charmig]] |- ! 12 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 13 | [[Mauro Schmid]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tom Pidcock]] |- ! 14 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Paul Seixas]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 15 | [[Remco Evenepoel]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=6| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Quinn Simmons]] |- ! 16 | [[Remco Evenepoel]] | ''brez'' |- ! 17 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Mads Pedersen]] |- ! 18 | [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 19 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2| [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 20 | [[Richard Carapaz]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Sepp Kuss]] |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 50r46r1zwr5nb63xher0wb4j4qtqis6 0 592490 6718040 6714813 2026-07-26T00:13:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718040 wikitext text/x-wiki '''Protestantizem na Slovenskem''' je [[Religija|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] gibanje, ki se je razvilo v okviru reformacije v 16. stoletju. '''[[Reformacija]]''', ki se je začela z nastopom [[Martin Luther|Martina Luthra]], ko je nadškofu v [[Mainz|Mainzu]] in [[Magdeburg|Magdeburgu]] ter škofu v [[Brandenburg|Brandenburgu]] poslal 95 tez o [[Odpustek|odpustkih]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.deutsche-biographie.de/xsfz55246.html|title=Deuthche Biographie: Luther, Martin (arhivska kopija)|accessdate=2011-11-01|archive-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20120111043753/http://www.deutsche-biographie.de/xsfz55246.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.urmel-dl.de/Projekte/SammlungGeorgR%C3%B6rer/GeorgR%C3%B6rer%281492_1557%29/Thesenanschlag/BeitragVolkerLeppin.html|title=Georg Rörer (1492-1557): Volker Leppin (biografija) (arhivska kopija)|accessdate=2011-11-01|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118143426/http://www.urmel-dl.de/Projekte/SammlungGeorgR%C3%B6rer/GeorgR%C3%B6rer%281492_1557%29/Thesenanschlag/BeitragVolkerLeppin.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":25">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestantizem-naj-bi-prinasal-napredek-katolistvo-pa-naj-bi-ga-zaviralo-ni-tako-crno-belo/686685|title="Protestantizem naj bi prinašal napredek, katolištvo pa naj bi ga zaviralo. Ni tako črno-belo"|date=2023-10-31|accessdate=2025-12-01|website=RTV SLO|last=Kosmač|first=Gorazd|last2=Žnidaršič Golec|first2=Lilijana}}</ref> ki bi morali biti po njegovem mnenju prepovedani. Njegov začetek je sprožil preoblikovanje verskega, kulturnega in političnega prostor srednje Evrope. Ideje o utemeljevanju vere na Svetem pismu ter o bogoslužju v občevalnem jeziku so kmalu prodrle tudi v [[slovenske dežele]], zlasti [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]] in današnje [[Prekmurje]] – so ideje zgodaj prodrle po trgih in gradovih. Mnogi plemiči, meščani in izobraženci so sprejeli '''[[Protestantizem|protestantske]]''' zamisli o veri.<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Grabnar|first=Klemen|date=2018|title=Traces of Counter-Reformation music in the Slovenian lands|url=https://hrcak.srce.hr/file/316241#:~:text=After%20the%20second%20quarter%20of,sixteenth%20century%20reformed%20sympathies%20became|magazine=Arti musices : hrvatski muzikološki zbornik = Croatian musicological review. -|page=304|cobiss=44249389|issn=0587-5455|access-date=2025-10-30|archive-date=2025-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250928045157/https://hrcak.srce.hr/file/316241#:~:text=After%20the%20second%20quarter%20of,sixteenth%20century%20reformed%20sympathies%20became|url-status=dead}}</ref> Med osrednjimi predstavniki protestantizma na Slovenskem so '''[[Primož Trubar]]''', med drugim avtor ''Abecednika'' in ''Katekizma ter [[Cerkovna ordninga|Cerkovne ordninge]]''), '''[[Adam Bohorič]]''', avtor prve slovenske slovnice (''[[Zimske urice proste|Arcticae horulae]]''), ki je bila napisana v latinščini, '''[[Jurij Dalmatin]]''', prevajalec celotnega [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v slovenščino, ter '''[[Sebastijan Krelj]]''', avtor ''[[Otročja biblija|Otročje biblije]]''. V tem obdobju so nastali tudi prvi jezikoslovni priročniki, začetnice in pesmarice, s čimer so bili postavljeni temelji slovenske knjižne tradicije.{{Sfn|Sket|1893|p=39}} Protestantsko obdobje predstavlja enega ključnih mejnikov v slovenski kulturni zgodovini, saj je v tem času prišlo do razmaha pisne dejavnosti v slovenskem jeziku. Začetki reformacije na Slovenskem so se konkretno oblikovali v tržaškem zaledju, kjer so zaradi trgovskih stikov z današnjo Italijo in Nemčijo zgodaj krožile humanistične in reformacijske ideje. Pomembno vlogo je imel tržaški škof [[Peter Bonomo]]. V njegovem krogu je deloval tudi Trubar, ki je tam prišel v stik s humanističnimi in luteranskimi idejami. Leta 1550 je Trubar izdal [[Catechismus (1550)|''Catechismus'']] in ''[[Abecedarium]]'', prvi dve tiskani knjigi v slovenščini. Na Slovenskem je bila ustanovljena tudi tiskarna, in sicer, v Ljubljani, kjer je bila leta 1575 natisnjena prva knjiga na domačih tleh. V tej dobi se pokaže prva sled srednjega šolstva, leta 1563 so kranjski stanovi na Trubarjevo pobudo ustanovili prvo latinsko-nemško stanovsko šolo. Protestantski pisci so si prizadevali za enoten knjižni jezik in prispevali k širšim južnoslovanskim kulturnim povezavam. Čeprav je imelo gibanje v cerkvenem smislu omejen doseg, je imelo kratkotrajen pomen za razvoj slovenske književnosti in pismenosti. Protestantski pisatelji so sprožili nadalje misel o občeslovanskem književnem jeziku, in če tudi niso mogli tega namena uresničiti, obudili so vendar jugoslovansko književno vzajemnost; kajti njih slovstveno delovanje ni bilo namenjeno samo Slovencem, ampak južnim Slovanom sploh. Protestantstvo je bilo škodljivo v katoliško-cerkvenem oziru, ali vendar je dobro vplivalo na slovstveno gibanje in na omiko Slovencev.{{Sfn|Sket|1893|p=38-39}} Glede jezika in pisave je treba upoštevati zgodovinske in geografske okoliščine. Jezik protestantskin slovenskih piscev odraža tedanjo govorico urbanega okolja in kaže tudi močan vpliv nemščine, kar je glede na politične in kulturne povezave prostora pričakovano. Slovenske dežele so bile del [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti]]. Med prebivalstvom je bilo prisotno medkulturno stikanje, izobraženci pa so se šolali na tujih (nemških in italijanskih) univerzah. Zato je bila latinščina prevladujoč uradni jezik, slovenščina pa je ostala predvsem kot jezik ljudstva. V takšnih razmerah knjižni razvoj slovenščine ni mogel potekati brez težav. Prvi prevodi so zato jezikovno in pravopisno še neenotni in pod močnim vplivom tujih izrazov. Kljub temu imajo ti začetki trajen pomen: s tem ko so slovenščino uveljavili kot knjižni jezik, so postavili temelje slovenske pismenosti in s tem tudi etničnega razvoja.{{Sfn|Sket|1893|p=38}} Tolerantno obdobje do protestantizma ni trajalo tako dolgo, saj je habsburška oblast v soglasju s katoliško Cerkvijo v naslednjih desetletjih sprožila protireformacijski pritisk in diskriminacijo. Nastopila je '''[[protireformacija]]''', ki je s kombinacijo političnih odločitev in verske propagande obnovila katoliško dominantnost in ponovno nad vero prevzela monopol, pregnala mnoge protestantsko usmerjene plemiče in duhovnike ter sistematično uničila in zažgala protestantske knjige. Protireformacija je z močjo oblasti, ki so jo za prednike Slovencev predstavljali predvsem cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] in na [[Kranjska|Kranjskem]] škof [[Tomaž Hren]] ter na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]] [[Georg III. Stobäus von Palmburg]], obnovili katoliški [[monopol]], a hkrati poskrbeli za razvoj izobraževanja, redov in umetnosti [[Barok|baroka]]. Vendar so protestantske ideje preživele v Prekmurju, regiji severno od reke [[Mura|Mure]], ki je bila do leta 1918 pod [[Ogrska|ogrsko]] upravo. Danes se protestantska tradicija tam ohranja, kjer luteranska cerkev ostaja aktivna in povezana z evropskimi evangeličanskimi skupnostmi. Čeprav protestanti trenutno štejejo manj kot 1 % slovenske populacije, država praznuje '''[[Dan reformacije]]''' ter se zaveda, da je prav protestantizem dal Slovencem jezik, pisano kulturo in zavest, da so del evropskih civilizacijskih tokov. == Razmere pred reformacijo == Predreformacijski čas na Slovenskem je bil zaznamovan z napetim odnosom do Cerkve. Verniki so spoštovali obredje in pomembno družbeno vlogo cerkvenih ustanov, hkrati pa so bili vse bolj občutljivi na cerkvene dajatve, odpustke in druge zlorabe, ki so v poznem srednjem veku sprožale kritike tudi v širšem evropskem prostoru. Slovenske dežele so bile del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], zato so nove verske in kulturne ideje vanje prihajale prek mest, trgovskih poti in stikov z nemškim ter italijanskim okoljem. [[Humanizem]] se je v širil predvsem prek Tržaškega zaledja. Pomembno vlogo pri pripravi podlage za reformacijo je imel tudi humanizem. Redki slovenski študenti, ki so se izobraževali na tujih univerzah, so domov prinašali znanje latinščine, zanimanje za antične avtorje in idejo kritičnega branja cerkevnih besedil. Takšna intelektualna klima je olajšala sprejem Luthrovih idej, ker so izobraženci že poznali humanistične metode in pomen vračanja k izvirnim virom. V širšem srednjeevropskem prostoru so bile pomembne tudi reformne in predreformacijske tokove, med njimi husitsko gibanje, ki je bilo eden od pomembnih predhodnikov poznejše reformacije. Na Slovenskem se je protestantizem nato hitro prijel predvsem med plemstvom, meščani in izobraženci. Poleg verske prenove je prinesel tudi pomembne kulturne spremembe: okrepitev rabe slovenskega jezika, večjo skrb za tiskanje knjig in širjenje pismenosti. Tudi povezave s tujino so bile pri tem zelo pomembne; v [[Aachen|Aachnu]] je bila leta 1495 ustanovljena stalna kaplanija sv. Cirila in Metoda, povezana kranjsko skupnostjo, kar kaže na povezanost s širšim evropskim romanjem in cerkvenim življenjem.{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V poznem srednjem veku je bila liturgija večinoma v latinščini, slovenščina pa je v cerkvenem in učenem okolju ostajala predvsem govorjeni jezik ljudstva. Pisna raba slovenščine je obstajala le v posameznih rokopisih in obrobnih prevodih. Ravno zato je reformacija prelomna, saj je slovenščino uveljavila kot knjižni jezik. == Razširjanje, vrh reformacije in krog osebnosti == [[Slika:St.-Gallus-Kirche Derendingen (AK Gebr. Metz 1959).jpg|sličica|Cerkev v Derendingenu, v kateri je župnikoval Trubar.]] Za začetek slovenskega protestantizma je bila pomembna [[Beneška Slovenija|Beneška]] in [[tržaška]] okolica, kjer so se zbirali humanistično usmerjeni učenjaki. Z idejami reform so simpatizirali tudi nekateri plemiči, kar je omogočilo, da so luteranske pridige kmalu prodrle v Ljubljano idr. mesta. Mestna elita je viden del kranjskih in štajerskih deležnih stanov, ki so si prizadevali za samoupravo in gospodarske privilegije, zagovarjala protestantsko vero, medtem ko so državne oblasti še naprej sodelovale s katoliško duhovščino. ==== Tiskarja Ulrich Morhart in Janez Mandelc ==== [[Slika:Primož Trubar - Catechiſmus.jpg|sličica|Naslovnica Trubarjeve knjige ''Catechiſmus'', ki ga je leta 1550 založil in natisnil Morhart.]] {{glavni|Ulrich Morhart}} Tiskanje v dobi reformacije je bilo logistično zapleteno. Tisk kot obrt je temeljil na ročnih stiskalnicah in mlinčkih za papir, zato je bila vsaka knjiga dragocena in pogosto v skupni uporabi več družin. Kranjska in štajerska plemiška zadruga je financirala tisk v nemških mestih, ker v deželi ni bilo dovoljenja za protestantske tiskarne. Knjige so potovale v zabojih oz. sodih preko [[Alpe|Alp]], pogosto z lažnimi oznakami, da bi se izognile [[Cenzura|cenzuri]]. Prejemniki so organizirali tajne sklade in nočne razdelitve. Tiskarska dejavnost, pomembna za Slovence, se je razvila v Tübingenu, Urachu, Wittenbergu in pozneje tudi v Ljubljani. Trubar in njegovi sodelavci so na začetku tiskali v [[Bad Urach|Urachu]] pri [[Ulrich Morhart|Ulrichu Morhartu]] (ok. 1490–1554). Morhart je sprva tiskal besedila avtorjev, ki so nasprotovala [[Martin Luther|Luthru]] in [[Ulrich Zwingli|Zwingliju]].<ref name="ADB">{{ADB|22|234|236|Morhart, Ulrich|Steiff, Karl|ADB:Morhard, Ulrich}}</ref> Slovenski lektorji so prepisovali in popravljali besedila, skrbeli za jezikovno enotnost in delali do poznih nočnih ur. Prav v tej tiskarni so nastali najzgodnejši primerki slovenske pismenosti, kot so [[Catechismus (1550)|''Catechismus'']], ''[[Abecedarium]]'', ''[[Cerkovna ordninga]]'' in ''Postilla''. Ko je Ulrlich Morhart umrl je njegovo delo založništva prevzela njegova vdova (njegova tretja žena) [[Magdalena Gruppenbach|Magdalena Morhart, por. Gruppenbach]]. Ko pa je umrla še ona, je družinski posel prevzel Ulrcihov vnuk in Magdalenin sin [[Georg Gruppenbach]]. {{glavni|Janez Mandelc}} Slovenski protestantje so na Slovenskem začeli tiskati, ko je v Ljubljani slovenski tiskar [[Janez Mandelc|Janez (Janž) Mandelc]] († po 1605) leta 1575 ustanovil prvo tiskarno na Slovenskem sploh. V Ljubljano je prišel pred letom [[1575]], dobil meščanske pravice in sprva deloval kot knjigotržec. Spomladi 1575 je na prigovarjanje [[Jurij Dalmatin|J. Dalmatina]], [[Janez Khisl|J. Khisla]] in [[Krištof Spindler|K. Spindlerja]] zaprosil deželne stanove za dovoljenje, da odpre tiskarno, ki je pričela delovati že poleti istega leta. S tem je razširil svojo dejavnost na tiskarstvo in založništvo. Uspešno delovanje tiskarne in priprave za natis protestantskih knjig je sprožilo reakcijo v katoliških krogih, ki so dosegli, da so tiskarno 1581. leta zaprli, Mandelc pa je moral zapustiti Habsburško monarhijo. Po prisiljenem izgonu iz Ljubljane aprila 1582 je nato 23 let uspešno deloval na Ogrskem v Slovenski okroglini ([[Prekmurje]] in [[Slovensko Porabje|Porabje]]) in na Zahodnem Ogrskem ([[Gradiščanska|Gradiščanskem]]), in [[Hrvaška|Hrvaškem]].<ref>{{cite web|last=Logar|first=Janez|title=Mandelc, Janez (?–po 1605)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi345933/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-29}}</ref> Čeprav je znan predvsem po tiskih protestantskih piscev je natisnil tudi nekaj katoliških del.<ref name=":5" /> == Protestantski pisci, prevajalci, uradniki == === Primož Trubar === {{glavni|Primož Trubar}} [[Slika:Primoz-Trubar.jpg|sličica|Primož Trubar, 1578]] [[Primož Trubar]] (ok. 1508–1586), roj. v Rašici je bil najpomembnejša in osrednja osebnost [[Reformacija|reformacije]] na Slovenskem. Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se gre šolat za [[Duhovnik|duhovnika]], zato je pri dvanajstih letih odšel iz rojstnega kraja. Eno leto se je šolal na [[Reka, Hrvaška|Reki]], nato dve leti v [[Salzburg|Salzburgu]], kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Od tam je odšel v [[Trst]] pod tutorstvo rimskokatoliškega škofa [[Peter Bonomo|Petra Bonoma]], kjer je prišel v stik s [[Renesančni humanizem|humanističnimi]] misleci, še posebej z [[Erazem Rotterdamski|Erazmom Roterdamskim]].<ref name=":19">{{SloBio|id=729148|avtor=Rajhman Jože|ime=Trubar Primož|vir=SBL}}</ref> Spoznal je tudi zdravnika in filozofa Melh. Cerronija, pridigarja Giulija Terenziana, reformatorja Giovannija Mollioja. Leta 1530 ga je Bonomo posvetil v duhovnika in poslal za vikarja v [[Nadžupnija Laško|Laško]].{{Efn|Tam je verjetno bil v stiku s protestko mislečim Žigo Višnjegorskim (Weichselberger) z gradu Žebnik, lastnikom gospoščine v Laškem. Bonomo se je moral odpovedati pravicam do laške župnije, s tem pa Trubar vikarijat odveč.}} Ok. leta 1533 je prišel za pridigarja v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljansko stolnico sv. Nikolaja]]. Četudi še ni širil izrazito protikatoloških naukov, je moral po štirih letih zapustiti Ljubljano zaradi ostrih pridig in odvračanja vernikov od romanj in zaradi nasprotovanja zidanja novih cerkva. Neposreden povod je bilo nasprotovanje zidavi cerkve na Skalnici (Sv. Gora pri Gor.) 1539, s čimer si je nakopal zamero frančiškanov in oglejskega patriarha.<ref name=":19" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi146271/|title=Bonomo, Peter (1458–1546)|date=2013|accessdate=2025-10-26|website=slovenska-biografija.si|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Kacin|first=Anton}}</ref> Leta 1540 se je odpravil k Bonomu v Trst. Službo v Ljubljani je izgubil, obdržal je le beneficiat v [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loki]]. V Trstu je postal Bonomov tajnik in slovenski pridigar, skromne dohodke pa mu je izboljšal kaplanski beneficij pri sv. Maksimilijanu v Celju, ki mu ga je prepustil Bonomo. Z Bonomovo pomočjo in ob naklonjenosti novega ljubljanskega škofa [[Franc Kacijanar|Franca Kacijanarja]] je prejel kanonikat in se lahko leta 1542 preselil v Ljubljano kot »pravilno poklican, prezentiran in potrjen kanonik«.<ref name=":19" /> Novi ljubljanski škof [[Urban Textor]] je ob svojem nastopu leta 1544 Trubarja potrdil v službi stolnega pridigarja in mu celo naročil, naj pridiguje zoper prekrščevalce. Verjetno marca 1547 ga je kapitelj poslal v [[Šentjernej]] kot vikarja, z namenom, da bi uredil deficitno stanje v župniji.<ref name=":19" /> Textor je začel proti luteransko usmerjenim duhovnikom zbirati obtožbe. Pri kralju Ferdinandu je izposloval tudi tajni zaporni nalog, kar je pomenilo resno grožnjo za Trubarja, saj je tvegal aretacijo in pregon. Na nevarnost sta ga opozorila M. Klombner in J. Seyerle, zato je pravočasno zapustil Kranjsko. Od septembra 1547 se je skrival verjetno na kakšnem gradu na Dolenjskem. Medtem so mu v Ljubljani vlomili v stanovanje in mu zaplenili knjige ter drugo imetje.{{Efn|Zaslišali so še priče (Janez Varaždin, Jakob Scherer, Filip Strauss) in obtožence. Wienerja so čez čas spravili iz ljubljanske ječe na Dunaj, Dragolica zaprli in izobčili, Mertlic je v ječi umrl, Klombnerja so zasledovali.}} Trubarja, ki ga niso mogli dobiti, pa je duhovno sodišče v Ljubljani izobčilo in mu vzelo vse tri službe (lj. kanonikat, šentjernsko faro, beneficiat sv. Maksimljana v Celju). Posvetna oblast je dobila ukaz, da ga zapre, ker se ni pokoril deželnemu knezu.<ref name=":19" /> V Trst se ni mogel vrniti, saj je Bonomo leta 1546 umrl. Marca 1548 se je odločil zapustiti domovino, z begom pa je postal tudi deželni odpadnik. Na nemškem je najprej prišel v [[Nürnberg|Nürenberg]]. Sredi maja istega leta pa je dobil službo pastorja v [[Rothenburg|Rothenburgu]]. Na nemškem se je šele dodobroma zavedel kakšno kulturno siromaštvo vlada v, od Turkov opustošenih, slovenskih deželah. Kasneje je Turke omenjal v vsaki izdani knjigi kot največjo nesrečo, ki je prizadela ''lube brate inu Slouence''.<ref name=":19" /> Prvi vrhunec reformacije na Slovenskem se je zgodil leta 1550, ko je Trubar izdal [[Catechismus (1550)|''Catechismus'']] in ''[[Abecedarium]]'', prvi dve tiskani knjigi v slovenščini. Knjigi je napisal v osrednejeslovenskem govoru, najbolj pa je viden vpliv njegovega rojstnega kraja, [[Rašica, Velike Lašče|Rašice]]. Sestavil ju je v [[Rothenburg|Rothenburgu]], izdal pa v [[Schwäbisch Hall|Schwäbisch Hallu]],{{Sfn|Ahačič|2013|p=543-7}} saj v domači deželi še ni bilo protestantske tiskarne. Prav tako nemški tiskarji knjige niso natisnili v Nürnbergu (kjer je Trubar sprva mislim, da bo knjigi natisnil) zaradi strogih določil – niso hoteli natisniti verske knjige, še posebej pa ne take, ki je ne razumejo. Po težavah pri iskanju tiskarja je leta 1550 knjigi v [[Gotica|gotici]] založil tiskar [[Peter Frentz]]. Kmalu po letu 1550 je Trubar dobil župnijo v [[Kempten|Kemptnu]], kjer je deloval med letoma 1553 in 1561. Medtem je Trubar poskrbel za ponovni izid Abecednika in Katekizma (1555), ki je bil tokrat natisnjen v latinici, tako kot večina naslednjih slovenskih protestantskih knjig. Junija 1561 se je Trubar odpravil v Ljubljano, kjer so ga veličastno sprejeli. V vlogi superintendenta slovenske protestantske cerkve se je lotil reševanja glavnih vprašanj. Uredil je slovensko protestantsko Cerkev in dosegel, da so po pomembnih krajih na Slovenskem postavili kompetentne pridigarje. Nato se je po dveh mesecih bivanja v Ljubljani vrnil v [[Bad Urach]]. Junija 1562, se je vrnil kot superintendent v Ljubljano. Zelo je bil zaposlen, vendar je še nadalje pisal posvetila, ki so jih izdajali v Ungnadovem zavodu. Leta 1564 je sestavil in izdal ''Cerkveno ordningo, ''to je cerkveni red za slovensko cerkev. S tem redom je posegel v pravice avstrijskega deželnega kneza Karel II., ki ga je Trubar razburil, knez pa je dal knjigo zapleniti, Trubarja pa izgnati.<ref name=":19" /> [[Slika:Primož Trubar - Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (cover).jpg|sličica|Naslovna stran knjige ''Ta pervi deil tiga Noviga testamenta'', 1557]] Po vrnitvi v Nemčijo je Trubar bival nekaj mesecev v [[Lauffen|Lauffenu]] ob [[Neckar|Neckarju]], nato se je za stalno naselil v [[Derendingen, Tübingen|Derendingenu]], kjer je bil župnik do smrti. Tu je leta 1566 izdal ''Ta celi psalter Davidov'', nov ''Abecedarij'' in nemško-slovenski ''Ta celi katehismus'' ... Leta 1567 se je za kratek čas vrnil na Slovensko, da bi za nekega nemškega teologa od osmanskih ujetnikov v Ljubljani in [[Ribnica|Ribnici]] kaj več poizvedel o [[Koran|koranu]]. Še nekatera njegova pomembenjša delo so: ''Ta evangeli svetiga Matevsha'' (1555), ''Ta pervi deil tiga Noviga testamenta'' (1557), ''Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta'' (1560), ''Ta celi catehismus'' (1567), ''Ta celi nov testament'' (1582).<ref name=":19" /><ref>{{Cite book|last=Golec|first=Boris|title=Primož Trubar|edition=1. elektronska izd., 1.0|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|url=http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/|year=2014|cobiss=274144256|access-date=2025-10-30|archive-date=2024-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20240919121105/http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/|url-status=dead}}</ref> Leta 1575 pa je na odgovor [[Lenart Pachernecker|Pachernekerjevega]] slovenskega katoliškega katekizma, izdal ''Catehismus sdveima islagama''. Iz njegovih reformacijskih del je zaznati poleg predanega verovanja – tudi domoljubje: ''nas [u]boge Slovence'' – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; ''nam Slovencem'', 1578; ''mi Slovenci''– 1558, 1575 (dvakrat), 1579, ''Vsem slouencom'', 1550, večkrat pa tudi v ''Hišni postili''.<ref>{{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014-08-14|accessdate=2025-10-29|website=pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}</ref> Ker je Trubar napisal ti dve prvi slovenski tiskani knjigi in ker je od vse protestantske knjižne produkcije v slovenščini je napisal polovico in uredil dve tretjini vseh del – velja za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, in za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost. === Peter Bonomo === {{glavni|Peter Bonomo}} [[Slika:Pietro Bonomo.jpg|sličica|Peter Bonomo]] [[Peter Bonomo]] (1458–1546), roj. v Trstu je bil [[humanist]], politik, [[diplomat]] in škof. Študiral je v [[Univerza v Bologni|Bologni]] in [[Univerza v Padovi|Padovi]]. Pri 23 letih so ga poklicali na cesarski dvor na Dunaju – tako je postal svetovalec cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] Okoli leta 1482 je bil povišan v grofa Pfalza in tako postal cesarjev predstavnik. Pod Friderikovim naslednikom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I.]] je Bonomo služil tudi kot cesarski svetovalec in odposlanec na dvoru Sforza v [[Milano|Milanu]]. Leta 1502 je bodoči cesar s papeževo odobritvijo imenoval Bonoma za škofa v Trstu, kar je opravljal do svoje smrti leta 1546.<ref>Stefano Di Brazzano (2005). ''Pietro Bonomo (1458–1546): diplomatico, umanista e vescovo di Trieste: la vita e l'opera letteraria.'' Trst</ref><ref name=":26" /> Uspešno se je zavzemal za potrditev pravic in za povečanje blaginje v rodnem mestu. Tako so bili 1517 ponovno potrjeni njegovi privilegiji iz 1382. Med letoma 1521 in 1523 je bil avstrijski kancler. Od leta 1522 do 1523 je bil tudi dunajski škof. Znal je tekoče govoriti latinsko, italijansko, nemško in tudi slovensko. V teh jezikih je tudi pridigal. Bonomo pa je bil prvi na Slovenskem, ki se je srečal s protestantskimi idejami. Tako je močno vplival na P. Trubarja, ki je v času svojega študija bival pri njem v Trstu. Bil je tudi vodja reformacijskega krožka, v katerem je bil tudi P. Trubar. Kasneje ga je vzel na dvor, ga naučil druge jezike in t. i. renesančnih spretnosti. Bonomo je Trubarju tako zaupal, da mu je že pri mladih letih ponudil službo v [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|župniji]] [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]].<ref name=":26">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi146271/|title=Bonomo, Peter (1458–1546)|date=2018|accessdate=2025-10-30|website=slovenska-biografija.si|publisher=Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zvezek, Znanstvenoraziskovalni center|last=Grdina|first=Igor}}</ref> === Matija Klombner === {{glavni|Matija Klombner}} Ljubljana je postala središče slovenskega protestantizma in kulture. V mestu je delovala prva slovenska tiskarna ter prva javna knjižnica in šola. Poleg Trubarja so v Ljubljani delovali drugi pridigarji in prevajalci. Uradnik [[Matija Klombner]] (pred 1508–1569) je bil glavni organizator protestantov v Ljubljani. Njegova hiša je bila zbirališče [[Protestantizem|protestantsko]] mislečih že od leta 1527. Bil je energičen, drzen in zavzet, a hkrati tudi neizobražen in pogosto deloval bolj za zunanji učinek kot za vsebinsko poglobljenost. Kljub temu je sprva imel pomembno vlogo pri moralni, finančni in operativni podpori Trubarjevemu delu. Leta 1562 je pokazal boječnost, ko bi moral biti skupaj z drugimi protestanti ujet, kar je povzročilo govorice o njegovem poskusu bega.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|last=Ahačič|first=Kozma|publisher=Cankarjeva založba|year=2024|location=Ljubljana|cobiss=191856643}}</ref><ref name=":2" /> [[Slika:Ene duhoune peisni.jpg|sličica|Naslovna stran ''Ene duhoune peisni'', 1563]] Sprva sta se Klombner in Trubar dobro razumela. Vendar so se odnosi med njima zaostrili, ko je Klombner leta 1561 organiziral zbiranje slovenskih cerkvenih pesmi za novo pesmarico. Trubar je zbirko pregledal in jo zavrnil zaradi pomanjkljive vsebine, oblike in izrazite (preveč) protikatoliške usmerjenosti. Klombner je kljub temu pesmi poslal [[Ivanu Ungnad|Ivanu Ungnadu]] v [[Bad Urach|Urach]], ne da bi o tem obvestil Trubarja. Kljub temu je Klombner s svojo organizacijsko vnemo in stiki z Ungnadom pomembno prispeval k razvoju slovenskega protestantskega tiska. Njegova vloga pri zbiranju in promoviranju slovenskih cerkvenih pesmi ter drugih prevodov je pustila pomemben pečat, čeprav je njegovo delo pogosto ostalo v senci spora s Trubarjem. Pesmarica (''Ene duhoune peisni'') je leta 1563 izšla v [[Tübingen|Tübingenu]] pod Trubarjevim imenom, kar je še dodatno zaostrilo njun spor. Zbirka je vsebovala ponatis sedmih Trubarjevih pesmi iz leta 1550 in 60 pesmi raznih, večinoma neznanih avtorjev.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi276923/|title=Matija Klombner|date=2013|accessdate=2025-09-26|website=Klombner, Matija (?–1569)|last=Glonar|first=Joža}}</ref> === Ivan Ungnad === {{glavni|Ivan Ungnad}} [[Slika:Ivan Ungnad (Trubarjev zbornik 1908).png|sličica|Ivan Ungnad]] [[Ivan Ungnad III., baron Sonneški]] (1493–1564), rojen na Koroškem, je bil izkušen vojaški poveljnik in državni mož v 37-letni cesarski službi, kjer je varoval avstrijske meje in organiziral obrambo [[Vojna krajina|Vojne krajine]] pred [[Turški vpadi|turškimi napadi]]. Vzgojen na dvoru cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] za vojaški poklic je napredoval do položajev celjskega glavarja, štajerskega deželnega glavarja in vrhovnega poveljnika na meji. Uspehi pri [[Linz|Linzu]], na ogrskih bojiščih in pri Vinici so utrdili njegov sloves in vpliv.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi746531/|title=Ungnad baron Sovneški, Ivan III (1493–1564)|date=2013|accessdate=2025-10-29|website=slovenska-biografija.si|last=Lisac|first=Ljubomir Andrej}}</ref><ref name=":9">Štih, Vodopivec, Vidmar (2025), str. 106-107</ref> Leta 1543 se je javno izrekel za protestanta, čeprav je že prej podpiral protestantske pridigarje, izgnal [[Frančiškani|frančiškane]] iz [[Samomor|Samobora]] in podpisal praško peticijo za versko svobodo. Po odpovedi iz državnih služb in, ko je prepustil upravljanje posesti svojima najstarejšima sinovoma je leta 1556 odšel v današnjo Nemčijo, živel v Wittenbergu in se zadrževal v Urachu, kjer je postal sodelavec [[Krištof Würtemberški|vojvode Krištofa]], ki mu je tudi dodelil rezidenco v Urachu. Bil je v intenzivnih stikih s [[Philipp Melanchton|Philippom Melanchtonom]]. Prejemal je plačo in posest za svoj dvor ter med letoma 1561 in 1564 ustanovil biblijski zavod in tiskarno (''Windische, chrabatische und cirulische Thrukerey'') za tiskanje protestantskih knjig v slovenščini, hrvaščini in italijanščini ter v [[Cirilica|cirilski]], [[Glagolica|glagolični]] in [[Latinica|latinični]] pisavi. Cvetoče podjetje, ki je izdalo najmanj 37 različnih del, je po njegovi smrti kmalu propadlo – tudi zaradi sporov med sodelavci. Ungnad je bil glavni mecén in zaščitnik P. Trubarja, ki ga je podpiral pri prevajanju in tiskanju verskih knjig.<ref name=":9" /> S finančno pomočjo in organizacijo tiskarne v Urachu, je omogočil izid prvih slovenskih protestantskih knjig ter neposredno prispeval k razvoju slovenskega knjižnega jezika. S svojim delovanjem je povezal slovenske in nemške reformatorje ter vzpostavil most med slovenskim prostorom in osrednjimi protestantskimi središči [[Evropa|Evrope]]. Njegova prizadevanja za izobraževanje in širjenje Božje besede v domačem jeziku so utrdila temelje slovenske reformacije in korenito vplivale na kulturni razvoj Slovencev. Na obisku sestre v [[Vintířovje|Vintířovjenu]] na Češkem je Ungnad nepričakovano umrl.<ref name=":6" /><ref name=":9" /> === Peter Pavel Vergerij === {{glavni|Peter Pavel Vergerij}} [[Slika:Peter Pavel Vergerij.jpg|sličica|Peter Pavel Vergerij ml, ok. 1550]] [[Peter Pavel Vergerij]] ml. (ok. 1498–1565), roj. v Kopru, (ko je ta spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]]), v plemiški družini. Študiral je [[humanistične vede]] in [[pravo]] v [[Padova|Padovi]]. Med študijem se je srečal s številnimi [[Humanizem|humanisti]] in se z njimi zavzemal za [[Reformacija|Cerkveno reformo]]. V Padovi je leta 1522 tudi predaval. Pravno službo je opravljal v Padovi, [[Verona|Veroni]] in [[Benetke|Benetkah]]. Ok. leta 1530 je odšel v [[Rim]], da bi si pridobil zaupanje [[Papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] Po smrti brata Avrelija leta 1532 je prevzel njegovo mesto kot papežev tajnik. Leta 1533 je postal [[apostolski nuncij]] pri avstrijskem cesarju [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] Po papeževem naročilu, naj nemške kneze pripravi na koncil, se je srečal z [[Martin Luther|Martinom Lutherjem]] v [[Wittenberg|Wittenbergu]]. Leta 1534 so mu kot [[beneficij|beneficiju]] dodelili [[Župnija Komen|župnijo Komen]].<ref name=":10">{{cite web|last=Filipović|first=Ivan|last2=Rajhman|first2=Jože|title=Vergerij, Peter Pavel ml. (okoli 1498–1565)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi774658/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-29}}</ref> Čeprav pri spodbujanju [[Protestantizem|protestantov]], da pošljejo svoje delegate, ni bil ravno uspešen, ga je papež [[Papež Pavel III.|Pavel III.]] nagradil z modruško [[Škofija|škofijo]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], leta 1536 pa s [[Koper|koprsko]] župnijo. Vergerij še ni pomislil na oddaljitev od [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoliške cerkve]] niti se ni lotil reform znotraj te Cerkve, kakršne so zagovarjali [[Gasparo Contarini|Contarini]] in drugi. Kljub temu so 13. decembra 1544 pri beneški inkviziciji vložili zoper njega ovadbo. Čeprav ni bil obsojen, je kardinal [[Marcello Cervini]], izkoristil dejstvo, da Vergerij ni bil oproščen, in preprečil njegovo udeležbo na koncilu. Vergerij se je vrnil iz Rive. Začel je z založniško dejavnostjo, ki se je vse bolj obračala proti Rimokatoliški cerkvi. Po tragični smrti prijatelja, [[Odvetnik|odvetnika]] in zagovornika protestantizma [[Francesco Spiera|Francesca Spiere]], je poslal pismeno obrambo padovanskemu škofu, kar je obveljalo kot odpad od Cerkve. Na drugem procesu v Benetkah je bil 3. julija 1549 v odsotnosti v 34 točkah obsojen [[Krivoverstvo|krivoverstva]], zato so mu odvzeli škofovski status in ga izobčili.<ref name=":10" /> Vergerij je ostal v [[Graubünden|Graubündnu]] do leta 1553, ko se je na poziv vojvode Krištofa iz [[Württenberg|Württenberga]] odpravil na potovanja v imenu [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske Cerkve]]. V letih 1554 in 1555 je nagovarjal [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], naj začne prevod [[Sveto pismo|Biblije]] v [[Slovenščina|slovenščino]]. To je pripeljalo do Trubarjevega prevoda [[Matejev evangelij|Matejevega evangelija]] leta 1555, ki je bil prvi integralni prevod dela Svetega pisma v ta jezik, kasneje pa je Trubar prevedel v slovenščino celotno [[Nova zaveza|Novo zavezo]]. Umrl je v Tübingenu.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi revijo|last=Marinčič|first=Marko|year=2018|title=Vergerij mlajši in Primož Trubar: Latinski humanizem in slovenska reformacija|magazine=Primerjalna književnost 41/2: Evropski humanizem in njegovi izzivi|pages=77–98|oclc=1051723817}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Vergerijev vpliv na razvoj protestantizma na Slovenskem|publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|date=1999|oclc=780852033|first=France M.|last=Dolinar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KTLKM6NG}}</ref> === Adam Bohorič === {{glavni|Adam Bohorič}} [[Slika:Ljubljana, bust of Adam Bohoric at the Kresija building.jpg|sličica|Doprsni kip Adama Bohoriča v Ljubljani]] V času reformacije je deloval tudi [[Adam Bohorič]] (ok. 1624–1601/2), roj. v okolici Brestanice pod [[Bohor|Bohorjem]].<ref name="SBL">{{SloBio|id=145314|avtor=Kidrič France|ime=Bohorič Adam|vir=SBL}}</ref> Bohorič se je aprila 1543 vpisal na dunajsko univerzo, kjer se je vpisal kot Štajerc iz Krškega.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=nzMGohXW4r4&t=1845s|title=prof. dr. Boris Golec: Adam Bohorič in Jurij Dalmatin med Posavjem, Ljubljano in nemškim prostorom|date=2025-10-03|accessdate=2025-10-28|website=youtube.com|last=Posavski muzej Brežice}}</ref> Leta 1547 je uspešno dokončal študij s pridobitvijo naslova bakalaver.<ref name="NovoABGolec2">{{Navedi konferenco|last=Golec|first=Boris|url=https://www.sazu.si/uploads/files/publikacije22/Razred%20I%20-%20Razprave%2026%20(Novi%20pogledi%20na%20Bohori%C4%8Da).pdf|title=Novi pogledi na Adama Bohoriča|date=2022|publisher=SAZU|work=Zbornik simpozija|chapter=Boris Golec, Manj osvetljene plati življenja Adama Bohoriča (ok. 1524–1601/2)|pages=18-64}},</ref> Od 1548 je študiral na univerzi v [[Wittenberg|Wittenbergu]], kjer je bil [[Philipp Melanchthon|Melanchtonov]] učenec, a ni postal magister. Tam se je učil tudi latinsko in grško.<ref name="KratkaZSSS2">{{navedi knjigo|last1=Grafenauer|first=Ivan|author1link=Ivan Grafenauer|last2=Grafenauer|first2=Bogo|author2link=Bogo Grafenauer|editor-first=|editor-last=|editor-link=|title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva|chapter=5. Adam Bohorič in jezikoznanstvo|url=|accessdate=|year=1973|publisher=[[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]]|location=Celje|isbn=|page=115-119}}{{cobiss|id=7719169}}</ref> Po končanem študiju [[Jezikoslovje|jezikoslovja]] in [[Glasba|glasbe]] v [[Wittenberg|Wittenbergu]] je v letih 1551–1563 vodil šolo v [[Krško|Krškem]].<ref name=":7" /> Ob odkritem prestopu k protestantski veroizpovedi se je tej službi odpovedal in leta 1565 šolo zapustil.<ref name="KratkaZSSS2" /> Na povabilo [[Primož Trubar|P. Trubarja]] in [[Sebastijan Krelj|S. Krelja]] je postal [[ravnatelj]] [[Klasična gimnazija v Ljubljani|stanovske šole]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (sedaj Klasična gimnazija v Ljubljani).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tuma.si/klasiki/Strani/ZgodovinaP.html |title=Zgodovina Klasične gimnazije v Ljubljani |accessdate=2025-10-30 |archive-date=2021-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210516163200/http://www.tuma.si/klasiki/Strani/ZgodovinaP.html |url-status=dead }}</ref> Šolo je vodil do upokojitve leta 1582, v obdobju 1595–1598 pa je bil začasni ravnatelj. Šoli je napisal tudi šolski red in določil [[Slovenščina|slovenščino]] za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Med vodenjem stanovske šole se je Bohorič lotil pisanja in urejevanja prve slovenske slovnice ''Arcticae horulae succisivae'' (Proste zimske urice). Natisnjena je bila v letu 1584. Delo opredeljuje slovensko pravopisje in slovnico 16. stoletja, zato ga literarni zgodovinarji obravnavajo kot začetek kodifikacije slovenskega knjižnega jezika. Slovnico sestavljata dva večja dela, od katerih prvi obsega [[pravopis]], [[besedoslovje]] in [[oblikoslovje]], drugi pa [[Skladnja|skladnjo]]. Našteta so tudi načela [[Črkopis|črkopisa]], ki se po njem imenuje [[bohoričica]]. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske slovnice [[Philipp Melanchton|Philippa Melanchtona]], zato je izpustila nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let.<ref>{{Cite book|last=Golec|first=Boris|year=2024|title=Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in mesto Krško v 16. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|cobiss=209530371}}</ref><ref name=":11">{{SloBio|id=145314|avtor=Ahačič Kozma|ime=Bohorič Adam|vir=NSBL}}</ref> Bohorič in Trubar sta postavila trdnejša pravopisna pravila, ki se od današnjega slovenskega pravopisa ločijo zlasti po pisavi sičnikov in šumnikov: [[Slika:Adam Bohorič - Arcticae horulae succisivae.jpg|sličica|Prva izdaja knjige ''Arcticae horulae succisivae''. Na tej stran so vidni grbi treh dežel: Koroške, Štajerske in Kranjske.]] {| class="wikitable" |+Bohoričica |- align="center" !velika črka !mala črka !izgovorjava |- align="center" |Z |z |''c'' |- align="center" |ZH |zh |''č'' |- align="center" |S |ſ |''s'' |- align="center" |SH |ſh |''š'' |- align="center" |S |s |''z'' |- align="center" |SH |sh |''ž'' |} Po mnenju Franceta Kidriča je Bohorič umrl v današnji Nemčiji, kar se je izkazalo za neresnično.<ref name=":11" /><ref name="SBL2">{{SloBio|id=145314|avtor=Kidrič France|ime=Bohorič Adam|vir=SBL}}</ref> Iz primarnega vira (tj. Davčna knjiga mesta Ljubljana),<ref>{{Navedi splet|url=https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=4299800|title=SI_ZAL_LJU/0488/017/00001 Davčna knjiga : glavno mesto Ljubljana : plačila davkov za obdobje 1600-1603, 1600-1603 (Združeni dokumenti)|date=1603|accessdate=2025-09-27|website=vac.sjas.gov.si}}</ref> ki je obravnavan v oddaji ''500 let rojstva Adama Bohoriča'', je razvidno, da je umrl med 20. marcem 1601 in 27. avgustom 1602. To lahko izvemo, saj gre za davčno knjigo Ljubljana, kjer je 20. marca 1601 naveden Adam Bohorič, kot plačnik davkov (plačal je 2 [[Goldinar|goldinarja]]). 27. avgusta 1602, pa so v istem viru, ko je bil izveden popis za naslednje leto navedeni njegovi potomci, kar pomeni, da je umrl pred tem datumom. Zapisano je tolmačil [[Boris Golec]].<ref name="NovoABGolec2" /><ref name=":06">{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/neznana-poglavja-slovenske-zgodovine/174818851|title=500 let rojstva Adama Bohoriča|date=2024-08-13|accessdate=2025-09-26|website=365.rtvslo.si}}</ref> === Jurij Dalmatin === {{glavni|Jurij Dalmatin}} [[Slika:Dalmatinova biblija barva (alt).jpg|sličica|Naslovnica ''Biblie'', 1584]] Ključno delo slovenskega protestantizma je bil prevod celotne ''Biblije'' v slovenski jezik, ki ga je pripravil [[Jurij Dalmatin]] (ok. 1547–1589). Dalmatin se je rodil v Krškem. Do 18. leta se je šolal doma, pri [[Bohorič|Bohoriču]], ki je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od 1565. do 1566. leta je študiral na nižji latinski šoli v [[Württemberg|Württembergu]]. Dalmatin je po ordinaciji v Stuttgartu julija 1572 začel službo kot ljubljanski predikant, kjer je ostal vse življenje pod nadzorom superintendenta [[Krištof Spindler|Spindlerja]]. V sodelovanju z drugimi pridigarji je oblikoval ministerij slovenske cerkve, s katerim je izmenično opravljal pridige v slovenščini in nemščini. Poleg glavne službe je prevzel tudi širše naloge, kot so nadzor nad stanovsko šolo, obiskovanje gradu [[Grad Kacenštajn|Kacenštajn]] za krste, bogoslužja in pridige, sodelovanje v kranjskem protireformacijskem cerkvenem svetu, letne vizitacije protestantskih cerkvenih občin ter naloge povezane s tiskom Biblije. S tem je Dalmatin združeval pastoralno delo s širšim cerkvenim in organizacijskim delovanjem, ki je utrjevalo slovensko protestantsko cerkveno življenje.<ref name=":8" /> Dalmatin je prvi v [[Slovenščina|slovenščino]] prevedel celotno [[Sveto pismo]]. Knjiga je leta 1584 v [[Wittenberg|Wittenbergu]]<ref name=":15" /> na [[Saška|Saškem]] pod polnim naslovom ''Biblia, tv ie, vse svetv pismv, Stariga inu Noviga Teſtamenta, slovenſki, tolmazhena, ſkusi Ivria Dalmatina.'' S prevodom celotnega ''Svetega pisma'' je vplival na razvoj slovenskega [[Knjižni jezik|knjižnega jezika]]. Za Slovence je bilo to zelo pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite [[Evropski narodi|evropske narode]]. Prevajanje je potekalo okoli deset let, brez slovarjev in drugih [[Jezikovne knjige|jezikovnih knjig]]. Dalmatin je sicer poznal [[Hebrejščina|hebrejščino]] in [[Grščina|grščino]], a je izhajal iz [[Luther|Luthrovega]] prevoda. ''Biblijo'' so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po [[Vojvodina Kranjska|Kranjski]], [[Vojvodina Štajerska|Štajerski]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroški]] približno dve leti. Zanimivo je izpostaviti, da so duhovniki [[Katoliška cerkev|Katoliške cerkve]] smeli uporabljati Dalmatinov prevod, saj katoliškega prevoda ''Biblije'' še niso imeli. Dalmatinovih biblij niso zažigali, saj so upoštevali rimski ''Index librorum prohibitorum'', ki je določal, da protestantske svetopisemske prevode krajevni škof dovoli ''pobožnim in učenim možem'' v pomoč pri razumevanju [[Vulgata|Vulgate]].<ref name=":12" /> Za uporabo pa so potrebovali posebno dovoljene. Jeseni 1575 je Mandelc natisnil Dalmatinov prevod svetopisemske knjige ''Jezus Sirah'', ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga, a ni ohranjena.<ref>Janež, Stanko (1978). ''Pregled Slovenske književnosti'', Založba Obzorja Maribor</ref><ref name=":8">{{SloBio|id=169220|avtor=Kidrič France|ime=Dalmatin Jurij|vir=SBL}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.dedi.si/dediscina/123-dalmatinova-biblija|title=Dalmatinova biblija|accessdate=2025-10-28|website=dedi.si}}</ref><ref>{{Cite book|year=1988|title=Dalmatin Jurij|editor=Dušan Voglar|work=Enciklopedija Slovenije, 2: Ce–Ed|pages=170–171|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|cobiss=17411}}</ref><ref>{{Cite book|last=Golec|first=Boris|year=2024|title=Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in mesto Krško v 16. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|cobiss=209530371}}</ref> === Sebastijan Krelj === {{glavni|Sebastijan Krelj}} [[Slika:Sebastijan Krelj - Otrozhia biblia.pdf|stran=3|sličica|Naslovna stran knjige ''Otrozhia biblia'', 1566]] Še ena pomembna osebnost je [[Sebastijan Krelj]] (1538–1567), roj. v Vipavi. Študiral je v Jeni pri protestantskem teologu [[Matija Vlačić Ilirik|Matiju Vlačiću]]. Postal je magister, leta 1561 pa je bil že njegov pomočnik. Iz Jene se je z Vlačićem preselil v [[Regensburg]], leta 1563 je z njim obiskal [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je seznanil s [[Primož Trubar|Trubarjem]] in postal drugi pridigar. Po Trubarjevem odhodu v [[Nemčija|Nemčijo]], je leta 1565 postal njegov naslednik in drugi superintendant [[Evangeličanska cerkev Augsburške veroizpovedi v Sloveniji|slovenske protestantske cerkve]]. Krelj se je izobrazil na področju [[Teologija|teologije]], v [[Jezikoslovje|jezikoslovju]] (poleg [[Nemščina|nemščine]] in [[Latinščina|latinščine]] je obvladal [[Grščina|grščino]] in [[Hebrejščina|hebrejščino]], poznal je tudi [[Hrvaščina|hrvaščino]], od pisav pa [[Glagolica|glagolico]] in [[Cirilica|cirilico]]), zato se je ponudil, da bi poučeval na [[Stanovska šola|stanovski šoli]].<ref name=":4">{{Cite web|last=Logar|first=Janez|title=Krelj, Sebastijan (1538–1567)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi303664/#slovenski-biografski-leksikon|access-date=23. oktober 2025|language=sl|date=2013}}</ref> Leta 1562 je začel literarno pot z nemškim spisom ''Christlich bedencken'', s katerim je nastopil proti Vlačićevim teološkim nasprotnikom. Leta 1563 je v pesmarici, ki sta jo uredila [[Matija Klombner|Klombner]] in [[Jurij Juričič|Juričič]], objavil dve pesmi (''Symbolum Luther'' in ''Ta 14. inu 53. Psalm''). Istega leta je napisal ''Summe christlicher Lehre'', ki ni izšla v tisku, ampak je zametek poznejšega dela, imenove ''Otrozha biblia,'' ki jo je izdal leta 1566. V knjigo je prenesel pravopisne in jezikoslovne reforme Trubarjevega in Bohorievega pisanja, ob malem Abecedniku je objavil slovarček štiriindvajsetih besed, Katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje in razlike med protestantsko in katoliško vero, Trubarjevo pesem ''Ne daj, Oča'' in svojo pesem ''O Bog Oča, nebeski Kral''.<ref name=":4" /> Leta 1567 je izdal prvi del prevoda postile, katere avtor je [[Johannes Spangenberg]]. Naslov prevedene postile je ''Postila slovenska''. V uvodu je zagovarjal svojo pravopisno reformo: dosledno je rabil znake za sičnike in šumnike, označil je mehki ''lj'' in ''nj'', ločil ''u'' in ''v'', uvedel [[Akcentni znak|akcentne znake]] in dodal znak ''ch'' za ''ć''. Na koncu knjige je omenil, da je izdal samo prvi del, ker mu je za ostale primanjkovalo sredstev. V pisavi knjižne slovenščine ni upošteval le enega krajevnega govora, temveč je zajemal izraze iz več [[Narečje|narečij]]. Njegov jezik vsebuje manj [[Germanizem|germanizmov]] kot Trubarjev. Prav tako Krelj manjkrat uporablja člen po nemškem načinu.<ref name=":4" /> === Felicijan Trubar === {{glavni|Felicijan Trubar}} [[Slika:Ta celi catehismus.jpg|sličica|Naslovnica ''Ta celega catehismusa'', 1595]] Med pridigarji je bil tudi [[Felicijan Trubar]] (1555– po 1600), četrti sin Primoža Trubarja. Študiral je v Tübingenu, kjer je magistriral 1578. Ordiniran in imenovan je bil za [[Superintendent|superintendenta]] ljubljanske slovenske in nemške cerkve. Čeprav je njegov oče osrednja osebnost slovenskega slovstva, je Dalmatin poročal, da Felicijan slovenščine ne obvlada toliko in tako tekoče.{{Sfn|Devetak|2022|p=109}} Septembra 1580 ga je oče poslal z nemško ''[[Formulo concordiae]]'' na Koroško, Štajersko in Kranjsko, da bi se z njo seznanili protestantski teologi in učitelji ter jo tudi podpisali. Konec leta 1580 se je vrnil v Tübingen. 28. novembra istega leta je pridobil privolitev vojvoda Ludvika za nastavitev na Kranjskem in bil 21. decembra v tübinški župnijski cerkvi ordiniran.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi728928/|title=Trubar, Felicijan (med 1555 in 1556–po 1600)|date=2013|accessdate=2025-10-28|website=slovenska-biografija.si|last=Rajhman|first=Jože}}</ref> Januarja ali februarja 1581 je prišel v Ljubljano. Oče mu je dal za stanove pismo (datirano 3. januar 1581), v katerem izjavlja, da je srečen, ker bo sin v ''njegovi ljubi domovini čisto pridigal Kristusov evangelij''. 3. marca 1581 je imel Felicijan že nagrobni govor umrli hčerki [[Krištof Spindler|Krištofa Spindlerja]]. Poslej je delal kot pridigar v Ljubljani za skoraj 20 let, za [[Jernej Simplicius|Jernejem Simpliciusom]] od 1592 pa kot slovenski superintendent, od 1594 pa tudi nemške cerkve. Felicijan Trubar se je do aprila 1600<ref name=":7" /> skrival na [[Grad|gradovih]] [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]] in [[Grad Čretež|Čretež]] pri [[Mokronog|Mokronogu]], potem pa je zaradi bolezni in skrbi za svoje majhne otroke odšel za [[Župnik|župnika]] v Grüntal na [[Baden-Württemberg|Württembrško]] kjer je umrl. Svojo bogato založeno knjižnico je zapustil kranjskim deželnim odbornikom.<ref name=":3" /> === Andrej Savinec === {{glavni|Andrej Savinec}} [[Andrej Savinec]] (ok. 1550– po 1595) je bil protestantski pridigar in učitelj, ki je deloval v Ljubljani ob koncu 16. stoletja. Po nasvetu Trubarja se je vpisal na teološki študij na Univerzi v [[Tübingen|Tübingenu]], kjer je bil imatrikuliran 29. maja 1568 skupaj s Trubarjevim sinom Primožem ml., [[Jurij Šev|Jurijem Ševom]], [[Danijel Vrabec|Danijelom Vrabcem]] in [[Lovrenc Engelshauser|Lovrencom Engelshauserjem]]. V Tübingenu se je družil z Jurijem Dalmatinom in mu pomagal pri pregledovanju in popravljanju prevoda ''Pentatevha'', ki je izšel leta 1578 pri tiskarju [[Janez Mandelc|Janžu Mandelcu]] v Ljubljani. Prav tako je sodeloval pri prepisovanju in popravljanju Trubarjevega prevoda Novega testamenta. Zaradi finančnih težav ni mogel nadaljevati študija, zato je 10. januarja 1572 zaprosil [[Kranjski deželni stanovi|kranjske deželne stanove]] za službo ali finančno podporo. Trubar je predlagal, naj mu stanovi dodelijo 20–30 goldinarjev, a Savinec takrat ni dobil niti podpore niti službe na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]]. Pred 18. novembrom 1579 je postal diakon (pomožni pridigar) v župniji [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocijan pri Turjaku]]. Leta 1580 je podpisal ''Formulo concordiae'', naslednje leto pa je sodeloval v revizijski komisiji za pregled Dalmatinove Biblije.<ref>{{cite web|last=Rupel|first=Mirko|title=Savinec, Andrej (okoli 1550–po 1595)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi537996/#slovenski-biografski-leksikon|access-date=24. september 2025|quote=Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.}}</ref> [[Slika:Primož Trubar - Hišna Postila.jpg|sličica|Naslovnica ''Hishna postilla D. Martina Lutheria'', 1595]] Savinec je pomemben zaradi svojega prispevka k slovenski protestantski književnosti. Leta 1595 je skupaj s Felicijanom Trubarjem pripravil novo izdajo ''Hishna postilla D. Martina Lutheria'' (izvorno Hauspostille),<ref name=":03" /> v katero je vnesel jezikovne posebnosti, značilne za gorenjsko in ljubljansko govorico. Savinec je napisal predgovor, v katerem je nagovoril preproste vernike in priporočil branje postile v primerih, ko ni bilo pridigarjev ali ko verniki niso mogli obiskovati bogoslužja. V delu je napisal tudi slovenski predgovor, v katerem se je imenoval Trubarjev »stari discipulus ali mlajši«. V predgovoru te knjige je tudi pisal o »materinim jeziku«, kar poudarja pomen zvez med [[Generacija|rodom]] in [[Idiom|idiomom]]. Kljub dobremu poznavanju Dalmatinove Biblije ni bil dober [[slovničar]], ker je v svojem delu mešal Trubarjev in Dalmatinov pravopis.{{sfn|Vinkler, J.|2020|p=362}}<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Hishna postilla D. Martina Lutheria|last=Luter|first=Martin|publisher=skusi Georga Gruppenbacha|location=Tübingen|last2=Trubar|first2=Felicijan|last3=Trubar|first3=Primož|last4=Savinec|first4=Andrej|page=Predguvor|cobiss=53536768|year=1595|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02UIU4RU}}</ref> Poleg tega je Savinec sodeloval pri urejanju in popravljanju prevodov svetopisemskih besedil. Bil je redaktor knjige Biblije v slovenščini, ''Geneze'', ki je bila poslana kranjskim deželnim stanovom leta 1572. Savinec je torej bil pomemben člen v protestantski skupnosti na [[Slovenske dežele|Slovenskem]], čeprav je bil eden od »manjših udov« te skupnosti.{{sfn|Vinkler J.|2020|p=82}} === Janž Tulščak === {{glavni|Janž Tulščak}} [[Slika:Janž Tulščak - Kersčanske leipe molitve.pdf|stran=3|sličica|Naslovna stran ''Kerfzhanskih leipih molitev'', 1579]] Poleg že omenjenih reformatorjev je pri prevodih in organizaciji protestantskih skupnosti sodeloval še [[Janž Tulščak]] († ok. 1594). Sprva je bil delal kot [[Katolištvo|katoliški]] [[mašnik]] deloval v [[Bela krajina|Beli krajini]]. V [[Metlika|Metliki]] je skupaj z [[Gregor Vlahovič|G. Vlahovičem]] začel pridigati v protestantskem duhu ter istočasno sodeloval v komisiji, ki je odobrila [[Hrvaščina|hrvaške]] [[Prevod|prevode]] [[Primož Trubar|Trubarjevih]] knjig. Leta [[1571]] je postal pomožni, [[1581]] pa deželni pridigar v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je mdr. sodeloval v komisiji za [[Jurij Dalmatin|Dalmatinov]] prevod [[Biblija|Biblije]]. Tulščak je priredil prvi slovenski molitvenik ''Kerfzhanske'' ''leipe molitve'', ki so bile natisnjene leta [[1579]] v ljubljanski tiskarni [[Janez Mandelc|J. Mandelca]]. [[Molitev|Molitvam]], ki so prevedene iz [[Latinščina|latinščine]] in [[Nemščina|nemščine]] je dodan tudi dolg polemičen slovenski predgovor o pravi molitvi.<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999</ref><ref>{{cite web|last=Rajhman|first=Jože|title=Tulščak, Janž (?–okoli 1594)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi732100/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-29}}</ref> === Matija Trost === {{glavni|Matija Trost}} [[Matija Trost]] († 1591), roj. v [[Vipava|Vipavi]] je bil protestantski pridigar, prevajalec in novolatinski pesnik. Velja za pomembnega kulturnega posrednika med slovenskimi in nemškimi protestantskimi krogi konec 16. stoletja. Študiral je filozofijo in teologijo, najprej na [[Dunaj|Dunaju]], kjer je leta 1582 dosegel naziv bakalavra iz [[Filozofija|filozofije]]. Ko se 21. marca 1584 v [[Gorica|Gorici]] ni želel vrniti k katoliški veri, je moral zapustiti domovino. Leta 1585 se je vpisal na [[Univerza v Tübingenu|univerzo v Tübingenu]], kjer je 6. avgusta 1589 magistriral iz [[Teologija|teologije]]. Čeprav Trost ni ustvaril obsežnega opusa, je pomemben kot most med protestantsko teologijo, književnostjo in slovensko kulturo v času reformacije. S svojim prevodom in pesniškimi vložki je utrdil spomin na P. Trubarja ter prispeval k ohranjanju slovenske reformacijske tradicije.<ref name=":19">{{cite web|last=Koruza|first=Jože|title=Trost, Matija (?–1591)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725453/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-30}}</ref> V svojih publiciranih delih (mdr. ''ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA, PER POGREBI'')<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/50/ena_lepa_inv_pridna_prediga?stran=1|title=Matija Trošt, ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA, Tübingen, 1588|accessdate=2025-11-04|website=fran.si}}</ref> je kazal tudi domoljubju in spoštovanje do slovenskega jezika ter versko predanost reformacijskemu gibanju. Še en znak domoljubje in avtohistične težnje, kaže njegov podpis ''Illyrious'' ''Trostius Vipacensis.'' Po slogu pesmi sodijo v maniristično liriko: odlikujejo jih natančno oblikovane metafore, simbolika in premišljena poantiranost.<ref name=":19" /> === Janž Znojilšek === {{glavni|Janž Znojilšek}} [[Slika:Janž Znojilšek.jpg|sličica|Janž Znojilšek, ok. 1640]] [[Janž Znojilšek]] (ok. 1568–1659), roj v Ljubljani, se je med leti od 1584 do 1586 izobraževal v šoli v nekdanjem [[Cistercijani|cisterijanskem]] [[Samostan|samostanu]] ''Schulpforta'' blizu [[Jena|Jene]] v [[Turingija|Turingiji]] in [[Wittenberg|Wittenbergu]] (1587 do 1588) ter leta 1591 končal šolanje z [[Magisterij|magisterijem]] v Jeni. Med študijem je sodeloval z [[Jurij Dalmatin|Dalmatinom]] pri ugotavljanju in odpravljanu napak pred tiskanjem ''Biblije''. Vmes je 1588 poučeval na stanovski šoli v Ljubljani, kjer je bil 1592 tudi pridigar in 1594 cerkveni šolski nadzornik. Iz tega obdobja je znano tudi njegovo slovstveno delovanje. V pesmarici ''Ta celi catehismus, eni psalmi inu...kesčanske pejsni'', ki je izšla 1595 v [[Tübingen|Tübingenu]], sta objavljena njegova dva [[Prevod|prevoda]] dveh [[Nemščina|nemških]] [[Pesništvo|pesmi]] (''Ena lepa duhovna peisen'' ter ''Ena peisen zuper vse souražnike te vere''). Istega leta je v Tübingenu izšel tudi njegov prevod malega [[Luther|Lutrovega]] katekizma (''Katechismus Doctoria Martina Luthra'') s štirimi, verjetno njegovimi pesmimi, ki se odlikujejo z oblikovnim smislom za estetiko in sproščenostjo. Znojilšek je bil leta 1598 izgnan iz Ljubljane, zato je 1600 sprva odšel v Tübingen ter nato služboval v različnih krajih. Na [[Univerza|univerzi]] v [[Heilbronn|Heilbronnu]] je bil med letoma 1626 in 1637 protestantski [[župnik]] (pastor) in profesor [[Hebrejščina|hebrejščine]]. Leta 1637 je zapustil Heilbronn, se preselil v zahodno Frizijo, kjer je prav tako opravljal službo pastorja.<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001</ref><ref>{{SloBio|id=871277|avtor=Rajhman Jože, Smolik Marijan|ime=Znojilšek Janž|vir=SBL}}</ref> === Marko Kumpreht === {{glavni|Marko Kumpreht}} [[Marko Kumpreht]] (ok. 1555– po 1600), roj. v Ljubljani je bil slovenski protestantski pridigar in pesnik, eden zadnjih vidnejših predstavnikov slovenske reformacije v 16. stoletju. Med letoma 1577 in 1582 je študiral na graški stanovski šoli kot štipendist kranjskih deželnih stanov. Leta 1582 se je vpisal na [[Univerza v Tübingenu|univerzo v Tübingenu]], kjer je ostal do 1584, nato pa nadaljeval študij v Strasbourgu, kjer je 1585 pridobil naziv bakalavra. Leta 1586 je zaprosil za podporo pri dosegu magistra, vendar so mu stanovi štipendijo odrekli, ker se je 1587. leta neredno poročil z Blandino Christ. Leta 1588 se je vrnil v Ljubljano in deloval kot protestantski pridigar. Sodeloval je tudi na posestvu grofa Ahaca Turna na [[Križ, Komenda|Križu]].<ref name=":22">{{Cite web|last=Logar|first=Janez|title=Kumpreht, Marko (med 1550 in 1560–po 1600)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi310407/#slovenski-biografski-leksikon|access-date=9. november 2025|language=sl|date=2013}}</ref> Tam je grof Thurn uredil pokopališče in molilnico, ki pa jo je 1601 uničila rekatolizacijska komisija.<ref>{{Navedi splet|url=https://falajfl.si/kraji-turizem-potovanje/grad-kriz-pri-komendi-na-obisku/|title=Grad Križ pri Komendi {{!}} na obisku|date=2025-11-09|accessdate=2025-11-09|website=falajfl.si|first=Gregor|last=-}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1592 se je poročil z Judito Bohorič, hčerjo [[Adam Bohorič|Adama Bohoriča]]. V okviru protireformacijskih ukrepov je bil leta 1598 med aretiranimi, vendar je bil še leta 1599 prisoten na Križu. Kmalu zatem je verjetno skupaj z drugimi pridigarji in družinami zapustil [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]]. Leta 1600 so mu kranjski stanovi izdali potrdilo in priporočilo za odhod v tujino ter dodelili 200 tolarjev potnine.<ref name=":22" /> Kumpreht je svojo literarno in pesniško dejavnost začel po letu 1588. V zadnji izdaji slovenske protestantske pesmarice (1595) je objavljenih sedem pesmi, ki nosijo njegovo ime: dve sta izvirni priredbi svetopisemskih besedil, pet pa prevodov po nemških predlogah. Njegove pesmi so slogovno in jezikovno podobne drugim protestantskim pesnikom tistega časa, izkazujejo pa izrazito versko občutje in preprost, ljudski izraz. Leta 1594 je pripravil tudi katalog knjižnice umrlega pridigarja Jerneja Simplicija.<ref name=":22" /> === Lenart Budina === {{glavni|Lenart Budina}} [[Lenart Budina]] (ok. 1500–1572), roj. v Ljubljani je imel pomemben vpliv na reformacijo na Slovenskem kot eden prvih protestantskih šolnikov in zagovornikov novih verskih idej. Njegovo delovanje je bilo tesno povezano z razvojem izobraževanja v slovenskem jeziku, ker je kot učitelj in ravnatelj stanovske šole v Ljubljani spodbujal uporabo slovenščine pri pouku.<ref name=":13">{{Cite web|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi152594/#slovenski-biografski-leksikon|title=Budina, Lenart (okoli 1500–1572)|last=Kidrič|first=Francè|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|access-date=30. september 2025|language=sl|orig-date=1925}}</ref> S tem je prispeval k uveljavljanju jezika, ki je postal osrednji del slovenskega reformacijskega gibanja. Budina je sodeloval z glavnimi predstavniki reformacije, med njimi s Trubarjem in Bohoričem, ter podpiral njihova prizadevanja za širjenje protestantskih idej. Aktivno je sodeloval v protestantski skupnosti v Ljubljani, kjer je bil član zbora starešin in pomagal pri razširjanju Trubarjevih tiskov. Čeprav ni bil sam pomemben pisec, je bil pomemben moralni in organizacijski steber reformacijskega gibanja in je vplival na razvoj protestantske kulture in izobraževanja.<ref name=":13" /> === Janž Schweiger === {{glavni|Janž Schweiger}} [[Slika:Ta celi catehismus, eni psalmi, inu teh vekshih godov, stare inu nove kerszhanske pejsni 1.jpg|sličica|Naslovna stran knjige ''Ta celi catehismvs'', 1584]] [[Janž Schweiger]] (ok. 1540–1585), roj. verjetno v [[Kočevje|Kočevju]] je bil slovenski protestantski [[Pridiga|pridigar]], [[pesnik]] in [[duhovnik]]. Svojo pot je začel kot duhovnik v domačem kraju in bil nekaj časa upravitelj posestev [[Herbard VIII. Turjaški|Herbarda Turjaškega]]. Kasneje je deloval kot pridigar v [[Črnomelj|Črnomlju]], po odpustu [[Janž Tulščak|Janža Tulščaka]] pa je bil leta 1569 imenovan za slovenskega pridigarja v Ljubljani, kjer si je naslednje leto kupil hišo. Leta 1580 je podpisal dokument ''[[Formula concordiae]]'' in leto pozneje sodeloval kot član komisije pri reviziji Dalmatinove Biblije. Zaradi bolehnosti je prosil za premestitev v [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan pri Turjaku]], vendar je umrl, še preden je bila prošnja odobrena. Bil je poročen in imel več otrok. Njegov sin [[Andrej Schweiger]] je po posredovanju Primoža Trubarja leta 1583 prejel štipendijo kranjskih deželnih stanov ter se vpisal na [[Univerza v Tübingenu|univerzo v Tübingenu]]. Kljub skromnemu napredku pri študiju je pozneje postal vojni pridigar, nato pridigar na [[Kras|Krasu]] in od leta 1595 v Ljubljani.<ref name=":23">{{Cite web|last=Rupel|first=Mirko|title=Schweiger, Janž (okoli 1540–1585)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi552784/#slovenski-biografski-leksikon|language=sl|accessdate=9. november 2025|date=2013}}</ref> Schweiger je zapustil dve ohranjeni pesmi, ki sodita med pomembne primere slovenske protestantske lirike: * ''Boshyzhnapeisen'' (''Ta Rimski Caeſar Auguſtus …''), 10 kitic – prvič objavljena v Trubarjevi zbirki Try duhouske peissni (1575), nato tudi (1584) v Dalmatinovi pesmarici; * ''Ena lepa duhovna peissen'' (''Hvala Bogu, moj zhas je tu …''), 27 kitic – objavljena v Dalmatinovi pesmarici (1584).<ref name=":23" /> === Slovensko-hravški krog === === Mihael Bučič === {{glavni|Mihael Bučič}} [[Mihael Bučič]] (* ok. 1540) je bil protestantski (kalvinski) duhovnik, pisatelj in prevajalec. Svojo duhovniško pot je začel kot katoliški duhovnik v [[Belica, Prelog|Belici]], kjer je deloval v okviru zagrebške škofije. Med njegovimi sorodniki sta bila tudi Jurij in Nikolaj Bučič, znana zagrebška kanonika. Pod vplivom reformacijskih idej, ki so se širile iz slovenskih in madžarskih dežel, je Bučič kmalu prestopil v [[kalvinizem]]. Kot protestantski pridigar je deloval predvsem v Medmurju. Pri njegovem delu ga je podpiral vplivni hrvaški plemič [[Jurij IV. Zrinski]],<ref name=":20">{{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=|page=232-233}}</ref> ki je v [[Nedelišče|Nedelišču]] ustanovil protestantsko tiskarno in omogočil tisk več verskih knjig v domačem jeziku. Bučič je v tem času spisal več verskih del, med drugim ''Krščanski nauk ali katekizem hrvatski za luterane'' in ''Novi zakon'', za katerega pa ni gotovo, ali je šlo za celoten prevod Nove zaveze ali le za posamezne dele. Nobeno od njegovih del se ni ohranilo, zato je njegova književna dejavnost znana le iz posrednih virov. Njegovo delovanje je naletelo na močan odpor katoliške oblaste. Proti njegovemu vplivu je nastopil škof [[Jurij Draškovič]], ki je poskušal omejiti širjenje protestantizma na Hrvaškem. Ker Bučiča ni mogel pridobiti nazaj v katoliško Cerkev z uradnimi opomini, je leta 1574 sklical sinodo, na kateri je bil Bučič razglašen za odpadnika. Leta 1569 ga je [[Papež Pij V.|papež]] [[Papež Pij V.|Pij V.]] sicer omenil v pismu kot človeka, ki se je »vnel za katoliško stvar« (''studium in provehenda re catholica''), kar nakazuje, da so o njegovem delovanju krožile različne informacije. Po obsodbi leta 1574 o njem ni več zanesljivih poročil, domnevno pa je umrl proti koncu 16. stoletja.<ref name=":5" /><ref name=":20" /> === Lenart Merherič === {{glavni|Lenart Merherič}} [[Lenart Merherič]] († po 1603) je bil eden najzgodnejših osebnosti zgodnje reformacije na Slovenskem in Hrvaškem ter pomemben predstavnik protestantske izobraženske mreže 16. stoletja. Kot eden najzgodnejših [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanskih]] [[Prevajalec|prevajalcev]] je pomembno prispeval k prenosu svetopisemskih besedil v domače jezike, s čimer je spodbujal razvoj pismenosti in verske misli med južnimi Slovani. Njegov prevod preroka Izaija, pripravljen leta 1563 v sodelovanju z Ivanom Ungnadom in natisnjen v Urachu, predstavlja enega prvih poskusov sistematičnega prevajanja Svetega pisma v hrvaščino, obenem pa pomemben eksperiment z uporabo glagolice in latinice. Po študiju je deloval kot [[učitelj]] in [[Mentorstvo|mentor]] plemiškim sinovom. Z rodbino [[Rodbina Khisl|Khisl]] in drugimi protestantskimi plemiči je vzdrževal tesne stike, bil povezan tudi z učenjakoma [[Nikodem Frischlin|Nikodemom Frischlinom]] in [[Hieronim Megiser|Hieronimom Megiserjem]]. V času protireformacije se je zavzemal za pravice protestantov, pripravljal pisne nasvete deželnim stanovom in sodeloval pri obrambnih vlogah proti pritiskom nadvojvode in cesarja. Njegovo delovanje združuje teološko, jezikovno in politično razsežnost reformacijskega gibanja ter priča o pomembni vlogi posameznikov, ki so z izobraženostjo in delovanjem gradili temelje južnoslovanske protestantske kulture.<ref>{{Cite web|author=Francè Kidrič|title=Merherič, Lenart (med 1500 in 1550–po 1603)|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|year=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi360568/#slovenski-biografski-leksikon|origyear=1933|quote=Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka.|accessdate=9. oktober 2025}}</ref> === Samuel Budina === {{glavni|Samuel Budina}} [[Samuel Budina]] (ok. 1545– po 1571), roj. v Ljubljani je bil predstavnik protestantske izobraženske elite 16. stoletja. S svojim delom je prispeval k povezovanju slovenskega in hrvaškega kulturnega prostora. Kot sin znanega šolnika Lenarta Budine (prej opisanega) je nadaljeval očetovo izobraževalno pot in študiral na univerzah v Tübingenu in Padovi, kjer je pridobil humanistično in pravno znanje. Tam je bil sošolec z [[Janez Khisl|Janezom Khislom]]. Od 31. oktobra 1569 do maja 1571 je deloval kot zagovornik, nato pa od maja 1571 kot plačani prokurator pri deželnem plemiškem sodišču (''Landschranne'').<ref name=":14">{{Cite web|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi152726/#slovenski-biografski-leksikon|title=Budina, Samuel (med 1540 in 1550–po 1571)|last=Kidrič|first=Francè|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|access-date=28. september 2025|language=sl|orig-date=1925}}</ref> S. Budina je najbolj poznan zaradi prevoda ''Historije Sigeta'', besedila o sigetski bitki, ki ga je v hrvaščini napisal [[Ferenc Črnko]], tajnik in komornik [[Zrinski|Zrinskih]]. Budina se je v Tübingenu v času delovanja Ungnadovega biblijskega zavoda seznanil tudi s hrvaškim jezikom in pisavo ter v družbi hrvaških literatov pridobil znanje, ki mu je omogočilo prevajanje. S tem je pomembno prispeval k medkulturni izmenjavi in uveljavljanju slovenske izobraženosti v Evropi. Poleg prevajanja je deloval tudi kot učitelj in pravnik.<ref name=":14" /> V Tübingenu se je šolalo od leta 1530 do 1614 kranjskih dijakov 113, štajerskih 115 in koroških 69, med njimi gotovo precejšnje število Slovencev.{{Sfn|Sket|1893|p=38}} === Jurij Juričič === {{glavni|Jurij Juričič}} [[Slika:Postilla,_to_ie_Kerszhanske_evangelske_predige.jpg|sličica|Naslovnica ''Postille'', 1578]] [[Jurij Juričič]] († 1578) je bil [[Pridiga|pridigar]] in [[prevajalec]], ki je prišel ok. leta 1560 iz [[Vinodol|Vinodola]] v Ljubljano, kjer je bil pridigar v nemškem [[Tevtonski viteški red|viteškem redu]].{{sfn|Devetak|2022|p=106-107}} Okoli leta 1562 leta se je zaposlil kot lektor v Urachu. Pregledoval je slovenske in hrvaške tekste. Kmalu se je vrnil na Kranjsko, kjer je pridigal v [[Kamnik|Kamniku]] in Ljubljani. Skupaj s Klombnerjem je uredil pesmarico ''Ene duhoune peisni'' (1563) in sodeloval pri prevodih psalmov. Leta 1578 je končal prevajanje Spangenbergove (protestantske) postile (''Postilla, to ie Kerszhanske evangelske predige''), pri kateri je sodeloval tudi Krelj. Participiral je tudi pri hrvaškemu prevodu drugega dela Novega testamenta, pomagal Dalmatinu in Konzulu iz nemščine prevesti Alberove pridige o toči in čarovnicah ter izdal glagoljski Beneficium Christi (vse v Tübingenu). Za potrebe hrvaške protostantske cerkve je z naslovom ''Crikveni ordinalic'' (Tübingen 1564) iz nemščine prevedel würtemberški cerkveni red in prevedel besedilo ''Beneficium Christi''.<ref>{{Cite web|last=Glonar|first=Joža|title=Juričič, Jurij (?–1578)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|year=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi260991/#slovenski-biografski-leksikon|access-date=23. oktober 2025|quote=Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.}}</ref><ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990</ref> === Protestantsko šolstvo === Z ustanovitvijo osnovnih šol in gimnazij so protestanti v drugi polovici 16. stoletja na Slovenskem izpeljali prvo šolsko reformo. S prvimi slovenskimi tiski so ustvarili temeljne pogoje za slovensko osnovno šolo ter za pouk branja, pisanja, verouka in petja v maternem jeziku. Pouk je bil namenjen ''vsem'' ''mladim inu preprostim Slovencem'', da bi sprejeli novo vero in se kulturno razvijali. Ker so protestanti potrebovali izobražene uradnike, učitelje in pridigarje, so ustanavljali tudi nemške in latinske poklicne šole. Med najpomembnejšimi sta bili šoli v Celovcu (1553) in Ljubljani (1563), ki sta delovali kot deželni oziroma stanovski ustanovi s stopnjo gimnazije – šole, ki so dijake usposabljale za prehod na univerzo. Kljub številnim oviram – nasprotovanju deželnega kneza in katoliške duhovščine, turškim vpadom in kmečkim uporom – so protestanti uspeli ustanoviti osnovne in poklicne šole v večih krajih. Za nameščanje, odpuščanje in plačevanje učiteljev je pogosto skrbela mestna ali trška oblast, ob podpori deželne blagajne. Kadar so učitelja plačevali stanovi, je mesto zagotovilo vsaj šolske prostore in mu namenilo dodatek k plači. Ponekod je učitelj prejemal tudi šolnino in prispevek župnika. Upoštevati pa je treba, da je velik del prebivalstva – predvsem kmečko in mestno nižje slojevno prebivalstvo, kateremu je bila osnovna šola prvenstveno namenjena – ostajal katoliški. Zato protestantsko šolstvo ni moglo postati zelo razširjeno. Od reformacije, ki jo je v veliki meri usmerjalo plemstvo, bi bilo nerealno pričakovati gorečo podporo šolanju kmetov, še posebej po dveh kmečkih uporih zoper plemstvo. Protestantsko šolstvo, predvsem osnovno, zato ni neposredna zasluga same reformacije, temveč močne povezanosti vodilnih slovenskih protestantov z ljudstvom. S protireformacijo je protestantska šolska organizacija razpadla (razen na skrajnem vzhodnem robu slovenskega ozemlja): osnovnošolski učbeniki so pogoreli, učitelji so bili izgnani, gimnazijski pouk pa se je nadaljeval pod vodstvom jezuitov.<ref>Cvirn, J.; Grdina, I., Štih P., Ivanič, M. (2003), str. 154</ref> == Prispevek slovenskih protestantov == # - delovati je začela prva tiskarna # - izdelana prva tiskana slovenska knjiga # - slovenski jezik je postal knjižni jezik # - prvi slovenski črkopis in pravopis === Seznam pomembnejših slovenskih del protestantov === Protestantski pisci so ustvarili najmanj 56 knjig.{{Efn|Vsa dela niso, ohranjena, ter tudi standard kaj je slovensko in npr. slovenko-hrvaško se razlikuje.}} In sicer mdr. [[Katekizem|katekizme]], [[Abecednik|abecednike]], [[Pesmarica|pesmarice]], [[postila]] in različne dele [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Značilni zanje so daljši ali krajši [[Predgovor|predgovori]] k [[Versko besedilo|verskim besedilom]], v katerih so njihov pomen razlagali preprosto, da bi jih ljudje lažje razumeli. # ''[[Catechismus (1550)|Catechismus]]'', 1550 # ''[[Abecedarium]]'', 1550 # ''[[Catechismvs]]'', 1555 # ''[[Abecedarivm]]'', 1555 # ''[[Ta evangeli svetiga Matevsha]]'' {{COBISS|ID=36383232}}, 1555 # ''[[Ena molitov tih kerszhenikov]]'', 1555 # ''[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]]'', {{COBISS|ID=57301248}}, # ''[[Ta slovenski koledar]]'' 1557 (ponovno 1582) # ''[[Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta]]'', 1560 # ''[[Register (1561)|Register]]'', 1561 # ''[[Articuli|Articvli]]'', 1562 # ''[[Ene duhoune peisni]]'', 1563 # ''[[Cerkovna ordninga]]'', {{COBISS|ID=104502528}} 1564 # ''[[Ta celi psalter Dauidou]]'', {{COBISS|ID=54951680}} 1566 # ''[[Abecedarivm]]'' {{COBISS|ID=1487475}}, 1566 # ''[[Otrozhia biblia]]'', 1566 # ''[[Ta celi catehismvs]]'' {{COBISS|ID=179186944}}, 1567 # ''[[Ena duhovska peissen svbper Turke]]'' {{COBISS|ID=10707769}}, 1567 # ''[[Eni psalmi, ta celi catehismus]]'' {{COBISS|ID=121661184}}, 1567 # ''[[Catehismvs sdveima islagama]]'', 1567 # ''[[Noviga testamenta pvsledni deil]]'', 1567 # ''Historia Sigethi'', 1568 # ''[[Ta pervi psalm shnega triiemi islagami]]'', 1569 # ''[[Postila slovenska|Postilla]],'' 1578 # ''[[Kerfzhanske leipe molitve]]'', 1579 # ''[[Ta celi nov testament]]'', 1582 # ''Biblia'', 1584 # ''[[Ta celi catehismus (pesmarica 1584)|Ta celi catehismvs]]'', 1584 # ''Arcticae horulae succisivae'', 1584 # ''[[Hishna postilla]]'' {{COBISS|ID=53542144}}, 1595 # ''Ta celi catehismus'', 1595 # ''[[Katechismus Doctoria Martina Luthra]]'', 1595 == Katoliški odziv v reformaciji in protireformacija == === Protireformacijska politika === [[Slika:Martin_Brenner_Coin_1612.jpg|sličica|Škof Martin Brenner na medalji iz leta 1612]] Reformacija je v slovenskih deželah dosegla razmeroma široko podporo med plemstvom in meščani, zato je katoliška cerkev za obrambo uporabljala tako teološke kot politične ukrepe. Obdobje '''protireformacije''' je povezano z vladavino cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in nadvojvode [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II]].<ref name=":18">{{navedi knjigo|author=Demmerle, Eva|year=2013|title=Habsburžani|publisher=Cankarjeva založba, Ljubljana|isbn=978-961-231-922-9|cobiss=264595456|pages=}}</ref> Kot kažejo zgodovinski viri, je bil na območju [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske škofije]] najučinkovitejši voditelj protireformacije ljubljanski škof [[Tomaž Hren]], na območju [[Škofija Gradec - Sekova|graško-sekavške škofije]], škof [[Martin Brener]], na območju [[Lavantinska škofija|lavantinske škofije]] pa škof [[Georg III. Stobäus von Palmburg]]. Skupaj so organizirali [[Verska komisija|'''verske komisije'''.]] To so bile verske organizacije, ki so v času [[Protireformacija|protireformacije]] v spremstvu oboroženih sil izganjale protestantske pridigarje, ukinjale protestantske šole, rušile protestantske cerkve in pokopališča, sežigale knjige in izganjale protestantske družine, ki se niso hotele odpovedati svoji veri. Program protireformacije je bil popisan v mandatih in odlokih, ki so postopoma omejevali pravice protestantov. Od leta 1595 je [[Ferdinand II.]] samostojno vladal Notranji Avstriji, kjer je izvedel konsekventno [[Protireformacija|protireformacijo]]. Prepovedal je karkšnokoli protestantsko bogoslužje.<ref name=":06" /> V letu 1598 je cesar [[Rudolf II. Habsburški]] uveljavil generalni mandat, ki je plemičem zaukazal, naj se odpovejo luteranstvu ali zapustijo deželo.<ref name=":18" /> Po nekaterih ocenah se je tretjina kranjskega plemstva odselila, njihova posest pa je bila podeljena katoliškim družinam.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hippocampus.si/ISSN/1408-8363/21-22-2015/Flipbook/files/downloads/pages/Stran372.pdf|title=SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN}}</ref> Prav tako so bile v javnosti organizirane procesije, javna sežiga protestantskih knjig in ponovno posvečanje cerkva. Med letoma 1600 in 1601 so na Mestnem trgu v Ljubljani sežgali zaplenjene knjige. Program je bil sicer legalističen, saj je oblast upoštevala pravne norme in lastninske pravice, vendar je izsiljeval prestope plemičev s političnimi in finančnimi vzvodi. == Voditelji protireformacije na območju ljubljanske škofije == === Urban Textor === {{glavni|Urban Textor}} [[Slika:Urban Tekstor-Kalec.jpg|sličica|Urban Textor]] [[Urban Textor]] (ok. 1491–1558), roj. v Lipi na Krasu, je bil izobražen humanist in teolog, ki je svoje življenje posvetil utrjevanju katoliške vere v času, ko se je po slovenskih deželah širila protestantska misel. Že pred škofovanjem je bil tesno povezan z dvorom cesarja Ferdinanda, kjer je kot dvorni kaplan, spovednik in vodja dvorne kapele pridobil izkušnje pri političnem in cerkvenem delovanju. Ko je bil leta 1543 imenovan za ljubljanskega škofa, se je hitro spopadel z vplivom protestantizma med domačim prebivalstvom in duhovščino, pri čemer je izkoristil pravna sredstva za omejevanje delovanja protestantskih voditeljev. Leta 1555 je v slovenski pridigi meščane [[Kranj|Kranja]] pozval, naj ostanejo zvesti veri svojih očetov.<ref>Štih, Vodopivec, Vidmar (2025), str. 127</ref> Njegov pristop torej ni bil zgolj represiven; trudil se je ohraniti katoliško izobraževanje, spodbudil prihod jezuitov na območje škofije ter poskrbeti katoliško šolanje mladih, s čimer je dolgoročno krepil katoliški odpor proti reformaciji.<ref>{{cite web|last=Smolik|first=Marijan|title=Textor, Urban (okoli 1491–1558)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi695631/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-29}}</ref> === Janez Tavčar === [[Slika:Janez Tavčar (crop).jpg|sličica|Janez Tavčar|348x348_pik]] {{glavni|Janez Tavčar (škof)}} [[Janez Tavčar (škof)|Janez Tavčar]] (ok. 1554–1597), roj. v okolici Štanjela. Na [[Dunaj|Dunaju]], kjer je študiral [[Teologija|bogoslovje]] je bil Tavčar vpisan kot ''de Sancto Michaele Carnus'' in ''Goritiensis'', nedvomno torej bližnji rojak svojih prednikov ljubljanskih škofov [[Urban Textor|U. Textorja]] in [[Konrad Adam Glušič|Konrada Glušiča]]. Od 1571 je bil [[župnik]] v [[Komen|Komnu]], od 1574 mestni župnik v [[Gorica|Gorici]], od 1577 tu [[arhidiakon]] [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], od 1578 pa [[Reformacija|reformacijski]] komisar za [[Dekanija|dekanijo]] [[Kranj]]. Po smrti škofa Radliča je 1. marca 1580 Tavčarja za ljubljanskega škofa predlagal [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karel]] [[Karel II. Avstrijski|II]]. 20. maja je bil potrjen in prejel avgusta 1580 škofovsko posvečenje. Tavčar je v Ljubljani bival le malokdaj. Pred smrtjo je Tavčar za naslednika priporočil nadvojvodi Ferdinandu ljubljanskega [[Stolnica|stolnega]] [[Dekan (religija)|dekana]] in [[Pridigar|pridigarja]] [[Tomaž Hren|Hrena]]. Umrl je v Gradcu, po smrti so truplo prepeljali v Gornji Grad, kjer so ga pokopali, škof Hren pa je dal postaviti nagrobnik.<ref>{{SloBio|id=688330|avtor=Smolik Marijan|ime=Tavčar Janez|vir=SBL}}</ref> Tavčar je že pred Hrenom poskušal izgnati protestante, tudi tako, da je mdr. posredno onemogočil tisk [[Slovenski prevodi Svetega pisma|Dalmatinove biblije]] v Ljubljani pri [[Janez Mandelc|J. Mandelcu]]. To je storil tako, da je obvestil nadvojvoda Karla, ki že od jeseni 1581 takšne tiske strogo prepovedal.<ref name=":12">Štih, Vodopivec, Vidmar (2025), str. 124-125</ref> === Tomaž Hren === {{glavni|Tomaž Hren}} [[Slika:Tomaž Hren.jpg|sličica|Tomaž Hren|375x375_pik]] [[Tomaž Hren]] (1560–1630) je bil osrednja osebnost slovenske protireformacije in eden najvplivnejših ljubljanskih škofov. Rojen je bil v kranjski plemiški družini, šolal se je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1597 je bil imenovan za ljubljanskega škofa, potrjen je bil leta 1599,<ref name="ES2">Rajhman, Jože; Cevc, Emilijan. (1990). Tomaž Hren. ''Enciklopedija Slovenije'', 4. zvezek, str. 50–51. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> ko je nasledil pokojnega Janeza Tavčarja. Organiziral je komisijo za versko reformo ljubljanske škofije. Hren je v duhu [[Tridentinski koncil|Tridentinskega koncila]] (ta se je zavzemal za prenovo Katoliške cerkve in utrditev njenih naukov kot odgovor na protestantsko reformacijo, ob poudarjanju pomena cerkvene tradicije, zakramentov in škofovske avtoritete)<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/149/svet/12320/|title=Tridentinski koncil 450 let pozneje|date=2013-12-03|accessdate=2025-10-29|website=radio.ognjisce.si|last=Gorjup|first=Tone}}</ref> zahteval vrnitev cerkvenega premoženja, izgon protestantskih pridigarjev in uničenje protestantske literature. Hren je hotel ustanoviti založbo v Ljubljani; [[Janez Čandek|Janezu Čandku]] je spodbudil natis katoliških evangelijev in poslanic (''Evangelia inu listuvi'', 1613),<ref name="Janez">Janež, Stanko. 1957. ''Zgodovina slovenske knjizevnosti: Druga, predelana izdaja s sodelovanjem miroslava ravbarja.'' Maribor: Obzorja, p. 110.</ref><ref>Ahačič, Kozma. 2012. ''Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600-1758).'' Ljubljana: ZRC, p. 18.</ref> sam pa je prepisal besedilo, ki je temeljilo na Trubarjevih oz. Dalmationovih prevodih.<ref name="ES">Rajhman, Jože, & Emilijan Cevc. 1990. Tomaž Hren. ''Enciklopedija Slovenije'', vol. 4, pp. 50–51. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Znal je spretno uporabljati tudi politični pritisk: posegal je v stanovsko politiko, zahteval lojalnost plemičev in spreminjal zakone. Bil je tudi izjemen organizator in odločen zagovornik katoliške prenove: prepričal je deželne stanove, da so financirali delovanje jezuitov in kapucinov ter organiziral sežig protestantskih knjig.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi238909/|title=Hren, Tomaž (1560–1630)|date=2013|accessdate=2025-10-30|website=slovenska-biografija.si|last=Turk|first=Josip}}</ref> Njegov cilj ni bil le izkoreniniti protestantizma, temveč tudi prenoviti cerkev v duhu tridentinskih reform. Poleg versko-politične vloge je bil Hren tudi mecen umetnosti in izobraževanja. Naročil je prenovo nekaterih cerkva v [[Baročna arhitektura|baročnem]] slogu. V Gornjem Gradu je za izobraževanje duhovnikov ustanovil Collegium Marianum.<ref>Snoj, Jurij, et al. 2012. ''Zgodovina glasbe na Slovenskem I: Od začetkov do konca 16. stoletja''. Ljubljana: ZRC, p. 426.</ref> Hren je podpiral tudi liturgično glasbo, v Gornjem Gradu je naročil izdelavo novih orgel.<ref name="SB2">{{Navedi splet|title=Hren, Tomaž (1560–1630) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi238909/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-05-26}}</ref><ref name=":16" /> Politično-cerkveni vpliv zgoraj opisanih škofov je bil odločilen, saj so le-ti bili v tesnem stiku s cesarjem, ki je formalno vodil izvršitev zatiranja protestantov in reformatorjev. Do ok. leta 1630 je bil protestantizem v osrednjih slovenskih deželah skoraj izkoreninjen; preživela je le peščica plemičev in kmetov na Koroškem in v Prekmurju. == Katoliški pisci in prevajalci == Protestantski duhovniki, ki se niso želeli spreobrniti, so morali emigrirati ali so se skrivali. Plemiči, ki so ostali, so bili prisiljeni financirati in podpirati gradnjo katoliških cerkva idr. [[Sakralni objekt|sakralnih objektov]]. V okviru Hrenovega programa je bila ustanovljena Ljubljanska jezuitska gimnazija, ki je postala prvo visokošolsko središče v regiji. Jezuiti so uvedli uprizoritve verskih dram, baročno retoriko in latinsko šolstvo, kar je vplivalo na širši kulturni razvoj. Vzporedno so kapucini in šolske sestre odpirali ljudske šole in karitativne zavode, ki so opravljali socialno delo, ki ga protestantska cerkev zaradi svoje zapovedi asketske skromnosti ni razvijala. Protestantski tiskana besedila so sprožili nastanek prvih katoliških knjig v slovenščini in njenih narečjih. === Lenart Pachernecker === {{glavni|Lenart Pachernecker}} [[Lenart Pachernecker]] († 1580), roj. na [[Vojvodina Koroška|Koroškem]] je bil katoliški duhovnik in cistercijan v [[Cistercijanska opatija Vetrinj|Vetrinjskem samostanu]] in avtor prvega slovenskega katoliškega ''Katekizma''. Pachernecker je vstopil v cistercijanski red že pred letom 1574 in bival kot profes v [[Cistercijanska opatija Vetrinj|cisterijanskem samostanu Vetrinj]]. Leta 1574 je izdal delo ''Compendium Catechismi Catholici in Slavonica lingua'', prvo katoliško knjigo v slovenskem jeziku, ki jo je natisnil [[Hans Bartsch]] (Barč) v [[Gradec|Gradcu]]. Pachernecker je v knjigi branil tradicionalno-cerkvene katoliške nauke, opisal sedem zakramentov in sedem smrtnih grehov ter razpravljal o dvanajstih Kristusovih čudežih. Njegov namen je bil okrepiti katoliško vernost in ponuditi ljudstvu izobrazbo v njihov jeziku ter katoliški veri. Kljub njegovemu zgodnjemu prispevku se izvirnik ni ohranil; o izidu knjige priča le izrazita kritika P. Trubarja.<ref>{{navedi knjigo|last=Kidrič|first=France|title=Pachernecker, Lenart (med 1500 in 1550–1580)|work=Slovenski biografski leksikon: 6. zvezek, Mrkun - Peterlin|publisher=Zadružna gospodarska banka|year=1935|location=Ljubljana|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi400366/|access-date=26 September 2025|via=Slovenska biografija, ZRC SAZU, 2013}}</ref> === Andrej Recelj === {{glavni|Andrej Recelj}} Katoliška stran je sočasno začela prevajati tudi pravna in zgodovinska besedila. [[Slika:Gorske21.jpg|desno|sličica|250x250_pik|Naslovna stran ''Gornih bvqui'', 1582]] [[Andrej Recelj]] († ok. 1600), roj. na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] je bil katoliški duhovnik in morda cistercijan. Med leti 1580–1598 služboval kot [[vikar]] v [[Raka|Raki]]. Poleg posvečanju teologiji je bil tudi vinogradnik. Leta 1582 je končal prevod štajerskega Gorskega reda (zakona), iz leta 1543. Poimenoval ga je ''Gornih bvqui Od Krailove Suetlosti Offen inu poterien general inu Privilegium.'' Bukve obsegajo 27 listov in je hranjen v [[Arhiv Republike Slovenije|arhivu RS]]. Namenjen je bil branju vinogradnikom (Gornikom); Recelj se je skoraj v celoti držal štajerskega izvirnika, kar kaže, da je želel zanesljivo in dobesedno prenesti pravne določbe v slovenski jezik. Prevod Gorskih bukev je pomemben, ker je najdaljše pravno besedilo v slovenščini iz 16. stoletja.{{Efn|Cerkovna ordninga se ne šteje za pravno besedilo v dobesednem pomenu.}}<ref name=":25" /> O jezikovnem in pravopisnem oblikovanju Pacherneckerjevega katekizma ter njegovega vpliva na delo [[Andrej Recelj|Andreja Reclja]] lahko le ugibamo, saj ni ohranjen izvod knjige.<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/neznana-poglavja-slovenske-zgodovine/174910475|title=Gorske bukve|date=2025-07-11|accessdate=2025-09-26|website=365.rtvslo.si}}</ref><ref>{{cite book|title=Gorske bukve 1582: Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki: znanstvenokritična izdaja|last1=Jelovšek|first1=Alenka|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=51739651}}</ref><ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi494384/|title=Recelj, Andrej (?–okoli 1600)|date=2013|accessdate=2025-10-28|last=Rupel|first=Marko|website=slovenska-biografija.si}}</ref> === Janez Čandek === {{glavni|Janez Čandek}} [[Slika:Evangelia inu lystuvi (cover).jpg|sličica|Naslovna stran ''Evangelia inu lystuvi'', 1612]] Pomemben predstavnik protireformacijskega katoliškega ustvarjenja je bil tudi [[Janez Čandek]] (ok. 1581–1624), roj. v [[Višnja Gora|Višnji Gori]]. Začetno izobrazbo je pridobil v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1600 je postal jezuit in poučeval na [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|ljubljanskem jezuitskem kolegiju]]. Leta 1610 je odpotoval v Gradec, kjer je do 1612 študiral [[Teologija|teologijo]]. Po končanem študiju je večinoma deloval v [[Celovec|Celovcu]], Gradcu in Ljubljani. Kot jezuit je deloval v Ljubljani in Celovcu ter bil prvi, ki je v jezuitski cerkvi v Ljubljani začel pridigati slovensko.<ref name="SB">{{navedi splet|title=Janez Čandek|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi163906/|website=slovenska-biografija.si|accessdate=2025-10-28|last=Deželak Trojar|first=Monika|date=2020}}</ref> Hren svojih načrtov o izdaji katekizma, molitvenika in pesmarice ni mogel uresničiti, zato je leta 1613 v Gradcu izdal 3000 izvodov ''Evangelia inu lystuvi.'' Ti so temeljili na Dalmatinovem prevodu Biblije, a so bili tuji izrazi nadomeščeni z domačimi. Delo je bilo kasneje osemkrat ponatisnjeno in je obdržalo svoj prvotni protestantski vzor. Leta 1615 je v Augsburgu izšel slovenski prevod ''Catechismus minor'' [[Peter Kanizij|Petra Kanizija]] (z naslovom ''Catechiſmus Petri Caniſij Soc. Iesv Th. Skusi malane Figure napréj poſtavlen,'' 'Mali katekizem Petra Kanizija SJ, predstavljen z ilustracijami').<ref>{{navedi knjigo|last1=Canisius|first1=Peter|last2=Tschandek|first2=Johannes|title=Catechismus Petri Canisij Soc. Iesu th. Skusi malane Figure napréj postavlen|date=1615|publisher=Michael Mikez|location=Augsburg}}</ref> Obe publikaciji je pripravil Čandek.<ref name="SB" /> === Slovensko-italijanski krog === === Alasia da Sommaripa === {{glavni|Alasia da Sommaripa}} [[Slika:Alasia_da_Sommaripa_-_Vocabolario_Italiano,_e_Schiauo.pdf|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Alasia_da_Sommaripa_-_Vocabolario_Italiano,_e_Schiauo.pdf?page=2|stran=2|sličica|Naslovna stran knjige ''Vocabolario Italiano, e Schiauo'', 1607]] Alasia da Sommaripa (1578–1626), roj. v Sommarivi del Boscu, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, [[zgodovinar]] in [[Filologija|filolog]]. Rojen je bil v družini notarjev in najemniških vojakov. V mladosti je vstopil v [[servitski red]] kot brat Gregorio, ki se je ukvarjal predvsem z organiziranjem misijonov. Poslan je bil v Rim, v samostan San Marcello. Leta 1601 ga je v [[Devin - Nabrežina|Devin]] pripeljal grof Raimondo della Torre Valsassina, ki je bil tedaj habsburški odposlanec v [[Benetke|Benetkah]], da bi vodil novo [[Menih|redovniško skupnost]]. Alasia je nadzoroval gradnjo samostana ob devinski graščini in skupaj z dvema sobratoma ustanovil šolo za sinove krajevnega plemstva, kjer so se učili jezike, znanosti in teologijo.<ref name=":24">{{Cite web|last=Furlan|first=Metka|title=Alasia da Sommaripa, Gregorio (1578–1626)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi126480/#novi-slovenski-biografski-leksikon|access-date=8. november 2025}}</ref> Leta 1591 je ob graščini postavil cerkvico Svetega Duha. Gradnjo samostana je nadzoroval do dokončanja leta 1607, nato pa ga je leta 1612 zapustil in se vrnil v rodno Sommarivo. Po krajših postankih v [[Genova|Genovi]] in drugih italijanskih mestih se je ustalil v rimskem samostanu San Marcello, kjer je umrl leta 1626. Alasia je sestavil več molitvenikov servitskega reda, med katerimi je prvi, ''Navis Religionis Servorum Sanctae Mariae'', izšel leta 1604 v Benetkah. Kasneje je pripravil še ''Corona septem dolorum figurata'' (1618) in ''Esercizi spirituali'' (1625). V delu ''Catalogo de' capitani, afieri e sargenti di Sommariva'' je zapisal zgodovino kraja in redovne skupnosti, leta 1622 je izdal leksikon pobožnosti, leta 1624 pa katalog samostanov in posvečenih stavb v okolici.<ref name=":24" /> Med delovanjem v Devinu se je srečal s slovenskim jezikom, ki ga je govorila večina okoliških prebivalcev. Zavedal se je, da bo lahko duhovniško delo učinkovito opravljal le, če bo slovenski jezik obvladal, zato se ga je v nekaj letih tudi naučil. Leta 1607 je v [[Videm, Italija|Vidmu]] izšel njegov prvi italijansko-slovenski slovar imenovan: ''Vocabolario Italiano e Schiavo'', ki velja za prvi dvojezični italijansko-slovenski slovar in enega najstarejših ohranjenih slovenskih katoliških tiskov posvetne vsebine. Slovar je izreden kulturni dokument in pomemben prispevek k literarni in jezikovni zgodovini slovenskega prostora v obdobju protireformacije.<ref name=":24" /><ref>Alasia da Sommaripa (1979). ''Slovar italijansko-slovenski, druga slovensko-italijanska in slovenska besedila''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=33283072}}</ref> === Slovensko-hrvaški krog === === Anton Vramec === {{glavni|Anton Vramec}} [[Slika:Vramecz Antol - Kronika.pdf|sličica|Naslovnica knjige ''Kronike'', 1578]] Poleg prevodov zakonov so nastala tudi humanistična besedila v drugih slovenskih narečjih. [[Anton Vramec|Antol (Anton) Vramec]] (ok. 1538–1587/8), roj. v Ormožu ali njegovi okolici, je študiral v [[Rim|Rimu]] in na [[Dunaj|Dunaju]] ter leta 1567 doktoriral iz [[Teologija|teologije]] in [[Filozofija|filozofije]]. Bil je član t. i. varaždinskega literarnega kroga, ki ga poleg njega sestavljajo še [[Ivanuš Pergošič]], [[Blaž Škrinjarić|Blaž Škrinjarič]] in [[Blaž Antilovič]]. Leta 1568 je postal kanonik (najmlajši v škofiji), se vključil v polititično in kulturno življenje banske Hrvaške ali Kraljestva Slovenijeh (Regnum Sclavoniae),<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}}</ref><ref name=":17">{{Navedi knjigo|last=Jembrih|first=Alojz|last2=Bratulić|first2=Josip|title=Hrvatski biografski leksikon: Bj-C|url=https://books.google.com/books?id=cNTtQwAACAAJ|year=1989|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža|isbn=978-953-6036-18-9}}</ref> zastopal zagrebški kapitelj v saboru ali veči, bil poslanec in komisar ipd. 1569 je postal župnik na Griču, 1571 je napredoval v arhidiakonskega bekšinskega in 1573 varaždinskega. Leta 1578 je župnikoval v [[Brežice|Brežicah]]. 1582 so mu vzeli kanoniško čast in beneficije – verjetno ker se ni hotel odreči svoji družini. Nato je bil župnik v Stenjevcu v Zagrebu in po zaslugi škofa P. Herešinca od 1584 do smrti v [[Varaždin|Varaždinu]]. Kot kanonik v Zagrebu je v Ljubljani izdal knjigo z naslovom: ''Kronika vezda znovich zpravliena kratka Szlouenzkim jezikom'' (1578), ki velja za prvo slovensko zgodovinsko knjigo. Leta 1586 pa je v Varaždinu izdal (katoliško) knjigo ''Postilla na vsze leto''. Obe knjigi je natisnil že večkrat omenjeni, tiskar [[Janez Mandelc|J. Mandelc]]. Slonita na tujih zgodovinah in cerkvenih predlogah. V obeh knjigah je prisotno tudi ''szlouenzko'' domoljubje – latinskem uvodu ''Kronike'' Vramec omenja domače (slovenske, hrvaške in ogrske) ter tuje narode in ljudstva.<ref name=":5" /><ref name=":17" /> === Ivanuš Pergošič === {{glavni|Ivanuš Pergošič}} [[Slika:I. Pergošić-decretum.574.gif|sličica|Naslovnica knjige ''Decretvm'', 1574]] [[Ivanuš Pergošič]] (1521–1592) je bil slovensko-hrvaški (kajkavski) avtor, prevajalec in eden prvih pospeševalcev književnosti v kajkavskem narečju. Leta 1564 je bil imenovan za rektorja šole v [[Zagreb|Zagrebu]], kar kaže na njegov pomemben položaj v tamkajšnjem izobraževalnem in kulturnem krogu. {{Sfn|Leykam|2007|p=194}} Ta skupina učenjakov je imela osrednjo vlogo pri začetkih književne dejavnosti na kajkavskem območju in pri vzpostavitvi prve oblike slovensko-hrvaške (kajkavske) književne norme. Najbolj je poznan po svojemu prevodu Werbőczyjevega Tripartituma, avtorja [[István Werbőczy]].{{Sfn|John V. A. Fine|2010|p=241}}<ref name=":21">Sket, J. (1893), str. 70-71</ref> Ta nosi celoten naslov ''Decretvm, koteroga ie Verbeczi Istvan Diachki popiszal, a poterdil gha ie Laſslou, koterie za Mathiaſsem kral bil, zauße ghoßpode i Plemenitih hotieniem, koteri pod Wugherſske corune ladanie ſlisze, od Ivanussa Pergossicha na Szlouienſski iezik obernien, stampan v Nedelischu leto naſegha zvelichenia''. Delo je bilo natisnjeno v [[Nedelišče|Nedelišču]] v [[Medmurje|Medmurju]],<ref name=":21" /> kjer je v tem času delovala tiskarna pod pokroviteljstvom rodbine grofov [[Zrinski]]. V predgovoru tega dela je Pergošič zapisal, da je knjiga ''na sslovienſski iezik'' ''obernien''[''a''] pri čemer je poudaril, da je namenjena Slovenom in Hrvatom. S tem je pokazal zavest o skupnem kulturnem prostoru obeh ljudstev in o enotnosti njihovega jezika, ki ga je imenoval »slovenski«. Ta knjiga predstavlja začetek kajkavske književnosti in prvo tiskano knjigo v tem narečju, zato ima izjemen pomen v zgodovini hrvaškega in slovenskega knjižnega jezika.<ref>Štrekelj, K (2012-2014), str. 231-235</ref> === Blaž Škrinjarič === {{glavni|Blaž Škrinjarič}} [[Blaž Škrinjarič]] (ok. 1520–1592), rojen v okolici Varaždina, je bil notar in sodnik, ki je kot član varaždinskega literarnega kroga pomembno vplival na zgodnje oblikovanje kajkavske književnosti. Izobraževal se je na Ogrskem, nato pa deloval kot učitelj v Aszalu. Kasneje je postal rektor šole v Varaždinu ter opravljal naloge mestnega notarja in sodnika. Bil je tudi notar. Kasneje je dosegel položaj predsednika oktavskega sodišča in se uveljavil kot eden najpomembnejših izobražencev v mestu. Leta 1588 je bil vpleten v odmeven sodni postopek zaradi domnevnega prešuštva.{{Sfn|Jembrih|1996|p=64}} Obtožbe je zanikal in bil po sodnem postopku oproščen,{{Sfn|Zvonar|2009|p=88}} vendar je dogodek vplival na njegovo nadaljnje javno delovanje. Leta 1587 je Škrinjarič v tiskarni Janeza Mandelca izdal latinski delo ''De Agno Paschali'',{{Sfn|Maštrović|2001|p=418}} ki ga je posvetil svojemu vzorniku in prijatelju A. Vramcu.{{Sfn|Mohorovičić|1983|p=334}}<ref name=":5" /> === Blaž Antilovič === == Prispevek slovenskih rimokatoličanov == # - izdelan prvi slovenski katoliški katekizem # - izdelana prva slovenska zgodovinska knjiga # - izdelan prvi italijansko-slovenski slovar # - prevedeni dve izmed najstarejših pravnih besedil (''Decretvm'' in ''Gornih bvqui'') === Seznam pomembnejših del slovenskih rimokatoličanov === # ''Compendium Catechismi Catholici in Slavonica lingua'', 1574 # ''Decretvm, koteroga ie Verbeczi Istvan Diachki popiszal, a poterdil gha ie Laſslou, koterie za Mathiaſsem kral bil, zauße ghoßpode i Plemenitih hotieniem, koteri pod Wugherſske corune ladanie ſlisze, od Ivanussa Pergossicha na Szlouienſski iezik obernien'', 1574 # ''Kronika vezda znovich zpravliena kratka Szlouenzkim jezikom'', 1578 # ''Gornih bvqui Od Krailove Suetlosti Offen inu poterien general inu Privilegium'', 1582 # ''Postilla na vsze leto'', 1586 # ''Vocabolario Italiano, e Schiauo'', 1607 # ''Evangelia inu lystuvi'', 1613 # ''Catechiſmus Petri Caniſij Soc. Iesv Th. Skusi malane Figure napréj poſtavlen'', 1615 == Vpliv in zapuščina reformacije in protireformacije == === Slovenski knjižni jezik in identiteta === [[Slika:Primož Trubar - Abecedarium.jpg|sličica|Naslovna stran Trubarjevega ''Abecedariuma'', 1550]]Reformatorsko izročilo je utrdilo zavest, da je jezik temelj narodne identitete. Protestanti so prvi prepoznali potrebo, da vernike nagovarjajo v njihovem jeziku, zato so začeli razvijati pravopis, slovnico in bogat besedni zaklad. Primož Trubar, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič so s svojim delom postavili temelje slovenskega knjižnega jezika, ki so deloma preživeli protireformacijo. Marsikateri njihov doprinos so kasneje prevzeli tudi katoliški pisci in baročni ter renesančni literati, kar je omogočilo nadaljnji razvoj slovenščine kot jezika in kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://reformationroutes.eu/sights/slovenia/#:~:text=Reformation%20In%20Slovenia|title=Reformation in Slovenia|accessdate=2025-10-29|website=reformationroutes.eu}}</ref> Slovenski jezik, zapisan v [[Bohoričica|bohoričici]] po latinskem vzoru, se je v 19. stoletju preoblikoval s prehodom na [[Gajica|gajico]], vendar mnogi izrazi iz Dalmatinovega prevoda Biblije ostajajo v rabi še danes. Besede za verske pojme, naravne pojave in pravne zadeve so se prenašale iz generacije v generacijo ter se uveljavile tudi v katoliški literaturi. Ohranjanje protestantskih knjig v zasebnih zbirkah je prispevalo k temu, da je slovenščina preživela kot jezik pisne in duhovne kulture. Reformacija je poudarila pomen prevajanja kot kulturnega in narodnega poslanstva. Slovenci so pridobili zavest, da lahko svoje ideje izražajo v lastnem jeziku, kar je vplivalo na poznejše razsvetljenske in narodnobuditeljske gibe 18. in 19. stoletja. Kulturni ustvarjalci, kot sta [[France Prešeren]] in [[Matija Čop]], so se sklicevali na Trubarja in Bohoriča kot na očete slovenskega jezika, tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] je leta 1862 pozitivno ocenil protestantska prizadevanja za uveljavitev slovenščine in slovenstva. === Izobraževalne in družbeno-politične posledice === Reformacija je spodbudila zanimanje za pismenost in branje ter okrepila pomen izobraževanja. Protestantske šole so širšemu krogu otrok posredovale znanje branja, pisanja, latinskega jezika ter osnov matematike, geografije in teologije. Pouk je potekal v slovenskem in nemškem jeziku, vanj pa so bila vključena tudi dekleta. Učiteljice, pogosto vdove pridigarjev, so dekleta učile branja in ročnega dela, kar je prispevalo k njihovi večji družbeni vlogi. Šole so bile dostopne otrokom različnih družbenih slojev, saj so plemiči in meščani financirali štipendije za nadarjene kmečke učence. Reformirana pedagogika je spodbujala samostojno razmišljanje in razpravo. Politično je reformacija povezala plemiče in meščane v prizadevanjih za večjo samostojnost znotraj habsburškega sistema. Ko je cesar začel izvajati protireformacijske ukrepe, je to povzročilo beg številnih pomembnih družin, ki so se večinoma preselile v današnjo Nemčijo. Plemiški beg ni bil le verski, ampak tudi gospodarski problem – dežela je izgubila izkušene administratorje, vojake in mecenate, njihove posesti pa so pogosto prevzeli tujci, ki so uvedli drugačne gospodarske metode in spremenili kmetijske prakse. Katoliška cerkev je hkrati pridobila nadzor nad velikimi zemljišči in z njimi financirala svoje ustanove. Odhod nekaterih izobražencev je tako zmanjšal gospodarski in kulturni potencial slovenskih dežel. Protireformacijski ukrepi so spodbudili tudi centralizacijo oblasti. Deželni stanovi, ki so med reformacijo poskušali omejiti vpliv Habsburžanov, so brez podpore protestantskih plemičev morali pristati na absolutistično vladavino, kar je pospešilo preobrazbo habsburške monarhije v centralizirano državo s trdnim vojaškim in birokratskim aparatom. Na socialni ravni so bili odpravljeni svobodni cerkveni izbori in samoupravni zbori, vsi prebivalci pa so morali prisostvovati katoliškemu bogoslužju. Hkrati je protireformacija utrdila vpliv jezuitskega reda ter v slovenske kraje pripeljala nove redove, med njimi kapucine in klarise. == Protestantski vpliv v Prekmurju in današnji čas == === Prekmurje kot protestantska regija === Prekmurje, severovzhodna regija onkraj [[Mura|Mure]], je posebnost v slovenskem verskem prostoru. Od 10. do 20. stoletja je bilo del [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskega kraljestva]] in zato ni bilo vključeno v centralizirano habsburško protireformacijo. Protestantske skupnosti so tam nastajale že v 16. stoletju, zlasti po zaslugi madžarskih grofov [[Széchy (rodbina)|Széchy]], ki so širili luteranske ideje na [[Goričko|Goričkem]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.slovenia.info/en/stories/tracing-the-slovenian-reformation#:~:text=This%20year%2C%202017%2C%20is%20devoted,%E2%80%93%20Ljubljana%2C%20Ra%C5%A1ica%20and%20Puconci|title=Tracing the Slovenian Reformation|date=2017|accessdate=2025-10-15|website=slovenia.info}}</ref> Tako se je začela izoblikovati [[Evangeličanska Cerkev|Evangaličanska cerkev]] in njena skupnost. Na severu Prekmurja so ob koncu 18. stoletja, po [[Tolerančni patent|tolerančnem patentu]] [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II]]., ustanovili prvo evangeličansko faro v vasi Puconci, ki je imela prvotno približno 5700 članov. Prekmurje ostaja najbolj versko raznoliko slovensko območje. Poleg prevladujoče rimskokatoliške cerkve tam živi pomembna luteranska skupnost, ki predstavlja med 20 in 25 % prebivalstva regije. Več občin ima luteransko večino – [[Puconci]], [[Gornji Petrovci]] in [[Hodoš]] – v [[Občina Moravske Toplice|občini Moravske Toplice]] pa luterani predstavljajo skoraj polovico prebivalstva. Še danes se v Prekmurju odvijajo evangeličanske procesije, bogoslužja in kulturne prireditve; svetišča, kot sta cerkvi v Puconcih in Domanjševcih, so pomembna središča kulturne dediščine.<ref name=":0" /> Po podatkih nacionalnih in cerkvenih statistik živi v Sloveniji okoli 20.000 evangeličanov, kar pomeni približno 0,8 % prebivalstva,<ref name=":05">{{Navedi splet|url=http://www.stat.si/popis2002/gradivo/2-169.pdf|title=Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije, Popisi 1921 - 2002|accessdate=2025-10-29|archive-date=2020-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200213063506/https://www.stat.si/popis2002/gradivo/2-169.pdf|url-status=dead|date=2002|website=stat.si}}</ref> večina pa jih živi prav v Prekmurju. Evangeličanska cerkev veroizpovedi v Sloveniji vodi parohije v Puconcih, Murski Soboti, Gornjih Petrovcih in Hodošu. Evangeličani so aktivni v ekumenskih projektih, sodelujejo v kulturnih dogodkih in prispevajo k regionalni identiteti. Po drugi svetovni vojni je socialistična oblast omejila cerkvene dejavnosti, vendar je v Prekmurju dopuščala delovanje evangeličanske cerkve kot priznane verske skupnosti. Po osamosvojitvi Slovenije so protestantske cerkve doživele prenovo in se vključile v širšo evropsko protestantsko mrežo. Prekmurje je razvilo ''lastno'' knjižno tradicijo; leta 1715 je [[Franc Temlin]] v [[Prekmurščina|prekmurščini]] izdal prvo tiskano knjigo ''[[Mali katechismus]].'' Kmalu zatem, v 18. stoletju je [[Štefan Küzmič]] prevedel Novi zavezo v prekmurski dialekt (1771). Prekmurski evangeličanski pisci so ohranili protestantsko teologijo, a so se približali tudi narodnemu gibanju; med pomembne avtorje sodita [[Mikloš Küzmič]] in [[Jože Košiček]]. Napisali so tudi staro martjansko pesmarico, pisano v svojem jeziku. == Spomeniki in turistične poti == [[Slika:OR_1362_(54105691366).jpg|desno|sličica|250x250_pik|Državna proslava ob dnevu reformacije leta 2024]] Danes lahko obiskovalci sledijo Poti reformacije. Pomembne točke so [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]], rojstni kraj Primoža Trubarja, kjer stoji spominski dom; Ljubljana,<ref name=":0" /> kjer so delovale tiskarna, šola in knjižnica,<ref name=":0" /> ter [[Puconci]], prva evangeličanska fara v Prekmurju.<ref name=":0" /> Na teh krajih se odvijajo vsakoletne prireditve ob dnevu reformacije, vodeni ogledi in glasbeni festivali. V Rašici si obiskovalci lahko ogledajo Trubarjevo spominsko hišo in del javne knjižnice. [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor RS]] je leta 1992 razglasil 31. oktober – dan, ko je Martin Luther leta 1517 objavil teze – za [[Dan reformacije]], ki je dela prost dan. S tem je reformacija uradno priznana kot del nacionalne dediščine.<ref name=":0" />[[Slika:Church Puconci 1 Puconci municipality.JPG|sličica|Evangaličanska cerkev v Puconcih]] === Protestantske cerkve v Sloveniji === * [[Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji|Binkoštna cerkev v Sloveniji]] * [http://www.bec.si/si/lokalne_cerkve/maribor Binkoštna evangelijska cerkev - severovzhodno okrožje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514094640/http://www.bec.si/si/lokalne_cerkve/maribor|date=2011-05-14}} * [http://www.binkostnacerkevlj.com/ Binkoštna cerkev Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110207131158/http://binkostnacerkevlj.com/|date=2011-02-07}} * [http://www.binkostnacerkevlj.com/ Binkoštna cerkev Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110207131158/http://binkostnacerkevlj.com/|date=2011-02-07}} * [http://www.evckranj.si/ Evangelijska cerkev Kranj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130821191725/http://www.evckranj.si/|date=2013-08-21}} * [http://www.evc-obala.com/ Evangelijska cerkev Koper] * [http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/ Evangelijska cerkev Novo Mesto] * [http://www.ekclj.si/ Evangelijska krščanska cerkev Ljubljana] * [http://www.evang-cerkev.si/sl/ Evangeličanska Cerkev v republiki Sloveniji] * [http://www.adventisti.si/ Krščanska Adventistična cerkev v Sloveniji] * [http://www.bc-celje.si/?p=1&a=1&id=11 Krščanska Baptistična cerkev Celje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021105809/http://www.bc-celje.si/?p=1&a=1&id=11|date=2013-10-21}} * [http://kbc-lj.si/ Krščanska Baptistična cerkev Ljubljana] * [http://www.kalvarija.si/kdo_smo.html Krščanska cerkev Kalvarija - Celje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100906114427/http://www.kalvarija.si/kdo_smo.html|date=2010-09-06}} * Krščanski center Šentjur pri Celju == Zunanje povezave == * [https://fran.si/korpus16/ Korpus besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja] == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references /> == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite journal |last=Ahačič |first=Kozma |year=2013 |title=Nova odkritja o slovenski protestantiki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SP1KECPV |journal=Slavistična revija |language=sl |volume=61 |issue=4 |pages=543–555 |cobiss=53874786}} * {{Navedi knjigo|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|last=Ahačič|first=Kozma|publisher=Cankarjeva založba|year=2024|location=Ljubljana|cobiss=191856643}} * {{cite book|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|author1=Cvirn, Janez|author2=Grdina, Igor|author3=Ivanič, Martin|author4=Longyka, Igor|author5=Prunk, Janko|author6=Simoniti, Vasko|author7=Štih, Peter|author8=Vidic, Marko}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert ur.|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|pages=105-130}} * {{Cite journal|author=Dular, Anja|year=2015|title=Vloga žensk v črni umetnosti: prve slovenske knjige in zgodovina tiskarstva v Sloveniji|url=http://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/5243/4929|journal=Paradigma: zaton-preobrazba-preporod v likovni umetnosti|volume=9|issue=2|pages=125-143|cobiss=9162080}} * {{Cite book | author = Fujs, Metka | title = Ženske in reformacija: 2017: 500 let reformacije: vodnik po razstavi | publisher = Pomurski muzej | location = Murska Sobota | year = 2017 | cobiss = 92238081}} * Golec, Boris (2013). ''[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu].'' Elektronska izdaja. ZRC SAZU. * {{Cite book|last=Golec|first=Boris|last2=Jesenšek|first2=Marko|last3=Jesenšek|first3=Vida|last4=Borovnik|first4=Silvija|last5=Koletnik|first5=Mihaela|title=Novi pogledi na Adama Bohoriča|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=104202499|url=https://www.sazu.si/uploads/files/publikacije22/Razred%20I%20-%20Razprave%2026%20(Novi%20pogledi%20na%20Bohori%C4%8Da).pdf}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book|last=Grdina|first=Igor|title=Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1999|cobiss=43670529}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{Cite book|last=Janež|first=Stanko|last2=Ravbar|first2=Miroslav|title=Pregled slovenske književnosti|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1978|cobiss=11236865}} * {{cite book|last=Jembrih|first=Alojz|title=Kajkaviana croatica: hrvatska kajkavska riječ|url=https://books.google.com/books?id=bI_lAAAAMAAJ|year=1996|publisher=Braća hrvatskoga zmaja|isbn=978-953-6040-04-9}} * {{cite book|last=Maštrović|first=Tihomil|title=Zbornik o Branku Vodniku: književnom povjesničaru : zbornik radova sa znanstvenoga skupa Zagreb-Varaždin, 13.-15. travnja 2000|url=https://books.google.com/books?id=84vlAAAAMAAJ|year=2001|publisher=Hrvatski studiji Sveučilišta|isbn=978-953-6682-22-5}} * {{cite book|last=Mohorovičić|first=Andre|title=Varaždinski zbornik: 1181-1981 : zbornik radova sa znanstvenog skupa održanog u Varaždinu od 1. do 3. lisopada 1981. godine povodom obilježavanja 800. godišnjice grada|url=https://books.google.com/books?id=8rVBAAAAYAAJ|year=1983|publisher=Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti}} * {{Cite journal|author=Rajšp, Vincenc|year=1984|title=Slovenski protestantizem, uraška tiskarna in cene|url=http://hdl.handle.net/11686/13599|journal=Zgodovinski časopis|volume=38|pages=161–164|issn=0350-5774|cobiss=8737069}} * Rigler, Jakob (1968): ''Začetki slovenskega knjižnega jezika''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. {{COBISS|ID=1761793}} * {{cite book|last=Rupel|first=Mirko|title=Slovenski protestantski pisci|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=20387328}} * {{cite book|last=Sedar|first=Klaudija|last2=Andrejek|first2=Tadeja|title=Po poti reformacije na Slovenskem|publisher=Zavod Primoža Trubarja; Mestna občina Velenje|location=Murska Sobota|year=2021|cobiss=86524163}} * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Sreš|first=Barbara|title=Reformacija in razvoj evangeličanske cerkve v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[B. Sreš]|location=Maribor|year=2010|cobiss=17553672}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Vidmar|first4=Luka}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{cite book|last=Vinkler|first=Jonatan|title=Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst|year=2020|publisher=Založba Univerze na Primorskem|location=Koper|cobiss=44851971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLZJDQZS}} * {{cite book|last=Zvonar|first=Ivan|title=Na kajkavskim korijenima: rasprave i studije|url=https://books.google.com/books?id=ag0sAQAAMAAJ|year=2009|publisher=Meridijani|isbn=978-953-239-108-4}} * Žebovec, Marjeta (2010): ''Slovenski književniki : rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Založba Karantanija. {{COBISS|ID=248323584}} [[Kategorija:Krščanstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Reformacija]] [[Kategorija:Protireformacija]] jsjls3qdlsxxxj2bz7gpasq3gv3l36p 0 593267 6718031 6625005 2026-07-25T21:44:19Z MaksiKavsek 244409 + ktgr, pp ref, idr. popravki 6718031 wikitext text/x-wiki {{Short description|Slovenski davčni svetovalec in lobist}} {{Infopolje Oseba |birth_date=|birth_place=|image=|education=[[Pravna fakulteta Univerze v Mariboru]] (diploma, magisterij), [[Evropska pravna fakulteta]] (doktorat), [[Univerza v Banjaluki]] (doktorat)|known_for=davčno svetovanje, lobiranje, medijska prepoznavnost|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|occupation=}} '''Rok Snežič''', [[Slovenci|slovenski]] [[davčni svetovalec]], [[lobist]], [[podjetnik]], [[pravnik]], * [[5. december]] [[1978]], [[Maribor]]. Snežič je znan po svojem delovanju na področju davčne optimizacije ter ustanavljanja podjetij, tudi v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. V javnosti se pogosto pojavlja kot prepoznavna, a kontroverzna osebnost slovenske politično-gospodarske sfere. == Življenjepis in izobrazba == Snežič se je rodil 5. decembra 1978 v Mariboru. Diplomiral in magistriral je na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]], kjer je zaključil študij prava. Leta 2010 je doktoriral na [[Evropska pravna fakulteta|Evropski pravni fakulteti Nove univerze]] v Novi Gorici z nalogo, povezano z davčnimi utajami. Po poročanju slovenskih medijev je leta 2020 pridobil še en doktorat na [[Pravna fakulteta Univerze v Banjaluki|Pravni fakulteti Univerze v Banjaluki]].<ref>{{Navedi splet |last=Mihajlović |first=Novica |date=2017-12-18 |title=Kje je danes Rok Snežič? |url=https://old.delo.si/ozadja/kje-je-danes-rok-snezic.html |access-date=2026-07-25 |website=old.delo.si |language=sl-si}}</ref> == Kariera == Snežič vodi več podjetij, ki se ukvarjajo s pravnim in davčnim svetovanjem ter registracijo podjetij v Sloveniji in tujini. V Sloveniji je registriran kot [[lobist]] v registru [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije (KPK)]].<ref>{{Navedi splet |last=Vrečar |first=Urša |title=Kdo je lahko lobist in kdo jih nadzoruje? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/svet/kdo-je-lahko-lobist-in-kdo-jih-nadzoruje.html |access-date=2026-07-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Po poročanju več medijev je bil povezan z nekdanjim predsednikom vlade [[Janez Janša|Janezom Janšo]], pri čemer Snežič sam navaja, da gre za prijateljsko svetovalno razmerje.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Sodišče Roka Snežiča oprostilo obtožb o oškodovanju upnikov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rok-snezic.html |access-date=2026-07-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Šport == V mladosti je treniral [[kikboks]] in leta 1998 postal državni prvak v disciplini ''full contact''.<ref>{{Navedi splet |last=Košak |first=Klemen |date=2018-01-12 |title=Rok Snežič, davčni svetovalec, ki trenira kikboks in nosi pištolo |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rok-snezic-davcni-svetovalec-ki-trenira-kikboks-in-nosi-pistolo-2309200/ |access-date=2026-07-25 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Pravni postopki in polemike == Snežič je bil vpleten v več sodnih postopkov, povezanih z davčnimi vprašanji in poslovnimi spori. Sam dosledno zatrjuje, da je nedolžen ter da so postopki proti njemu politično motivirani. V letu 2024 je bil v enem izmed kazenskih postopkov oproščen, ker po mnenju sodišča dokazov ni bilo dovolj za obsodilno sodbo.<ref name=":0" /> Poleg tega je sprožil več civilnih tožb proti novinarjem in javnim osebnostim zaradi domnevnih razžalitev in neresničnih navedb.<ref>{{Navedi splet |last=Račič |first=Maja |title=Svet Evrope: Snežič zoper tri novinarje vložil kar 39 tožb {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/snezic-zoper-tri-novinarje-vlozil-kar-39-tozb.html |access-date=2026-07-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Javna podoba == V slovenski javnosti in medijih je Snežič pogosto opisan kot vplivna, a hkrati razdvajajoča osebnost, ki deluje v ozadju političnih procesov. Več medijev ga je poimenovalo z vzdevkom '''»Martin Krpan«''', pri čemer Snežič poudarja, da gre za poimenovanje, ki so ga uporabili drugi, ne zgolj on sam.<ref>{{Navedi splet |last=Nika |first=Kunaver |last2=Hanžič |first2=Mojca |title=Snežič pred novinarja iz BiH v majici, na kateri Krpan muslimanu odseka glavo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/snezic-pred-preiskovalnega-novinarja-iz-bih-v-majici-na-kateri-martin-krpan-muslimanu-odseka-glavo.html |access-date=2026-07-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Davčno svetovanje]] * [[Lobiranje]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.24ur.com/kljucna-beseda/rok%20sne%C5%BEi%C4%8D Strani o Roku Snežiču na 24ur.com] * [https://old.delo.si/ozadja/kje-je-danes-rok-snezic.html/ Članek o Roku Snežiču na Delo.si] * [https://siol.net/novice/slovenija/senat-bo-moral-ponovno-odlocati-o-drugem-snezicevem-doktoratu-624234 Siol.net – članek o Snežičevem doktoratu (2024)] {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Snežič, Rok}} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski finančniki]] [[Kategorija:Slovenski lobisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Evropski pravni fakulteti]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Banja Luki]] gk6vo3vcbngbqh7426xkre11r2e7pow 6718032 6718031 2026-07-25T21:46:07Z MaksiKavsek 244409 tn 6718032 wikitext text/x-wiki {{Short description|Slovenski davčni svetovalec in lobist}} {{Infopolje Oseba |birth_date=|birth_place=|image=|education=[[Pravna fakulteta Univerze v Mariboru]] (diploma, magisterij), [[Evropska pravna fakulteta]] (doktorat), [[Univerza v Banjaluki]] (doktorat)|known_for=davčno svetovanje, lobiranje, medijska prepoznavnost|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|occupation=}} '''Rok Snežič''', [[Slovenci|slovenski]] [[davčni svetovalec]], [[lobist]], [[podjetnik]], [[pravnik]], * [[5. december]] [[1978]], [[Maribor]]. Snežič je znan po svojem delovanju na področju davčne optimizacije ter ustanavljanja podjetij, tudi v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. V javnosti se pogosto pojavlja kot prepoznavna, a kontroverzna osebnost slovenske politično-gospodarske sfere. == Življenjepis in izobrazba == Snežič se je rodil 5. decembra 1978 v Mariboru. Diplomiral in magistriral je na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]], kjer je zaključil študij prava. Leta 2010 je doktoriral na [[Evropska pravna fakulteta|Evropski pravni fakulteti Nove univerze]] v Novi Gorici z nalogo, povezano z davčnimi utajami. Po poročanju slovenskih medijev je leta 2020 pridobil še en doktorat na [[Pravna fakulteta Univerze v Banjaluki|Pravni fakulteti Univerze v Banjaluki]].<ref>{{Navedi splet |last=Mihajlović |first=Novica |date=2017-12-18 |title=Kje je danes Rok Snežič? |url=https://old.delo.si/ozadja/kje-je-danes-rok-snezic.html |access-date=2026-07-25 |website=old.delo.si |language=sl-si}}</ref> == Kariera == Snežič vodi več podjetij, ki se ukvarjajo s pravnim in davčnim svetovanjem ter registracijo podjetij v Sloveniji in tujini. V Sloveniji je registriran kot [[lobist]] v registru [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije (KPK)]].<ref>{{Navedi splet |last=Vrečar |first=Urša |title=Kdo je lahko lobist in kdo jih nadzoruje? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/svet/kdo-je-lahko-lobist-in-kdo-jih-nadzoruje.html |access-date=2026-07-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Po poročanju več medijev je bil povezan z nekdanjim predsednikom vlade [[Janez Janša|Janezom Janšo]], pri čemer Snežič sam navaja, da gre za prijateljsko svetovalno razmerje.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Sodišče Roka Snežiča oprostilo obtožb o oškodovanju upnikov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rok-snezic.html |access-date=2026-07-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Šport == V mladosti je treniral [[kikboks]] in leta 1998 postal državni prvak v disciplini ''full contact''.<ref>{{Navedi splet |last=Košak |first=Klemen |date=2018-01-12 |title=Rok Snežič, davčni svetovalec, ki trenira kikboks in nosi pištolo |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rok-snezic-davcni-svetovalec-ki-trenira-kikboks-in-nosi-pistolo-2309200/ |access-date=2026-07-25 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Pravni postopki in polemike == Snežič je bil vpleten v več sodnih postopkov, povezanih z davčnimi vprašanji in poslovnimi spori. Sam dosledno zatrjuje, da je nedolžen ter da so postopki proti njemu politično motivirani. V letu 2024 je bil v enem izmed kazenskih postopkov oproščen, ker po mnenju sodišča dokazov ni bilo dovolj za obsodilno sodbo.<ref name=":0" /> Poleg tega je sprožil več civilnih tožb proti novinarjem in javnim osebnostim zaradi domnevnih razžalitev in neresničnih navedb.<ref>{{Navedi splet |last=Račič |first=Maja |title=Svet Evrope: Snežič zoper tri novinarje vložil kar 39 tožb {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/snezic-zoper-tri-novinarje-vlozil-kar-39-tozb.html |access-date=2026-07-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Javna podoba == V slovenski javnosti in medijih je Snežič pogosto opisan kot vplivna, a hkrati razdvajajoča osebnost, ki deluje v ozadju političnih procesov. Več medijev ga je poimenovalo z vzdevkom '''»Martin Krpan«''', pri čemer Snežič poudarja, da gre za poimenovanje, ki so ga uporabili drugi, ne zgolj on sam.<ref>{{Navedi splet |last=Nika |first=Kunaver |last2=Hanžič |first2=Mojca |title=Snežič pred novinarja iz BiH v majici, na kateri Krpan muslimanu odseka glavo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/snezic-pred-preiskovalnega-novinarja-iz-bih-v-majici-na-kateri-martin-krpan-muslimanu-odseka-glavo.html |access-date=2026-07-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Davčno svetovanje]] * [[Lobiranje]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.24ur.com/kljucna-beseda/rok%20sne%C5%BEi%C4%8D Strani o Roku Snežiču na 24ur.com] * [https://old.delo.si/ozadja/kje-je-danes-rok-snezic.html/ Članek o Roku Snežiču na Delo.si] * [https://siol.net/novice/slovenija/senat-bo-moral-ponovno-odlocati-o-drugem-snezicevem-doktoratu-624234 Siol.net – članek o Snežičevem doktoratu (2024)] {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Snežič, Rok}} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski finančniki]] [[Kategorija:Slovenski lobisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Evropski pravni fakulteti]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Banjaluki]] lhrlw7udpnv09voxnj4k33rat8rtbt7 0 594951 6718102 6682795 2026-07-26T09:42:45Z ~2026-41565-28 263441 Jernej Gašperin prihaja iz Radovljice ne iz Jesenic. Rojen je bil na Jesenicah, mapak odraščal je v Radovljici. 6718102 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Jernej Gašperin''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski dramski]], filmski in televizijski igralec, * [[3. december]] [[1989]], [[Jesenice|Radovljica.]] == Življenjepis == Jernej Gašperin se je rodil 3. decembra 1989 na Jesenicah<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.mgl.si/sl/igralski-ansambel/jernej-gasperin/|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.mgl.si|publisher=Mestno gledališče Ljubljansko}}</ref> kot drugi od treh otrok.<ref name=rtv>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/jernej-gasperin-mislim-da-so-svobodni-umetniki-v-nasi-drzavi-v-nezavidljivem-polozaju/373653|title=Jernej Gašperin: Mislim, da so svobodni umetniki v naši državi v nezavidljivem položaju|date=11. 9. 2015|accessdate=14. 12. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani se je vpisal leta 2008 ter študiral dramsko igro in umetniško besedo. Za vlogo Jerneja v [[Kratki film|kratkem igranem filmu]] ''Beli zajec'' je leta 2011 prejel akademijsko nagrado [[Zlatolaska (nagrada)|zlatolaska]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zdus.si/clani/jernej-gasperin/|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.zdus.si|archive-date=2025-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20251028005056/https://www.zdus.si/clani/jernej-gasperin/|url-status=dead}}</ref> Po opravljeni diplomi na akademiji je oktobra 2012 postal član igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]].<ref name=":0" /><ref name=sigledal>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Jernej_Ga%C5%A1perin|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.sigledal.org}}</ref> Nastopil je tudi že v več filmih, in sicer v celovečernem filmu ''[[Kruha in iger (film)|Kruha in iger]]'' (2011), v filmskem projektu ''Vsak pravi pesnik'' (2014), v glavni vlogi v celovečernem filmu ''[[Utrip ljubezni]]'' (2015) ….<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=bsf>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/sl/ime/jernej-gasperin/#filmografija-scenarij|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.bsf.si|publisher=Baza slovenskih filmov}}</ref> Sodeluje tudi pri kratkih študentskih filmih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Zasebno == V zvezi je z igralko [[Nataša Barbara Gračner|Natašo Barbaro Gračner]], s katero sta se zaljubila v času sodelovanja pri predstavi Gola iz leta 2013.<ref name=rtv/><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/barbara-zazivela-z-20-let-mlajsim|title=Barbara zaživela z 20 let mlajšim|date=5. 12. 2015|accessdate=14. 12. 2025|website=www.slovenskenovice.delo.si}}</ref> == Nagrade == * zlatolaska (2011) − za vlogo v filmu ''Beli zajec'' (2010)<ref name=bsf/> * Dnevnikova nagrada za izjemno odrsko stvaritev (2024) − za vlogo Noaha v uprizoritvi ''Razpoka'' (Mestno gledališče ljubljansko)<ref name=sigledal/> * Borštnikova nagrada (2024) − za igro na 59. Festivalu Borštnikovo srečanje za vlogo Noaha v uprizoritvi ''Razpoka'' (Mestno gledališče ljubljansko)<ref name=sigledal/> * igralska nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« − za dveletno obdobje<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gašperin, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] o4w387ohprusns22vfukxzeazzomfxj 6718103 6718102 2026-07-26T09:44:12Z ~2026-41565-28 263441 število otrok v Družini 6718103 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Jernej Gašperin''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski dramski]], filmski in televizijski igralec, * [[3. december]] [[1989]], [[Jesenice|Radovljica.]] == Življenjepis == Jernej Gašperin se je rodil 3. decembra 1989 na Jesenicah<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.mgl.si/sl/igralski-ansambel/jernej-gasperin/|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.mgl.si|publisher=Mestno gledališče Ljubljansko}}</ref> kot tretji od štirih otrok.<ref name=rtv>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/jernej-gasperin-mislim-da-so-svobodni-umetniki-v-nasi-drzavi-v-nezavidljivem-polozaju/373653|title=Jernej Gašperin: Mislim, da so svobodni umetniki v naši državi v nezavidljivem položaju|date=11. 9. 2015|accessdate=14. 12. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani se je vpisal leta 2008 ter študiral dramsko igro in umetniško besedo. Za vlogo Jerneja v [[Kratki film|kratkem igranem filmu]] ''Beli zajec'' je leta 2011 prejel akademijsko nagrado [[Zlatolaska (nagrada)|zlatolaska]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zdus.si/clani/jernej-gasperin/|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.zdus.si|archive-date=2025-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20251028005056/https://www.zdus.si/clani/jernej-gasperin/|url-status=dead}}</ref> Po opravljeni diplomi na akademiji je oktobra 2012 postal član igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]].<ref name=":0" /><ref name=sigledal>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Jernej_Ga%C5%A1perin|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.sigledal.org}}</ref> Nastopil je tudi že v več filmih, in sicer v celovečernem filmu ''[[Kruha in iger (film)|Kruha in iger]]'' (2011), v filmskem projektu ''Vsak pravi pesnik'' (2014), v glavni vlogi v celovečernem filmu ''[[Utrip ljubezni]]'' (2015) ….<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=bsf>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/sl/ime/jernej-gasperin/#filmografija-scenarij|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.bsf.si|publisher=Baza slovenskih filmov}}</ref> Sodeluje tudi pri kratkih študentskih filmih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Zasebno == V zvezi je z igralko [[Nataša Barbara Gračner|Natašo Barbaro Gračner]], s katero sta se zaljubila v času sodelovanja pri predstavi Gola iz leta 2013.<ref name=rtv/><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/barbara-zazivela-z-20-let-mlajsim|title=Barbara zaživela z 20 let mlajšim|date=5. 12. 2015|accessdate=14. 12. 2025|website=www.slovenskenovice.delo.si}}</ref> == Nagrade == * zlatolaska (2011) − za vlogo v filmu ''Beli zajec'' (2010)<ref name=bsf/> * Dnevnikova nagrada za izjemno odrsko stvaritev (2024) − za vlogo Noaha v uprizoritvi ''Razpoka'' (Mestno gledališče ljubljansko)<ref name=sigledal/> * Borštnikova nagrada (2024) − za igro na 59. Festivalu Borštnikovo srečanje za vlogo Noaha v uprizoritvi ''Razpoka'' (Mestno gledališče ljubljansko)<ref name=sigledal/> * igralska nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« − za dveletno obdobje<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gašperin, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 7pvhdxfbhecylttee2839j0fidl71sx 6718109 6718103 2026-07-26T10:08:14Z Yerpo 8417 v uvodni vrstici pišemo rojstni kraj 6718109 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Jernej Gašperin''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski dramski]], filmski in televizijski igralec, * [[3. december]] [[1989]], [[Jesenice]]. == Življenjepis == Jernej Gašperin se je rodil 3. decembra 1989 na Jesenicah<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.mgl.si/sl/igralski-ansambel/jernej-gasperin/|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.mgl.si|publisher=Mestno gledališče Ljubljansko}}</ref> kot tretji od štirih otrok.<ref name=rtv>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/jernej-gasperin-mislim-da-so-svobodni-umetniki-v-nasi-drzavi-v-nezavidljivem-polozaju/373653|title=Jernej Gašperin: Mislim, da so svobodni umetniki v naši državi v nezavidljivem položaju|date=11. 9. 2015|accessdate=14. 12. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani se je vpisal leta 2008 ter študiral dramsko igro in umetniško besedo. Za vlogo Jerneja v [[Kratki film|kratkem igranem filmu]] ''Beli zajec'' je leta 2011 prejel akademijsko nagrado [[Zlatolaska (nagrada)|zlatolaska]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zdus.si/clani/jernej-gasperin/|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.zdus.si|archive-date=2025-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20251028005056/https://www.zdus.si/clani/jernej-gasperin/|url-status=dead}}</ref> Po opravljeni diplomi na akademiji je oktobra 2012 postal član igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]].<ref name=":0" /><ref name=sigledal>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Jernej_Ga%C5%A1perin|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.sigledal.org}}</ref> Nastopil je tudi že v več filmih, in sicer v celovečernem filmu ''[[Kruha in iger (film)|Kruha in iger]]'' (2011), v filmskem projektu ''Vsak pravi pesnik'' (2014), v glavni vlogi v celovečernem filmu ''[[Utrip ljubezni]]'' (2015) ….<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=bsf>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/sl/ime/jernej-gasperin/#filmografija-scenarij|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.bsf.si|publisher=Baza slovenskih filmov}}</ref> Sodeluje tudi pri kratkih študentskih filmih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Zasebno == V zvezi je z igralko [[Nataša Barbara Gračner|Natašo Barbaro Gračner]], s katero sta se zaljubila v času sodelovanja pri predstavi Gola iz leta 2013.<ref name=rtv/><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/barbara-zazivela-z-20-let-mlajsim|title=Barbara zaživela z 20 let mlajšim|date=5. 12. 2015|accessdate=14. 12. 2025|website=www.slovenskenovice.delo.si}}</ref> == Nagrade == * zlatolaska (2011) − za vlogo v filmu ''Beli zajec'' (2010)<ref name=bsf/> * Dnevnikova nagrada za izjemno odrsko stvaritev (2024) − za vlogo Noaha v uprizoritvi ''Razpoka'' (Mestno gledališče ljubljansko)<ref name=sigledal/> * Borštnikova nagrada (2024) − za igro na 59. Festivalu Borštnikovo srečanje za vlogo Noaha v uprizoritvi ''Razpoka'' (Mestno gledališče ljubljansko)<ref name=sigledal/> * igralska nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« − za dveletno obdobje<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gašperin, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 92tn0mmenbh0yukchxbq3gyaqho8650 0 595426 6718167 6602292 2026-07-26T11:50:25Z Shabicht 3554 6718167 wikitext text/x-wiki '''Goriško pokopališče na Grčni ('''it. '''''Cimitero di Grassigna''''', znano tudi kot '''Novo pokopališče'''), je bilo glavno mestno pokopališče mesta [[Gorica]] med letoma 1880 in 1916.{{sfn|Makuc|2022}}{{sfn|Kosovel|2015}} Nahajalo se je na območju današnjega središča [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in je bilo v času delovanja eno največjih na Goriškem, saj je bilo na njem pokopanih več kot 28.000 pokojnikov.{{sfn|Kosovel|2015}}{{sfn|Kulturni center Lojze Bratuž|2025}} Opuščeno je bilo zaradi [[Soška fronta|soške fronte,]] kasneje pa je na njegovi lokaciji zraslo novo mestno naselje [[Nova Gorica]].{{sfn|Makuc|2022}} == Poimenovanje == Pokopališče se v virih najpogosteje imenuje pokopališče na [[Grčna|Grčni]] (italijansko ''Grassigna''), ker je bilo zgrajeno na istoimenskem predelu oziroma zemljišču, ki leži severozahodno od Gorice.{{sfn|Makuc|2022}} Takratne oblasti so ga uradno imenovale Novo pokopališče, saj je nadomestilo starejše pokopališče.{{sfn|Kosovel|2015}} == Zgodovina == Pred letom 1880 je Gorica uporabljala pokopališče pri Svetem križu (današnji [[Spominski park, Gorica|Spominski park]]), ki pa je zaradi gospodarske rasti, širitve mesta in bližine novozgrajene železnice postalo neprimerno. Mestna uprava je zato leta 1877 začela z gradnjo novega pokopališča na Grčni, ki je bilo od mesta oddaljeno približno dva kilometra.{{sfn|Makuc|2022}}{{sfn|Kosovel|2015}} Pokopališče je bilo slovesno odprto 1. septembra 1880.{{sfn|Kosovel|2015}} Raztezalo na približno šestih hektarjih zemljišča. Že od začetka so lokacijo spremljale polemike zaradi ilovnatega zemljišča in bližine [[Koren (potok)|potoka Koren]].{{sfn|Makuc|2022}}{{sfn|Kosovel|2015}} Zaradi slabe propustnosti tal je namreč meteorna voda ob deževju zalivala grobove, trupla pa niso trohnela, temveč gnila, zaradi česar se je v javnosti zanj uveljavil ironičen naziv »kopališče za mrtve«.{{sfn|Kosovel|2015}} Konec delovanja pokopališča je povzročila [[soška fronta]].{{sfn|Kosovel|2015}} Leta 1916 so spopadi dosegli to območje in pokopališče hudo poškodovali; granate so iz zemlje metale krste, vojaki pa so grobnice uporabljali kot zaklone.{{sfn|Makuc|2022}} Po vojni so mestne oblasti leta 1918 odprle novo pokopališče v smeri proti [[Vrtojba|Vrtojbi]] (ob današnji Via Trieste), pokopališče na Grčni pa je ostalo opuščeno in delno urejeno le za kratek čas.{{sfn|Makuc|2022}}{{sfn|Kulturni center Lojze Bratuž|2025}} == Usoda grobov po ukinitvi == Čeprav so nekateri sorodniki posmrtne ostanke svojih bližnjih prenesli na novo lokacijo, je večina grobov ostala na Grčni.{{sfn|Kulturni center Lojze Bratuž|2025}}{{sfn|Kosovel|2015}} Med pomembnejšimi prekopanimi je bil pisatelj [[Fran Erjavec]], katerega posmrtne ostanke so na novo mestno pokopališče prenesli leta 1932.{{sfn|Kosovel|2015}}{{sfn|Makuc|2022}} Ko se je leta 1948 začela gradnja [[Nova Gorica|Nove Gorice]], so se dela izvajala neposredno na območju nekdanjega pokopališča. Ustno izročilo in pričevanja navajajo, da so grobove in krste odstranjevali z buldožerji.{{sfn|Kulturni center Lojze Bratuž|2025}} Pri kopanju globokih jarkov za kanalizacijo (današnja Kidričeva ulica) so delavci naleteli na številne dobro ohranjene krste, ki so jih po položitvi cevi ponovno zakopali v bližini.{{sfn|Makuc|2022}} == Sedanje stanje == Danes na mestu nekdanjega pokopališča stoji središče Nove Gorice, vključno z [[Mestna hiša, Nova Gorica|mestno hišo]], [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|gledališčem]], avtobusno postajo in [[Eda center|Eda centrom]].{{sfn|Kulturni center Lojze Bratuž|2025}}{{sfn|Kosovel|2015}} Na nekdanjo rabo prostora opominjajo naslednji elementi{{sfn|Makuc|2022}}{{sfn|Kosovel|2015}}{{sfn|Kulturni center Lojze Bratuž|2025}}: * Trije ohranjeni nagrobniki: Nahajajo se v majhnem parku med avtobusno postajo in spomenikom [[Edvard Rusjan|Edvardu Rusjanu]] (na enem je čitljivo ime Michael Hertlein). * Erjavčeva ulica: Današnja ulica, ki povezuje obe Gorici, je bila nekoč Pokopališka ulica (''Via del Camposanto''), po kateri so vodili pogrebni sprevodi. * Spomenik [[Fran Erjavec|Franu Erjavcu]]: Stoji v bližini mesta, kjer je bil pisatelj prvotno pokopan. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite magazine|last=Makuc | first =Neva | year =2022| title = Drobci iz novogoriške predzgodbe : goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume | magazine=Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici | issue = 19 |pp=36-41. |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EGJBP898/730ec2ec-7729-47c3-ad06-51a29275e528/PDF|access-date=2025-12-23}} * {{cite web | last= Kosovel | first = Blaž |title=Pozabljeni predhodnik Nove Gorice | publisher = Društvo humanistov Goriške | magazine=Razpotja | issue= 22 | date=2015 | url=https://razpotja.si/razpotja_article/pozabljeni-predhodnik-nove-gorice | issn = 2232-2582 |access-date=2025-12-23}} * {{cite web | title=POKOPALIŠČE/THE CEMETERY | publisher=Kulturni center Lojze Bratuž | url=https://www.centerbratuz.org/pokopalisce.html | access-date=2025-12-23 | ref = {{harvid|Kulturni center Lojze Bratuž|2025}}}} [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Pokopališča v Italiji]] fszt7b9p2vcuu7m1qel4tvpccwg4w76 0 596605 6717894 6692035 2026-07-25T12:21:34Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa]] na [[NSi, SLS, FOKUS]]: uradno ime zavezništva, tako na volitvah 2026 (na glasovnici), kot tudi v medijih & na uradni spletni strani 6692035 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} svetlo modra<br>{{colorbox|#94c54b}} zelena<br>{{colorbox|#1c62ac}} temno modra<br>{{colorbox|#000000}} črna | name = NSi, SLS, FOKUS | native_name = | logo = [[Slika:NSI SLS FOKUS koalicija logo-removebg-preview.png|250px]] | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Jernej Vrtovec]]<br>[[Tina Bregant]]<br>[[Marko Lotrič]] | founded = 19. november 2025<br>{{small|(oznanitev)}}<br>21. januar 2026<br>{{small|(uraden sporazum)}} | headquarters = | slogan = ''Skupaj v akcijo.'' | ideology = [[krščanska demokracija]]<br>[[agrarizem]]<br>[[konservativni liberalizem]]<br>[[proevropejstvo]] | position = [[desna sredina]] | international = | merger = [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]<br>{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka]]}}<br>[[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|26|212|{{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|361|2750|{{Political party data|color}}}} | website = {{Political party data|website}} }} '''NSi, SLS, FOKUS''' (v medijih pogosto '''desnosredinski trojček''' ali '''trojček okoli NSi''') je zavezništvo treh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljajo ga [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]], ki so sporazum o začetku pogovorov o sodelovanju podpisale 19. novembra 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Po več tednih pogajanj je bil skupen nastop uradno potrjen 15. januarja 2026, ko je bilo objavljeno tudi dodeljeno število kandidatnih mest posamezni stranki.<ref>{{Navedi splet|title=V SLS, Fokus in NSi potrjujejo skupni nastop na volitvah, presenečenje iz Fokusa - Domovina|url=https://www.domovina.je/v-sls-fokus-in-nsi-potrjujejo-skupni-nastop-na-volitvah-presenecenje-iz-fokusa|website=Domovina.je|accessdate=2026-01-15|language=en}}</ref> Sporazum o sodelovanju treh strank na skupni listi so [[Jernej Vrtovec]] (NSi), [[Tina Bregant]] (SLS) in [[Marko Lotrič]] (FOKUS) podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju na volitvah: "Nismo na Titaniku, ampak na skupnem čolnu"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedniki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju-na-drzavnozborskih-volitvah/|website=N1|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov, sedem mandatov iz kvote Nove Slovenije ter po enega iz SLS in FOKUS. Po izvolitvi je koalicija v sodelovanju z [[Demokrati. Anžeta Logarja]] ter [[Resni.ca|Resni.co]] kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev ([[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) oblikovala [[Tretji blok]]. == Zgodovina == [[Slika:Koalicija NSi SLS Fokus.png|sličica|Marko Lotrič, Tina Bregant in Jernej Vrtovec]] === Nastop na državnozborskih volitvah 2026 === ==== Ozadje povezovanja ==== Leto dni po izvolitvi za [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|evropskega poslanca]] je 20. junija 2025 dotedanji predsednik NSi [[Matej Tonin]] napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat na čelu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin po septembrskem kongresu ne bo več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tonin-po-septembrskem-kongresu-ne-bo-vec-predsednik-stranke/749666|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na volilnem kongresu 13. septembra 2025 je bil za novega predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]],<ref>{{Navedi novice|title=Jernej Vrtovec je novi predsednik Nove Slovenije|date=2025-09-13|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-je-novi-predsednik-nove-slovenije/757298|accessdate=2026-01-07|last=Ma.|first=Al.|publisher=|work=RTVSLO.si}}</ref> ki se je nato 18. septembra že prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi in SLS napovedujeta povezovanje pred volitvami {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/nsi-in-sls-napovedujeta-povezovanje-pred-volitvami.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da se stranka na volitve odpravi v sodelovanju za razvojno koalicijo. S tem je bil sprejet sklep, da nadaljujejo pogovore z NSi, pa tudi s strankama [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]], ki jo vodi [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja pa omenila še [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> [[Pavel Rupar]] je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo upokojenske stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 19. novembra 2025 so NSi, SLS in Fokus podpisale namero o začetku pogovorov za skupen nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah marca 2026]]. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da »ta trojček daje upanje za oblikovanje razvojne koalicije, ki je najbolj možna v okviru desnosredinske vlade«.<ref name=":0" /> Predsednica SLS Tina Bregant je podpis namere označila kot dokaz zrelosti za preseganje razlik ob hkratnem ohranjanju tradicije in vrednot strank. Predsednik Fokusa [[Marko Lotrič]] je zavezništvo opisal kot »novo, stabilno in odgovorno razvojno politično alternativo«, katere cilj je oblikovanje prihodnje razvojne vlade, pri čemer naj bi vse tri stranke ohranile svojo identiteto. Povezovanje treh strank je javno pozdravil tudi [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; v intervjuju je dejal, da »drži pesti, da jim uspe doseči dogovor«.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranke NSi, SLS in Fokus se pogovarjajo o možnem sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranke-nsi-sls-in-fokus-se-pogovarjajo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah/764538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> ==== Medstrankarska pogajanja ==== 4. decembra 2025 sta Bregant in Lotrič potrdila, da so tri stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Izvršilni odbor in svet stranke NSi sta odločila, da slednja stranki SLS prepusti približno 20, Fokusu pa 10 kandidatnih mest. Ob tem naj bi pri nekaterih okrajih prihajalo do prerivanj; v okraju Škofja Loka 2 naj bi želela kandidirati tako Marko Lotrič kot poslanec NSi [[Janez Žakelj]], za okraj Slovenska Bistrica naj bi se medtem zanimala [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]], župan iz vrst SLS, ter generalna sekretarka Fokusa Monika Kirbiš Rojs.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Iz kvote NSi naj bi bil na listi tudi [[David Klobasa]], župan Svete Trojice v Slovenskih goricah, ne bo pa na njej Mateja Tonina.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Iz kvote SLS naj bi med drugim kandidirali župani [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Tišina). Fokus pa bo na kandidatno listo poleg drugih prispeval sociologinjo Leo Furlan in športnega psihologa Mateja Tušaka.<ref name=":1" /> ==== Potrjevanje kandidatne liste ==== [[Slika:Skupaj v akcijo Slogan NSi SLS Fokus.png|sličica|Uradni slogan zavezništva|250px]] 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-15|language=sl}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je ob tem za medije poudarila, da so bila pogajanja z NSi težka, skupna lista pa da bo »kompromis kot dobra popotnica za skupni nastop in nadaljnje delo.«<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost za vse.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref name=":3" /> Ob podpisu sporazuma so napovedali, da so »presegli pretekla nesoglasja in se podajajo v dolgoročno sodelovanje« ter ob tem obljubili stabilnost in predvidljivost.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4" /> 5. februarja 2026 sta svet stranke Fokus in glavni odbor SLS na svojih sejah potrdila skupno listo kandidatov zavezništva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> ==== Volilna kampanja in rezultati ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:Marko_Kajzer_in_Marko_Lotrič_(Fokus)_2026_(cropped).jpg|sličica|Marko Lotrič in Marko Kajzer (Fokus) v volilni kavarni.|150px]] Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Dokončna lista 88 kandidatov je bila objavljena 10. februarja 2026, naslednjega dne pa so jo trije predsedniki, v družbi poslancev NSi, kot prvi vložili na Državno volilno komisijo.<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Po odpovedi oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki bi morala biti predvajana 12. februarja 2026 in katere umik naj bi bil po navedbah nekaterih medijev posledica pritiska posameznikov, povezanih z [[15. vlada Republike Slovenije|vlado Roberta Goloba]],<ref>{{Navedi splet|title=Eriko Žnidaršič utišali do volitev|url=https://info360.si/politika/eriko-znidarsic-utisali-do-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> na vodstvo RTV Slovenija, je stranka NSi napovedala bojkot parlamentarnih soočenj na TV in Radiu Slovenija, če se odpovedana oddaja ne predvaja ali vsebina ne razkrije.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> Vodstvo RTV je sicer očitke o cenzuri zavrnilo, bojkotu se je medtem pridružila tudi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Odpoved oddaje Tarča: RTV Slovenija zavrača navedbe nekaterih medijev|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/odpoved-oddaje-tarca-rtv-slovenija-zavraca-navedbe-nekaterih-medijev-684318|website=siol.net|accessdate=2026-02-17|language=sl}}</ref> Na prihodnjem soočenju, ki je bilo na sporedu teden dni po prvem, so znova sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne so rešitve za učinkovitejše zdravstvo in dolgotrajno oskrbo?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kaksne-so-resitve-za-ucinkovitejse-zdravstvo-in-dolgotrajno-oskrbo/774668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Slika:Igor Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) 2026 (cropped).jpg|sličica|levo|Igor, Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) v volilni kavarni.|210px]] Koalicija strank je z začetkom volilne kampanje dne 19. februarja otvorila tudi volilno kavarno na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki je namenjena srečevanju z volivci in različnim dogodkom, prav tako v času kampanje tam potekajo vse tiskovne konference.<ref>{{Navedi splet|title=V desnosredinskem trojčku NSi, SLS, Fokus prepričani, da bodo "volitve prinesle pomlad"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-desnosredinskem-trojcku-nsi-sls-fokus-prepricani-da-bodo-volitve-prinesle-pomlad/773960|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Tekom kampanje se je v NSi vnovič včlanil prvi predsednik slovenske vlade [[Lojze Peterle]] (stranko je zapustil konec leta 2024) in ob tem močno pozdravil skupno listo z SLS in Fokusom.<ref>{{Navedi splet|title=Peterle se je vrnil v NSi, Vrtovec pozdravlja podporo "ključnega osamosvojitelja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/peterle-se-je-vrnil-v-nsi-vrtovec-pozdravlja-podporo-kljucnega-osamosvojitelja/775069|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov in je bila za Gibanjem Svobodo ter Slovensko demokratsko stranko [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|tretja najuspešnejša stranka volitev]]. Sedem mandatov so osvojili kandidati Nove Slovenije, po enega pa kandidata Slovenske ljudske stranke in stranke FOKUS. Tekom postopka iskanja mandatarja za predsednika [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] je zavezništvo skupaj s strankama [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]] osnovala [[Tretji blok]], t. i. steber normalnosti kor protiutež relativnima zmagovalkama volitev. Pri tem so predstavili priprave skupnega programa, saj da v mnogih točkah zagovarjajo podobne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> V parlamentarno obravnavo so vložili [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]], ki je bil 11. maja sprejet v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Intervencijski zakon za razvoj Slovenije dobil zadostno podporo za nadaljnjo obravnavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/intervencijski-zakon-za-razvoj-slovenije-dobil-zadostno-podporo-za-nadaljnjo-obravnavo/780800|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil predlog intervencijskega zakona. Odhajajoča koalicija: "Se vidimo na referendumu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-predlog-intervencijskega-zakona-odhajajoca-koalicija-se-vidimo-na-referendumu/781827|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-30|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> === Delovanje v četrti vladi Janeza Janše === Zavezništvo NSi, SLS, FOKUS se po volitvah pogajanj z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] in stranko [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] ni udeleževalo.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« tedanje vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Svoboda je od takrat načrtovanih 16 ministrskih resorjev zavezništvu ponudila tri resorje v t. i. koaliciji narodne enotnosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> kar pa je trojček zavrnil.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je svet NSi vodstvu stranke podelil mandat za oblikovanje desnosredinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Po odločitvi predsednice, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za mandatarja, je koalicijo začel snovati [[Janez Janša]]; v začetku maja 2026 je potekalo usklajevanje koalicijske pogodbe, ki so jo nato organi NSi potrdili 15. maja, organi SLS in Fokusa pa 18. maja.<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> Poslanci NSi, SLS, FOKUS so se podpisali pod Janševo kandidaturo za mandatarja in ga na glasovanju dne 22. maja tudi podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> == Program == Stranke so svoj program predstavile 17. februarja 2026, ob tem so napovedale uvrstitev na tretje mesto in 15 osvojenih poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček napoveduje "bronasto medaljo" na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/volitve-2026/desnosredinski-trojcek-napoveduje-bronasto-medaljo-na-prihajajocih-volitvah/|website=N1|date=2026-02-17|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLOVENIJA TEČE NAPROTI SPREMEMBAM – PRIORITETE SKUPNE LISTE NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/slovenija-tece-naproti-spremembam-prioritete-skupne-liste-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> === Gospodarstvo in davki === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Izpostavljena je bila razbremenitev dela, poenostavitev [[Davčni sistem|davčnega sistema]] ter večja konkurenčnost gospodarstva. Med osrednjimi predlogi je postopno zvišanje splošne [[Dohodnina|dohodninske]] olajšave s 5.620 evrov na 8.000 evrov, z nadaljnjim dvigom na 10.500 evrov do leta 2029. Program predvideva uvedbo enostavnega in preglednega davčnega pavšala za podjetnike ter ponovno vzpostavitev višjih prihodkovnih pragov za normirance, pri čemer bi se meja povprečnih letnih prihodkov za polne normirance zvišala s 120.000 na 150.000 evrov. Stranke predlagajo tudi uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika ter odpravo omejitev pri delu upokojencev, ki bi ob zaposlitvi ohranili polno pokojnino (t. i. dvojni status). Predlagano je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo z 2 % na 1 % za podjetnike ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Na področju bolniških nadomestil pa program predvideva, da bi [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS]] kril nadomestilo že od 7. dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike ter od 20. dne za vse ostale zaposlene. === Zdravstvo === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program s področja zdravstva napoveduje prenovo sistema z okrepljeno vlogo javnega zdravstva. Kot ključno je izpostavljeno skrajševanje čakalnih vrst z uporabo vseh razpoložljivih zmogljivosti ter uvedbo plačevanja zdravstvenih storitev glede na količino ali dosežene rezultate. Predvidena je jasnejša opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter preoblikovanje ZZZS v preglednejšo in učinkovitejšo zdravstveno zavarovalnico. Program predvideva tudi debirokratizacijo sistema, uporabo umetne inteligence za analitiko podatkov ter vzpostavitev povezanih zdravstvenih registrov. Poseben poudarek je na krepitvi primarne ravni [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenega varstva]], standardizaciji informacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustrezne opreme za izvajanje storitev. Med infrastrukturnimi projekti stranke napovedujejo vzpostavitev akademskega kvartarnega centra z najsodobnejšimi metodami zdravljenja, ureditev delujoče, helikopterske nujne medicinske pomoči po vsej državi, sistemska ureditev paliativne oskrbe ter začetek gradnje nove stavbe [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in modernizacija [[Univerzitetni klinični center Maribor|UKC Maribor]]. === Infrastruktura in promet === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. Program NSi, SLS in FOKUS na področju infrastrukture temelji na načelu »ljudje pred tranzitom«, pri čemer daje prednost vsakodnevni mobilnosti prebivalcev pred tovornim prometom. Med ključnimi projekti je predvidena vzpostavitev hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom s ciljem, da bi potovalni čas znašal manj kot eno uro. Predlagana je tudi razširitev glavnih vpadnic v šestpasovne ceste ter razvoj regionalnih hitrih cest za izboljšanje dostopnosti in prometne varnosti. Program vključuje ustanovitev enotnega centra odločanja za projekte državnega pomena, ki naj bi pospešil izvedbo infrastrukturnih investicij. Na energetskem področju je napovedan začetek gradnje drugega bloka [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]]. === Regionalni razvoj === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Program strank je napovedal ukrepe za zmanjševanje razvojnih razlik med posameznimi območji države; med osrednjimi predlogi je uvedba pokrajin, na katere bi se prenesel del pristojnosti in državnih sredstev, s ciljem učinkovitejšega regionalnega odločanja. Izhodišča vključujejo usmeritev več evropskih sredstev v manj razvite regije, selitev dela javnih služb, vključno z nekaterimi ministrstvi, iz Ljubljane v druge regije ter krepitev regionalnih razvojnih središč. Stranke se zavzemajo za poenostavitev postopkov za pridobivanje evropskih sredstev ter digitalizaciji prijav projektov. === Demografija === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. NSi, SLS in FOKUS se zavzemajo za izboljšanje pogojev za mlade in družine ter spodbujanje stanovanjske dostopnosti, z uvedbo 95-odstotnega državnega jamstva za nakup prvega stanovanja za mlade, predviden je tudi brezplačen vrtec za vse otroke. Program zajema davčne razbremenitve za družine z otroki in uvedbo 12-mesečnih davčnih počitnic ob prvi zaposlitvi. Na področju izobraževanja so napovedane spremembe šolskega sistema z večjim poudarkom na razvoju kritičnega mišljenja in praktičnih veščin, kot sta računalniška in finančna pismenost. === Kmetijstvo in podeželje === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program opredeljuje [[Prehranska varnost|prehransko varnost]] kot strateški cilj države, s poudarkom na doseganju najmanj 80-odstotne samooskrbe pri ključnih živilih. Poudarjeno je zmanjševanje uvozne odvisnosti, kot tudi spodbujanje kratkih prehranskih verig ter prednostna uporaba slovenske hrane v javnih ustanovah. Stranke zavezništva podpirajo krepitev družinskih kmetij, izboljšanje njihovega položaja v prehranski verigi ter razvoj gozdno-lesne verige, ki bi povečala dodano vrednost in na podeželju omogočila nova delovna mesta. Program vključuje zaščito rodovitnih kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zmanjšanje administrativnih bremen in davčnih obremenitev ter krepitev socialne varnosti kmetov. Napovedano je vlaganje v sodobne tehnologije, podpora mladim prevzemnikom kmetij in prilagajanje [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi 2026 |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2 px;" | | align="center" | '''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[krščanska demokracija]] | [[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|49|88|{{party color|Nova Slovenija}}}}''' |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2 px;" | | align="center" | '''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[agrarizem]] | [[Tina Bregant]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|24|88|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}''' |- ! style="background:#1961ac; width:2 px;" | | align="center" | '''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[konservativni liberalizem]] | [[Marko Lotrič]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#1961ac}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|15|88|#1961ac}}''' |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{steady}} | {{Composition bar|9|90|hex={{party color|Nova Slovenija}}}} | {{steady}} | 3. | {{yes|Koalicija}} |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] 5j5jn984ak7uh60m0g3ki4jmmh2d8bb 0 597453 6718055 6701095 2026-07-26T04:43:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Rinjani | other_name = Mount Barujari | photo = KAGAGAHAN RIJANI.jpg | native_name = {{native name|sas|gunong Rinjani}} | photo_size = 250px | photo_alt = | photo_caption = | map = Indonesia Lombok | map_alt = | map_caption = | map_size = | location = [[Narodni park Gunung Rinjani]]<br/>[[Lombok]], [[Indonezija]] | label = | label_position = bottom | elevation_m = 3726 | elevation_ref = <ref name=gvp>{{cite gvp|vnum=264030|name=Rinjani|accessdate=2021-02-25}}</ref> | prominence_m = 3726 | prominence_ft = | prominence_ref = 38. | isolation = | isolation_km = | isolation_mi = | isolation_ref = | parent_peak = | listing = Ultra, Ribu | range = [[Mali Sundski otoki]] | coordinates = {{coord|-8.414414|116.459767|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name=gvp/> | type = vulkan s kaldero | age = potni [[mezozoik]] | volcanic_arc = [[Sundski lok]] | last_eruption = {{start date|2016|9|27|14|45||+08:00|df=y}} | first_ascent = | easiest_route = Senaru | normal_route = Sembalun | access = Omejeno | child = | embedded = }} '''Rinjani''' ({{langx|id|Gunung Rinjani}}; {{langx|sas|ᬕᬸᬦ᭄ᬗᬸᬂ᭞ᬭᬶᬦ᭄ᬚᬦᬶ|gunong rinjani}}) je aktivni [[stratovulkan]] v [[province Indonezije|provinci]] [[Zahodna Nusa Tenggara]] na indonezijskem otoku [[Lombok]]. Doseže višino 3726 metrov, s čimer je drugi najvišji vulkan v Indoneziji in najvišja točka v provinci Zahodna Nusa Tenggara.<ref>{{cite web | title=Information – Rinjani| url =http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=| publisher= Global Vulcanism Program USGS-Smithsonian |access-date=13 September 2010}}</ref> Ob vulkanu je [[kaldera]], ki meri približno 6 x 8,5 kilometra in vsebuje [[kratersko jezero]] Sagara Anak (dobesedno 'Otrok morja' (v sasakščini)) – poimenovano po svoji presenetljivi modri barvi, ki spominja na ocean.<ref name=AnakLaut>{{cite web |url=http://jabar.tribunnews.com/2014/01/18/datang-dan-nikmatilah-danau-di-puncak-rinjani |title=Datang dan Nikmatilah Danau di Puncak Rinjani{{!}} |date=18 January 2014}}</ref> Jezero leži na nadmorski višini približno 2000 metrov in je po ocenah globoko približno 200 metrov.<ref>{{cite book|last1=Langston-Able|first1=Nick|title=Playing with Fire|url=https://archive.org/details/playingwithfire0000lang|date=2007|publisher=Freak Ash Books|location=United Kingdom|isbn=9780955340345|page=[https://archive.org/details/playingwithfire0000lang/page/184 184]}}</ref> V kalderi je tudi več vročih vrelcev. Gora Rinjani in njeno kratersko jezero imata velik duhovni pomen za avtohtono ljudstvo Sasak in nekatere ljudske verske skupnosti,<ref name=AnakLaut/> saj služita kot prizorišča za različne verske obrede. Aprila 2018 je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) kaldero gore Rinjani priznala kot del [[Unescovi globalni geoparki|globalne mreže geoparkov]].<ref>{{cite news|url=https://en.antaranews.com/news/115351/unesco-designates-mount-rinjani-as-global-geopark|title=Unesco designates Mount Rinjani as global geopark|newspaper=Antara News|access-date=16 April 2018}}</ref> Omeniti velja, da izbruh vulkana leta 1257 velja za enega najmočnejših svetovnih vulkanskih dogodkov v zadnjih 2000 letih.<ref>{{Cite journal |last1=Vidal |first1=Céline M. |last2=Komorowski |first2=Jean-Christophe |last3=Métrich |first3=Nicole |last4=Pratomo |first4=Indyo |last5=Kartadinata |first5=Nugraha |last6=Prambada |first6=Oktory |last7=Michel |first7=Agnès |last8=Carazzo |first8=Guillaume |last9=Lavigne |first9=Franck |last10=Rodysill |first10=Jessica |last11=Fontijn |first11=Karen |last12=Surono |date=2015 |title=Dynamics of the major plinian eruption of Samalas in 1257 A.D. (Lombok, Indonesia) |url=https://doi.org/10.1007/s00445-015-0960-9 |journal=Bulletin of Volcanology |language=en |volume=77 |issue=9 |pages=73 |doi=10.1007/s00445-015-0960-9 |bibcode=2015BVol...77...73V |s2cid=127929333 |issn=1432-0819|url-access=subscription }}</ref> == Geografija == [[File:20160317084058 - Gunung Rinjani from the ferry terminal at Gili Meno. Clear summit for once (25550662640).jpg|thumb|240px|Gora Rinjani, pogled iz Gili Meno]] Lombok je eden od Malih Sundskih otokov, majhnega otočja, ki ga od zahoda proti vzhodu sestavljajo otoki [[Bali]], [[Lombok]], [[Sumbava]], [[Flores]], [[Sumba]] in [[Timor]]; vsi so na robu [[Avstralija|avstralske]] [[Kontinentalna polica|kontinentalne police]]. Vulkani na tem območju nastanejo zaradi delovanja [[Oceanska skorja|oceanske skorje]] in premikanja same police.<ref>{{cite journal|author=H. A. Brouwer|title=Exploration in the Lesser Sunda Islands|url=https://archive.org/details/sim_geographical-journal_1939-07_94_1/page/n7|journal=The Geographical Journal|volume=94|issue=1|pages=1–10|date=July 1939|doi=10.2307/1788584|jstor=1788584}}</ref> Rinjani je eden od vsaj 129 aktivnih vulkanov v Indoneziji, od katerih štirje pripadajo vulkanom sistema jarkov Sundskega loka, ki tvorijo del [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškega ognjenega obroča]] – odseka prelomnih linij, ki se raztezajo od zahodne poloble skozi Japonsko in jugovzhodno Azijo. Otoka Lombok in Sumbava ležita v osrednjem delu Sundskega loka. Sundski lok je dom nekaterih najnevarnejših in najeksplozivnejših vulkanov na svetu. Izbruh bližnje gore [[Tambora]] na Sumbavi 15. aprila 1815 je znan po najsilovitejšem izbruhu v zabeleženi zgodovini, s stopnjo 7 na lestvici VEI.<ref name="Stothers1984">{{cite journal|last=Stothers|first=Richard B.|journal=[[Science (journal)|Science]]|title=The Great Tambora Eruption in 1815 and Its Aftermath|url=https://archive.org/details/sim_science_1984-06-15_224_4654/page/1190|volume=224|issue=4654|year=1984|pages=1191–1198|doi=10.1126/science.224.4654.1191|pmid=17819476|bibcode = 1984Sci...224.1191S |s2cid=23649251}}</ref> Višje območje je poraslo z gozdovi in ​​večinoma nerazvito. Nižine so zelo obdelane. [[Riž]], [[soja]], [[kava]], [[tobak]], [[bombaž]], [[cimet]], [[kakav]], [[klinčki]], [[manioka]], [[koruza]], [[kokosov oreh]], kopra (posušeno, belo meso kokosa, iz katerega se pridobiva kokosovo olje), [[Banana|banane]] in [[vanilija]] so glavni pridelki, ki se gojijo na rodovitnih tleh otoka. Pobočja naseljuje avtohtono prebivalstvo Sasakov. Na Rinjaniju so vzpostavljene tudi nekatere osnovne turistične dejavnosti, predvsem v vasi Senaru ali okoli nje. Vulkan Rinjani na otoku Lombok se dviga na 3726 metrov, kar je drugi najvišji vulkan med indonezijskimi vulkani, takoj za vulkanom Kerinci na Sumatri. Rinjani ima strm stožčast profil, gledano z vzhoda, vendar zahodno stran sestavljenega vulkana prekinja 6 x 8,5 km velika ovalna kaldera Segara Anak. Zahodna polovica kaldere vsebuje 230 metrov globoko jezero, katerega polmesečasta oblika je posledica rasti postkaldernega stožca Barujari na vzhodnem koncu kaldere.<ref>{{cite web | title = RINJANI Lombok Island (Indonesia) 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3726 metres Global Vulcanism Program USGS-Smithsosian| url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/|date=28 April – 4 May 2010|access-date=2010-05-09}}</ref> [[File:Rinjani volcano satellite.jpg|thumb|Barvni infrardeči posnetek vulkana Rinjani na otoku Lombok, maj 1992. Vzhodni del otoka Bali na zahodu je viden v zgornjem desnem kotu, od Lomboka ga loči Lombokški preliv; preliv Alas in zahodni del otoka Sumbava sta vidna spodaj levo.]] === Geološki povzetek === Na podlagi teorije [[tektonika plošč|tektonike plošč]] je Rinjani eden od niza vulkanov, ki so nastali na Malih Sundskih otokih zaradi [[subdukcija|subdukcije]] indo-avstralske oceanske plošče pod Male Sundske otoke in razlaga se, da je vir staljene [[magma|magme]] približno 165–200 kilometrov globoko.<ref>Hamilton, W.B., 1979, Tectonic Map of the Indonesian region: USGS Map I‑875‑D, 1:5,000,000.</ref><ref>Hamilton, W.B., 1979, Tectonics of the Indonesian region: USGS Prof. Paper 1078, 345 p.+ map.</ref> Geologija in tektonska lega Lomboka (in bližnje Sumbave) sta opisani kot osrednji del Sundskega loka.<ref>(qf. Foden and Varne 1981b)</ref> Najstarejše izpostavljene kamnine so iz [[miocen]]a, kar kaže na to, da sta se subdukcija in vulkanizem začela precej pozneje kot na [[Java|Javi]] in ​​[[Sumatra|Sumatri]] na zahodu, kjer so številne vulkanske in intruzivne kamnine iz poznega [[mezozoik]]a. Otoki so na vzhodnem robu [[Sundska celinska polica|Sundske celinske police]], v območju, kjer se debelina skorje očitno hitro zmanjšuje od zahoda proti vzhodu.<ref>(Curray et al, 1977)</ref> Seizmična hitrostna struktura skorje v tej regiji je prehodna med tipičnimi oceanskimi in kontinentalnimi profili, Mohorovičićeva diskontinuiteta (Moho) pa se zdi, da leži na globini približno 20 kilometrov.<ref>(Curray et al. 1977)</ref> Ti dejavniki kažejo, da je bila možnost kontaminacije skorje z magmami, ki so izbruhnile na otokih Lombok in Sumbava, omejena. Poleg tega ti otoki ležijo zahodno od tistih delov najvzhodnejšega Sundskega loka in zahodnega loka Banda, kjer očitno napreduje trk z [[Avstralska plošča|Avstralsko ploščo]].<ref>(qf. Foden and Varne 1981b).</ref> Vulkan Rinjani je 165 do 190 kilometrov nad cono Benioff.<ref>(Hamilton 1979)</ref> Med najvzhodnejšim vulkanom Sumbava (Sangeang Api) in linijo aktivnih vulkanov na Floresu je izrazit odmik v liniji aktivnih vulkanov. To kaže, da je večji transkurentni prelom sekal lok med otokom Sumbava in Floresom. To velja za značilnost, ki predstavlja veliko tektonsko diskontinuiteto med vzhodnim in zahodnim Sundskim lokom (razlom Sumba).<ref name=hedervariritsema>Hedervari (1978) and Ritsema (1954)</ref> Poleg tega je izrazita odsotnost plitke in vmesne potresne aktivnosti v regiji južno od Lomboka in Sumbave značilnost, ki jo razlagamo kot izrazit prelom v coni Sundskega loka.<ref name=hedervariritsema /> [[prelom (geologija)|Prelomi]] in gubanje so povzročili močno deformacijo v vzhodnem delu Lomboškega bazena in so značilni blokovni prelomi, skrilavci in blatni vulkani.<ref>(Prasetyo 1992). Abbot and Chamalaun (1978)</ref><ref name="ReferenceA">[[Wikibooks:The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands]]</ref> == Vulkanologija == [[File:Map indonesia volcanoes.gif|thumb|Zemljevid vulkanov v Indoneziji]] Izbruh kaldere Rinjani naj bi se zgodil v 13. stoletju. Izbruh Samalasa leta 1257, ki je bil datiran v »pozno pomlad ali poletje 1257«, danes velja za verjeten vir visokih koncentracij [[žveplo|žvepla]], ki jih najdemo v široko razpršenih vzorcih ledenih jeder, in je morda bil »najmočnejši vulkanski izbruh, odkar se je človek naučil pisati«.<ref>Siegfried, Tom (2012). "[http://www.sciencenewsdigital.org/sciencenews/20120714?pg=4#pg4 Mystery Volcano's Name Revealed Despite Gag Order]", ''Science News'', v. 182 no. 1, 14 July 2012, p. 2.</ref> Obsežen izbruh je morda sprožil obdobje globalnega ohlajanja in neuspešnih žetev.<ref name="Amos2013">{{cite journal|last1=Lavigne|first1=F.|last2=Degeai|first2=J.-P.|last3=Komorowski|first3=J.-C.|last4=Guillet|first4=S.|last5=Robert|first5=V.| last6=Lahitte|first6=P.|last7=Oppenheimer|first7=C.| last8=Stoffel|first8=M.| last9=Vidal|first9=C. M.|last10=Surono|last11=Pratomo|first11=I.|last12=Wassmer|first12=P.|last13=Hajdas|first13=I.|last14=Hadmoko|first14=D. S.|last15=de Belizal|first15=E.|title=Source of the great A.D. 1257 mystery eruption unveiled, Samalas volcano, Rinjani Volcanic Complex, Indonesia|url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2013-10-15_110_42/page/16742|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date=30 September 2013|volume=110|issue=42|pages=16742–16747|doi=10.1073/pnas.1307520110|pmid=24082132|pmc=3801080|bibcode=2013PNAS..11016742L|doi-access=free}}</ref> Pred tem izbruhom je bila kaldera Segara Anak vulkanska gora z imenom Samalas, ki je bila višja od Rinjanija. Stopnja izbruhov, mesta izbruhov, vrsta izbruha in sestava magme so se v zadnjih 10.000 letih pred izbruhom kaldere spremenili.<ref>{{cite web|title=2002–2004: Volcanoes in Indonesia: Comparative study of island arc volcanoes between Japan and Indonesia a Co-operation project between GSJ and Directorate of Volcanology and Geological Hazard Mitigation, Indonesia (DVGHM) (VSI)-Survey of Rinjani volcano (Lombok, Indonesia) and caldera volcanoes in Bali|url=http://staff.aist.go.jp/a-takada/Indonesia-e.html|date=2 February 2004|access-date=2010-05-09}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izbruhi v letih 1994 in 1995 so se pojavili v Gunung Baru (ali »Nova gora« – približno 2300 metrov nadmorske višine) v središču te kaldere, lava iz poznejših izbruhov pa je vstopila v jezero. Ta stožec je bil od takrat preimenovan v Gunung Barujari (ali »Gunung Baru Jari« v indonezijščini). Prvi zgodovinski izbruh se je zgodil septembra 1847. Zadnji izbruh gore Rinjani je bil maja 2010, najnovejši večji izbruhi so se zgodili med obdobjem aktivnosti med letoma 1994 in 1995, kar je povzročilo nadaljnji razvoj Gunung Barujarija. Zgodovinski izbruhi v Rinjaniju, ki segajo v leto 1847, so bili omejeni na stožec Barujari in kupolo Rombongan (leta 1944) in so sestavljeni iz zmerne eksplozivne aktivnosti in občasnih lavnih tokov, ki so vstopili v jezero Segara Anak.<ref>{{cite web | title = RINJANI Lombok Island (Indonesia) 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3726 mi Global Vulcanism Program USGS-Smithsosian| url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/|date=28 April – 4 May 2010|access-date=2010-05-09}}</ref> Zgodovina izbruhov vulkana Rinjani pred letom 1847 ni na voljo, saj je otok Lombok na lokaciji, ki je bila za tiste čase zelo oddaljena od evidenc. 3. novembra 1994 se je hladen [[lahar]] (vulkanski blatni tok) z vrha vulkana Rinjani po reki Kokok Jenggak pognal navzdol in ubil trideset ljudi iz vasi Aikmel, ki so bili presenečeni pri zajemanju vode iz reke na poti toka. V povezavi z izbruhom vulkana Gunung Barujari je bil status vulkana Gunung Rinjani od 2. maja 2009 dvignjen z normalnega (VEI stopnja 1) na »bodite pozorni« (VEI stopnja 2). Maja 2010 je Center za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti v Indoneziji Gunung Rinjani uvrstil v stanje pripravljenosti s priporočilom, da v polmeru 4 kilometrov od izbruha vulkana Gunung Barujari ni nobene dejavnosti.<ref name=2010PusatVulkanologi>{{cite web | title=Evaluasi Kegiatan G. Rinjani| url =http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=594&Itemid=1| publisher=Pusat Vulkanologi & Mitigasi Bencana Geologi, Volcanological Survey of Indonesia|date=4 May 2010|access-date=2010-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100717125823/http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=594&Itemid=1|archive-date=17 July 2010|url-status=dead}}</ref> === Vulkanska sestava === [[File:Rinjani Summit.jpg|thumb|Pogled z vrha Gunung Rinjani]] Na Lomboku leži vulkan Rinjani približno 300 kilometrov severno od Sundskega jarka (znanega tudi kot Javanski jarek Java<ref>''Sunda Trench'' (4°30' S 11°10' S 100°00' E 119°00' Accredited by: SCGN (Apr. 1987) The trench was studied in some detail in the 1920s-1930s by Dutch geodesist F.A. Vening Meinesz, who made classic pendulum gravity measurements in a Dutch submarine. Shown as Java Trench in ACUF (Advisory Committee on Undersea Features Gazetteer). see also: http://www.gebco.net/</ref>) in je približno 170 kilometrov nad aktivno severno cono Benioff.<ref>(Hamilton 1979) cited from The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands-IV. Volcanic Activity and Composition, accessed 2010-05-10</ref> Na podlagi sestave [[andezit]]ov, ki imajo zelo nizke koncentracije Ni in nizko razmerje Mg/Mg+Fe, se domneva, da je suita Rinjani plaščnega izvora, vendar so bili vsi andeziti in [[dacit]]i ter številni [[bazalt]]i verjetno spremenjeni s procesi frakcijske kristalizacije.<ref name="Varne 1981">Foden and Varne (1981) cited from The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands-IV. Volcanic Activity and Composition, accessed 2010-05-10</ref> Sklepa se, da je kalc-alkalna suita Rinjani, ki je v mnogih pogledih značilna za številne suite, ki so jih izbruhnili vulkani v okolici Pacifika, verjetno nastala z delnim taljenjem peridotitnega plaščnega klina, ki prekriva aktivno cono Benioff pod otokom Lombok.<ref name="ReferenceA"/><ref name="Varne 1981"/><ref>Hamilton (1979) cited from The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands-IV. Volcanic Activity and Composition</ref> Pleistocensko-nedavna kalkalna suita iz aktivnega vulkana Rinjani je sestavljena iz raznolike palete lav. Sem spadajo: ankaramit, visokoalumnijski bazalt, andezit, visokoknalijski andezit in dacit. Sr-izotopske in geokemične omejitve kažejo, da je ta suita nastala iz subarkalnega plašča. Geokemični modeli kažejo, da je frakcijska kristalizacija pomemben proces v diferenciaciji suite, čeprav serija: ankaramit-visokoalumnijski bazalt-andezit-dacit ne predstavlja nenehno razvijajočega se spektra tekočin.<ref>{{cite journal | journal = Journal of Petrology | volume= 24 |issue= 1 | pages =98–130 | year=1983 | title= The Petrology of The Calcalkaline Lavas of Rindjani Volcano, East Sunda Arc: a Model for Island Arc Petrogenesis | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-petrology_1983-02_24_1/page/98 | last1=Foden | first1=J. D. | doi = 10.1093/petrology/24.1.98 | bibcode=1983JPet...24...98F }}</ref> [[File:Mount Rinjani Panorama.jpg|thumb|Vrh, pepelni stožec in jezero so vidni s te razgledne točke na 2600 m na vzhodnem grebenu]] [[File:Rinjani Volcano, Lombok.JPG|thumb|Segara Anak, vulkanski krater na vrhu Rinjanija]] Septembra 1995 je bilo izdano letalsko poročilo o nepotrjenem oblaku pepela iz Rinjanija. Letalsko informacijsko območje Bali je zjutraj 12. septembra izdalo NOTAM o vulkanski aktivnosti iz Rinjanija. Poročali so, da se je oblak pepela premikal proti jugozahodu, vrh oblaka pa je bil približno 4 km nadmorske višine.<ref>{{cite web | title=Global Vulcanism Program-Rinjani Eruptive History-Contents of Bulletin Reports, 10/1995 (BGVN 20:10) Small ash plume seen on 12 September| url =http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030#bgvn_199510| publisher=Global Vulcanism Program|date=October 1995|access-date=13 June 2015}}</ref> 3. novembra 1994 se je hladen lahar (vulkanski blatni tok) z vrha vulkana Rinjani pomikal po reki Kokok Jenggak in ubil trideset ljudi iz vasi Aikmel, ki so bili presenečeni pri zajemanju vode iz reke na poti toka. Ena oseba je bila 9. novembra 1994 pogrešana. V vasi ni bilo poročil o škodi. Lokalni vulkanologi so opozorili, da bi lahko močne padavine sprožile dodatne laharje.<ref>{{cite web| title=Index of Monthly Reports-10/1994 (BGVN 19:10) Ash eruptions continue; cold lahar kills 30 people| url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=var| publisher=Global Vulcanism Program| date=2 May – 20 Dec 2009| access-date=2010-05-09| archive-date=2010-06-19| archive-url=https://web.archive.org/web/20100619234537/http://volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=var| url-status=dead}}</ref> Med 4. junijem 1994 in januarjem 1995 je DVGHM (Direktorata za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) zabeležil na Rinjaniju eksplozije. Te eksplozije so prišle iz vulkana Barujari.<ref name="awesomenature.tribe.net"/> Med 3. junijem 1994 in 21. novembrom 1994 zapisi o eruptivni zgodovini Rinjanija kažejo na aktivnost, ki ji je bil dodeljen indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) z oceno 3(?), območje aktivnosti pa je opisano kot Gunung Barujari. Eruptivne značilnosti, dokumentirane za dogodke v tistem času, so opisane kot izbruh osrednjega izbruha z eksplozivnim izbruhom, s piroklastičnim(-imi) tokom(-i), tokom(-i) lave, smrtnimi žrtvami in blatnim(-i) tokom(-i) (laharji).<ref>{{cite web|title=Rinjani-Eruptive History |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt |publisher=Global Vulcanism Program |date=3 June – 21 November 1994 |access-date=2010-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070820140649/http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03%3D&volpage=erupt |archive-date=20 August 2007 |url-status=dead }}</ref> Maja 1994 so na dnu kraterja stožca Barujari opazili sij, ki v tem času od avgusta 1966 ni bil deležen pomembne aktivnosti. Prenosni seizmograf (PS-2) in telemetrični seizmograf (Teledyne) sta bila zagnana 27. maja oziroma 9. junija. En vulkanski potres na dan je bil zabeležen 27., 28., 30. in 31. maja. Po 4. juniju pa so zabeležili vulkanski tremor z največjo amplitudo 35 mm, verjetno povezan z gibanjem magme navzgor. Ob 02.00 uri 3. junija 1994 je stožec Barujari začel bruhati pepel v višino 500 m. Eno poročilo za javnost z dne 8. junija 1994 je opisalo izpust 'tleče lave' in 'gostega dima', pa tudi pepel v bližnjih vaseh iz oblaka pepela, ki se je dvigal 1500 m nad vrhom. Med 3. in 10. junijem 1994 je bilo iz observatorija vulkana Sembalun Lavang (približno 15 km severovzhodno) slišati do 172 eksplozij na dan. V tem obdobju so seizmični podatki pokazali dramatično povečanje števila eksplozij na dan, s 68 na 18.720. Izbruhi so bili neprekinjeni vsaj do 19. junija 1994, najvišja višina pepela pa je bila 2000 m med 9. in 11. junijem 1994.<ref>{{cite web | title=Index of Monthly Reports-05/1994 (BGVN 19:05) Ashfalls cause aviation warnings; lava flows cover summit area| url =http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030#bgvn_199405| publisher=Global Vulcanism Program|date=2 May – 20 Dec 2009|access-date=2010-05-09}}</ref> [[File:Post 2 Tengengean 1500 m Mt. Rinjani.JPG|thumb|Pohodniška postojanka na Tengengeanu, 1500 m nadmorske višine na gori Rinjani]] Med 28. marcem 1966 in 8. avgustom 1966 zapisi o zgodovini izbruhov Rinjanija kažejo na aktivnost, ki ji je bil dodeljen indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) 1. Zabeležen je bil volumen lave 6,6 milijona kubičnih metrov in volumen [[tefra|tefre]] 20.000 kubičnih metrov. Opisano območje aktivnosti je bila vzhodna stran Barujarija na 2250 m. Eruptivne značilnosti so bile dokumentirane kot izbruh osrednjega odprtine, eksplozivni izbruh in tokovi lave.<ref>{{cite web|title=Eruptive Events December 1966 |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt |publisher=Global Vulcanism Program |date=28 March – 8 August 1966 |access-date=2010-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121009161536/http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03%3D&volpage=erupt |archive-date=9 October 2012 |url-status=dead }}</ref> Decembra 1944 se je v Rinjaniju očitno zgodil pomemben dogodek. Med 25. decembrom 1944 in 1.(?) januarjem 1945 je bila eruptivna aktivnost na indeksu vulkanske eksplozivnosti (VEI) ocenjena z 2. Dogodek je bil naveden v zgodovinskih zapisih programa ''Globalni vulkanizem'', kar kaže na volumen lave: 74 × 10⁶ m³, ki se je zgodil na območju aktivnosti na severozahodnem pobočju Barujarija (Rombongan). Eruptivne značilnosti so opisane kot izbruh osrednjega odprtine na bočni (ekscentrični) odprtini, izbruh kraterskega jezera, eksplozivni izbruh, tok lave in izbruh lavne kupole s povezano škodo na zemljiščih in premoženju.<ref>{{cite web|title=Eruptive Events December 1944 |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt |publisher=Global Vulcanism Program |date=25 December 1944 – 1 January 1945 |access-date=2010-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121009161536/http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03%3D&volpage=erupt |archive-date=9 October 2012 |url-status=dead }}</ref> Poročilo DVGHM (Direktorata za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) z dne 27. septembra 2004 je zabeležilo odločitev o zvišanju statusa nevarnosti Rinjanija na stopnjo opozorila glede indeksa vulkanske eksplozivnosti (VEI) 2 (rumena). V zadnji tretjini leta 2004 se je število vulkanskih in tektonskih potresov povečalo. Njihovo povečanje je sledilo povečanju števila tektonskih potresov, ki se je začelo 18. avgusta 2004. Tresenje je bilo zabeleženo 23., 24., 25. in 26. septembra 2004. Amplitude tresenja so se gibale med 12 in 13,5 mm, trajanje tresenja pa je bilo med 94 in 290 sekundami.<ref name="awesomenature.tribe.net">{{cite web | title=Mount Rinjani Closed As Eruptions Intensify | url=http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | publisher=GVN Bulletin-Rinjani Lesser Sunda Islands, Indonesia | date=14 January 2005 <!-- 12:52 PM --> | access-date=2010-05-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110724112518/http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | archive-date=24 July 2011 | url-status=dead }}</ref> Ob 5.30 1. oktobra 2004 je Rinjani izbruhnil. Zaradi izbruha so oblasti takoj zvišale stopnjo nevarnosti na 3. stopnjo (oranžno). Podrobnosti o prvem izbruhu 1. oktobra 2004 so nejasne. Med 2. in 5. oktobrom 2004 so eksplozije poslale stebre pepela od 300 do 800 m nad vrh. Sivi, debeli stebri pepela so se premikali proti severu, vsako eksplozijo pa so spremljali zvoki detonacije. Zaporedne eksplozije so se dogajale v intervalih od 5 do 160 minut. Eksplozije so se sproščale na severovzhodnem pobočju vulkana Barujari. Nekaj ​​materiala se je izlilo tudi z vrha Barujarija in padlo okoli njegove zgradbe. Poročilo v časopisu ''Džakarta Post'' je nakazovalo, da evakuacije niso bile potrebne.<ref>{{cite web | title=Rinjani-Lesser Sunda Islands, Indonesia 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3,726 m-During 2–5 October 2004 | url=http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | publisher=GVN Bulletin-Rinjani Lesser Sunda Islands, Indonesia | date=14 January 2005 <!-- 12:52 PM --> | access-date=2010-05-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110724112518/http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | archive-date=24 July 2011 | url-status=dead }}</ref> Za aktivnost med 1. majem 2004 in 5. oktobrom 2004 (ali pozneje) je bila izdana ocena indeksa vulkanske eksplozivnosti (VEI): 2.<ref name="Global Vulcanism Program"/> === Aktivnost od leta 2009 === ;2009 27. aprila 2009 je vulkan Gunung Barujari postal aktiven, aktivnost pa se je nadaljevala do maja 2009. Gora je bila takrat zaprta, saj so se izbruhi okrepili s oblaki dima in pepela, ki so dosegli višino 8000 m.<ref>{{cite web|title=Mount Rinjani Closed As Eruptions Intensify|url=http://www.tempointeractive.com/hg/nusa/nusatenggara/2009/05/03/brk,20090503-174176,uk.html|publisher=Tempointeractive.com-Mount Rinjani Closed As Eruptions Intensify|date=3 May 2009|access-date=2010-05-09|archive-date=2009-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090714020151/http://www.tempointeractive.com/hg/nusa/nusatenggara/2009/05/03/brk,20090503-174176,uk.html|url-status=dead}}</ref> Za aktivnost med 2. majem 2009 in 20. decembrom 2009 je bila izdana ocena indeksa vulkanske eksplozivnosti (VEI): 2. Aktivnost v tem obdobju je bila opisana kot izbruh osrednjega izbruha, bočni (ekscentrični) izbruh, eksplozivni izbruh in tokovi lave.<ref name="Global Vulcanism Program">{{cite web | title=Global Vulcanism Program-Rinjani Eruptive History| url =http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt| publisher=Global Vulcanism Program|date=2 May – 20 December 2009|access-date=2010-05-10}}</ref><ref>{{cite web | url=http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030&vtab=Weekly#May2010 | title=Weekly Reports | access-date=13 June 2015}}</ref> ;2010 Rinjani je 22. maja 2010 trikrat izbruhnil, aktivnost pa se je nadaljevala do zgodnjih 23. maja. Po podatkih uradne agencije za spremljanje vulkana naj bi se pepel z gore Rinjani dvignil do dva kilometra v ozračje in poškodoval pridelke. Vulkan takrat ni ogrožal vaščanov. Lava je tekla v kalderno jezero in dvignila njegovo temperaturo z 21 na 35 °C, dim pa se je razširil 12 kilometrov daleč.<ref name="Volcano erupts in Indonesia">{{cite web | title=Volcano erupts in Indonesia| url =http://www.radioaustralianews.net.au/stories/201005/2907089.htm?desktop| archive-url =https://web.archive.org/web/20110717125716/http://www.radioaustralianews.net.au/stories/201005/2907089.htm?desktop| url-status =usurped| archive-date =17 July 2011| publisher=Australian Broadcasting Commission-AsiaPacific News Center|access-date=2010-05-24}}</ref> Februarja 2010 so opazovalci na postaji Gunung Rinjani, ki je 1,25 km severovzhodno od vulkana, videli belkast oblak, ki se je dvignil 100 metrov visoko iz vulkana. Gosti belkasti oblaki (in morda rjavi) so se marca 2010 26-krat dvignili od 500 do 900 m, aprila 2010 pa 41-krat do 1500 m. Oblaki, ki so jih videli 1. in 2. maja 2010, so bili 'čokoladne' barve in so se dvignili do največje višine 1600 metrov. Od februarja 2010 do aprila 2010 se je seizmičnost zmanjšala, čeprav se je največja amplituda potresov povečala. CVGHM (Center za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) je prav tako ugotovil, da so izbruhi pepela in izvržen žareči material padli v kaldero Rinjani, vendar je bilo nekaj pepela iz kaldere odpihnjenega.<ref>{{cite web | title=SI / USGS Weekly Volcanic Activity Report-RINJANI Lombok Island (Indonesia) 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3726 m | url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/index.cfm?wvarweek=20100428#rinjani| publisher=Global Vulcanism Program Program|date=28 April – 4 May 2010|access-date=2010-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100625015224/http://volcano.si.edu/reports/usgs/index.cfm?wvarweek=20100428|archive-date=25 June 2010}}</ref> Aktivnost v začetku leta 2010 se je osredotočila na Gunung Barujari, stožca po kalderi, ki leži v jezeru Segara Anak v kalderi Rinjani. Vulkanološki zavod Indonezije je 1. maja 2010 poročal, da so iz G. Rinjanija opazili steber dima, ki se je dvigal, »ki je povzročal izbruhe visoke 1300–1600 metrov, gosto rjave barve in močnega pritiska«. V njihovem poročilu Evaluasi Kegiatan G. Rinjani z dne 4. maja je bilo navedeno tudi, da so bili 1. maja 2010 ob 10:00 zabeleženi štirje eksplozivni potresi z največjo amplitudo 6–53 mm in trajanjem 110 sekund, tremorji z največjo amplitudo 1 mm in trajanjem 55 sekund, 15 lokalnih tektonskih potresov in dva tektonska potresa. Stopnja opozorila za indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) je bila 2. maja 2010 zvišana na 2 (na lestvici od 1 do 4).<ref name="2010PusatVulkanologi" /> Stopnja 1 je "normalna", stopnja 2 pa "opozorilna", z rumeno-opozorilno barvo letalskega opozorila.<ref>{{cite web | title=USGS Volcanic Activity Alert-Notification System | url =http://volcano.wr.usgs.gov/activity/alertsystem/index.php| publisher=USGS Volcano Hazards Program|date=29 December 2009<!-- 11:59:57 UTC-->|access-date=2010-05-09}}</ref> Na podlagi analize satelitskih posnetkov je Darwin VAAC (Svetovalni center za vulkanski pepel)<ref>{{cite web | title=Darwin VAAC – Darwin, Australia| url =http://www.ssd.noaa.gov/VAAC/vaac.html| publisher=Volcanic Ash Advisory Centers|date=May 2001|access-date=2010-05-17}}</ref> poročal, da se je 5. maja morebitni oblak pepela iz Rinjanija dvignil na višino 5,5 kilometra nadmorske višine in se je oddaljil 150 kilometrov severozahodno. Približno šest ur kasneje pepel ni bil viden na posnetkih. CVGHM (Center za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) je VAAC obvestil, da lahko občasna aktivnost povzroči pepelne oblake do 1,5 km nad kaldero.<ref name="volcano.si.edu">{{cite web | title=SI / USGS Weekly Volcanic Activity Report-5–11 May 2010-RINJANI Lombok Island (Indonesia)| url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/| publisher=Global Volcanism Program|date=5–11 May 2010|access-date=2010-05-17}}</ref> ;2015 31. oktobra 2015 je vulkan Rinjani ponovno začel bruhati.<ref name="31Oct15Eruption">{{cite web | url=http://volcano.si.edu/showreport.cfm?doi=GVP.WVAR20151028-264030 | title=Report on Rinjani (Indonesia) | publisher=Smithsonian Institution and US Geological Survey | editor=Sennert, S K |editor-link=|work=Weekly Volcanic Activity Report, 28 October-3 November 2015 | date=4 November 2015 | access-date=8 November 2015}}</ref> ;2018 29. julija 2018 je [[potres]] z magnitudo 6,4 povzročil [[zemeljski plaz|zemeljske plazove]] na severnem delu vulkana Rinjani.<ref>{{cite web |title=Lombok Earthquake, 826 Tourists in Sembalun Awaiting Evacuation |url=http://kabar24.bisnis.com/read/20180729/15/821810/gempa-lombok-826-wisatawan-di-sembalun-menunggu-evakuasi |website=Kabar24 |date=29 July 2018 |access-date=5 August 2018 |language=id}}</ref> === Avgust 2018 === 5. avgusta 2018 je Lombok prizadel drugi potres, ki je zaradi bližine severne obale povzročil še več zemeljskih plazov in manjših [[cunami]]jev. Območje okoli Rinjanija je bilo evakuirano zaradi skrbi glede morebitnega izbruha, vendar v Rinjaniju ali bližnjem vulkanu Agung na Baliju ni bilo zaznanega povečanja aktivnosti.<ref>{{cite news |last1=Permadi |first1=Agie |title=Gempa Lombok Tak Berdampak pada Aktivitas Gunung Agung dan Rinjani |url=https://regional.kompas.com/read/2018/08/06/15373011/gempa-lombok-tak-berdampak-pada-aktivitas-gunung-agung-dan-rinjani |access-date=6 August 2018 |work=KOMPAS |date=6 August 2018 |language=id}}</ref> === Program spremljanja === Opazovalnica Gunung Rinjani Rinjani Sembalun je v vasi Lavang, Sub Sembalun 2,5 km severovzhodno od G. Rinjani) v regentstvu Vzhodnega Lomboka. Opazovalci na tem mestu spremljajo G. Rinjani, G. Barujari/G. Tenga znotraj kaldere Segara Anak.<ref>{{cite web |url=http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_contact&task=view&contact_id=1&Itemid=59 |title=Pusat Vulkanologi & Mitigasi Bencana Geologi – VSI – Contact |access-date=2010-10-06 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100729033739/http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_contact&task=view&contact_id=1&Itemid=59 |archive-date=2010-07-29 }}</ref> == Narodni park Rinjani [[File:Segara Anak.jpg|thumb|Pogled na Segara Anak z roba kraterja]] [[Vulkan]] in [[kaldera]] sta zaščitena z [[narodni park Gunung Rinjani|narodnim parkom Gunung Rinjani]], ustanovljenim leta 1997. Turizem je vse bolj priljubljen, pohodniki pa lahko obiščejo rob, se podajo v kaldero ali se celo po bolj napornem vzponu povzpnejo na najvišjo točko;<ref>{{cite book | last = Langston-Able | first = Nick | title = Playing with Fire: Adventures in Indonesia | publisher = Freakash | year = 2007 | pages = 142–170 | url = http://www.adventures-in-indonesia.co.uk/ | isbn = 978-0-9553403-4-5 | access-date = 2026-01-25 | archive-date = 2017-09-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170912114742/http://adventures-in-indonesia.co.uk/ | url-status = dead }}</ref> vendar pa smrtne žrtve niso redkost.<ref>{{cite web |url=http://www.halomitrekker.com/2015/06/main-object-on-rinjani-mountain.html |title=Main Object on Mount Rinjani |access-date=2026-01-25 |archive-date=2018-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180806210820/https://www.halomitrekker.com/2015/06/main-object-on-rinjani-mountain.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rinjanidawnadventures.com/mount-rinjani/|title=Seven Die on Mt. Rinjani|date=10 November 2019|website=Rinjani Dawn Adventures| publisher=rinjanidawnadventures.com|access-date=2010-03-10}}</ref> Julija 2009 je bila pot do vrha zaprta zaradi takratne vulkanske aktivnosti in nato ponovno odprta, ko se je aktivnost zmanjšala. Od začetka leta 2010 do vključno maja 2010 je bil dostop do Rinjanija zaradi vulkanske aktivnosti občasno spet omejen. Park je priljubljen za gorništvo in pohodništvo ter predstavlja pomemben naravni rezervat in zajetje vode. Park uradno obsega 41.330 hektarjev znotraj meja parka in vključuje nadaljnjih 66.000 hektarjev zaščitenega gozda zunaj. Gora in njeni sateliti tvorijo narodni park Rinjani (''Taman Nasional Gunung Rinjani''). Gora Rinjani je prejela nagrado World Legacy Award od organizacij Conservation International in Traveller (2004) ter je bila finalistka za nagrado Tourism for Tomorrow (2005 in 2008) Svetovnega sveta za potovalni turizem (WTTC). Uharico Rinjani (''Otus jolandae'') so našli leta 2003 in po 10 letih raziskav prepoznali kot novo endemično vrsto (osebki so bili zaznani že v 19. stoletju, vendar so bili identificirani kot sove vrste ''Mollucas scops'').<ref>{{cite web |date=14 February 2013 |title=Spesies Baru Burung Hantu Ditemukan di Lombok |url=https://www.thedailybeast.com/juliana-marins-family-demands-justice-after-she-is-left-for-dead-in-indonesia-volcano/?utm_source=chatgpt.com}}</ref> == Incidenti == Od maja 2007 do danes je gora Rinjani doživela številne plezalne tragedije.<ref>{{Cite web |last=R |first=Imelda |date=2025-05-06 |title=Malaysian Climber Killed in Fall on Mount Rinjani's Torean Trail |url=https://www.socialexpat.net/malaysian-climber-killed-in-fall-on-mount-rinjanis-torean-trail/ |access-date=2025-06-25 |website=Social Expat |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |date=2025-05-07 |title=Mount Rinjani was last on father’s wishlist, says son as climber laid to rest |url=https://www.thestar.com.my/news/nation/2025/05/07/mount-rinjani-was-last-on-fathers-wishlist-says-son-as-climber-laid-to-rest |access-date=2025-06-25 |website=The Star |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Riezman Khuzaimi's Brother-in-Law Dies After Falling While Climbing Mount Rinjani_his_Rescue_Rennie |url=https://news.sohu.com/a/www.sohu.com/a/891881660_122342248 |access-date=2025-06-25 |website=news.sohu.com }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Cite web |title=Malaysian Hiker Rennie Abdul Ghani, 57, Dies After Tragic Fall on Mount Rinjani_The_hiking |url=https://www.sohu.com/a/www.sohu.com/a/892974540_122342248 |access-date=2025-06-25 |website=www.sohu.com }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mail |first=Malay |date=2025-05-04 |title=Malaysian hiker Rennie Abdul Ghani, 57, dies after fall on Indonesia's Mount Rinjani |url=https://www.malaymail.com/news/malaysia/2025/05/04/malaysian-hiker-rennie-abdul-ghani-57-dies-after-fall-on-indonesias-mount-rinjani/175554 |access-date=2025-06-25 |website=Malay Mail |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Bernama |title=Search team recovers body of Malaysian who fell on Rinjani trail |url=https://thesun.my/malaysia-news/search-team-recovers-body-of-malaysian-who-fell-on-rinjani-trail-KG14036480 |access-date=2025-06-25 |website=thesun.my |language=en-MY}}</ref> Marca 2007 je sedem ljudi umrlo zaradi izpostavljenosti vročini, potem ko so se med prepovedjo nezakonito povzpeli na vulkan. 9. junija 2014 se je 53-letna avstralska plezalka zgrudila in umrla zaradi nenadnega napada astme le 2 kilometra znotraj parka. Nekaj ​​dni pozneje, med 8. in 10. majem 2016, se je 26-letna Indonezijka Ike Suseta Adelia utopila v kraterskem jezeru Segara Anak; močno deževje in strme obale so odložile iskanje. 10. novembra 2016 je 24-letna malezijska državljanka NgYinTeck padla v bližini izvira Aiq Kalak, potem ko je prezrla opozorila glede poti.<ref>{{Cite web |title=Malaysian Hiker Found Dead in Mount Rinjani, West Nusa Tenggara |url=https://jakartaglobe.id/lifestyle/malaysian-hiker-found-dead-mount-rinjani-west-nusa-tenggara |access-date=2025-07-19 |website=Jakarta Globe}}</ref> Med potresom na Lomboku julija 2018 je več plezalcev in vodnikov umrlo zaradi zemeljskih plazov, ki so se sprožili na pobočjih Rinjanija. Posebej pretresljiv primer se je zgodil 29. septembra 2024, ko so plezalci v bližini vrha po hudem padcu potrebovali intervencijo iskalne in reševalne ekipe. Kmalu zatem, 3. in 4. oktobra 2024, je 34-letni Rus, ki je nezakonito plezal v bližini posta 2 na smeri Sembalun, padel približno 200 metrov globoko, pri čemer si je zlomil lobanjo in trtico ter potreboval peturno reševanje. V usodnem primeru se je 3. in 4. maja 2025 57-letni Malezijec Rennie Abdul Ghani v odseku Torean/BanyuUrip potopil približno 80 metrov globoko; njegovo truplo so našle različne agencijske ekipe za iskanje in reševanje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mount Rinjani}} {{wikivoyage|Mount Rinjani}} * [http://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030 Smithsonian Institution's Global Volcanism Program – Rinjani – Eruption history, weekly activity reports, photos, synonyms and subsidiary features] * [[Wikibooks:The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands|The Geology of Indonesia-The Lesser Sunda Islands (Wikibooks)]] {{DEFAULTSORT:Rinjani}} [[Kategorija:Gore v Indoneziji]] [[Kategorija:Ognjeniki v Indoneziji]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Svete gore Indonezije]] [[Kategorija:Geoparki Indonezije]] eb95h0vuucc0rvyerfdmt48qj8a0lid 0 600735 6717991 6689571 2026-07-25T18:57:03Z VidicK01 193275 +Spremembe v PS, nadomestni poslanci, korekcije 6717991 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=[[Franc Križan]] {{small|(Demokrati)}}<br>[[Danijel Krivec]] {{small|(SDS)}}<br>[[Nataša Avšič Bogovič]] {{small|(Svoboda)}}|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Zoran Stevanović]] {{small|(Resni.ca)}}|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja je potekala 10. aprila 2026, na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenih poslancev, ki so za novega predsednika Državnega zbora izvolili [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Politične stranke == Stranke so navedene v obliki, v kateri so kandidirale na državnozborskih volitvah 2026. {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|minister}} | {{Composition bar|7|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} | {{Composition bar|1|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} | {{Composition bar|1|90|#1961ac}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|poslanka}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|poslanec}} | {{Composition bar|5|90|#e6342a}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | {{Composition bar|0|90|#00964f}} |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|predsednik DZ}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |[[Tamara Kozlovič]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |[[Zvone Černač]]<br>[[Karmen Furman]] |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Žakelj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Luka Goršek]] |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati.''' |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Elena Zavadlav Ušaj]] |[[Mojca Žnidarič]] |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]]{{efn|Do 23. julija 2026 delovala pod imenom [[Poslanska skupina Levica in Vesna]].}} |[[Asta Vrečko]] |[[Nataša Sukič]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Katja Kokot]] |[[Nedeljko Todorović]] |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Ziza]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} === Nadomestni poslanci === {| class="wikitable" style="text;font-size:99%;line-height:19px" !Poslanec ! colspan="2" |Poslanska skupina ! width="120" |Datum prenehanja funkcije !Vzrok !Nadomestni poslanec !Datum nastopa funkcije |- |[[Janez Janša]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | |[[Poslanska skupina SDS|SDS]] |22. maj 2026 |Predsednik vlade |[[Maruša Babnik]] |26. maj 2026 |- |[[Jernej Vrtovec]] | style="background:#009AC7; width:1px;" | |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]] |4. junij 2026 |Minister za infrastrukturo |[[Andrej Černigoj]] |9. junij 2026 |- |[[Janez Cigler Kralj]] | style="background:#009AC7; width:1px;" | |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]] |4. junij 2026 |Minister za kmetijstvo |[[Janez Beja]] |9. junij 2026 |- |[[Tadej Ostrc]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |4. junij 2026 |Minister za zdravje |[[Dejan Zakrajšek]] |9. junij 2026 |- |[[Suzana Lep Šimenko]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | |[[Poslanska skupina SDS|SDS]] |4. junij 2026 |Ministrica brez resorja |[[Luka Simonič]] |9. junij 2026 |- |[[Tea Košir]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |10. junij 2026 |Državna sekretarka |[[Elena Zavadlav Ušaj]] |15. junij 2026 |- |[[Barbara Levstik Šega]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |10. junij 2026 |Državna sekretarka |[[Ana Cajhen]] |15. junij 2026 |- |} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]], mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa bil predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo je najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Zbrane je na začetku nagovorila predsednica DZ v odhajanju [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je podala oceno preteklega mandata ter čestitala novoizvoljenim poslancem in jim zaželela uspešno delo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P.|last=J}}</ref> Sledil je še nagovor Franca Križana, ki je sejo vodil, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], to sta postala Tadej Ostrc in Zoran Stevanović, ter potrditev članov komisije. Mandate poslancev je najprej potrdila komisija, nato pa z 62 glasovi podpore še Državni zbor.<ref name=":1" /> Sledila je izbira predsednika DZ. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS in NSi, ki so za vodenje Državnega zbora predlagali [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. V [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS Svoboda]] so napovedali glasovanje proti predlogu, v [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] in [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov in s podporo [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]] in poslancev [[Tretji blok|Tretjega bloka]] postal 17. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi izredni seji DZ, ki je potekala 21. aprila 2026, je Državni zbor izbiral še dva od treh podpredsednikov. PS SDS je za položaj predlagala [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]], ki je funkcijo že opravljal v preteklem mandatu; poslanci strank Demokrati in Resnica pa so vložili kandidaturo Franca Križana. Oba kandidata sta bila na tajnem glasovanju potrjena s preko 80 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 11. maja 2026 je bila za tretjo podpredsednico s tajnimi volitvami in 74 glasovi podpore izvoljena [[Nataša Avšič Bogovič]], članica Svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> ==== Volitve predsednika državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |10. april 2026 |11 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''48''' |29 |2 |tajno glasovanje |} ==== Volitve podpredsednikov državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |rowspan=2|21. april 2026 |28 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''84''' |4 |0 |tajno glasovanje |- |11 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Franc Križan]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''86''' |2 |0 |tajno glasovanje |- |11. maj 2026 |29 poslancev |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' |83 |style="background:#9bf796;"|'''74''' |5 |4 |tajno glasovanje |} ==== Preimenovanje PS Levica in Vesna ==== 22. julija 2026 je stranka [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] uradno zahtevala, da Levica iz imena skupne poslanske skupine v državnem zboru umakne njeno ime, saj da naj bi bila kot partnerska stranka premalo vključena v delo, odločitve in kadrovanje.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-22|title=Vesna zahteva umik svojega imena iz imena poslanske skupine|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-imena-poslanske-skupine/|access-date=2026-07-25|website=N1|language=sl-SI}}</ref> Sokoordinator Levice Mesec je razočaranje pripisal dejstvu, da se na marčnih volitvah nobenemu od kandidatov Vesne ni uspelo uvrstiti v državni zbor, saj je vseh pet poslanskih mest pripadlo Levici. Slednja je zahtevi po umiku imena ugodila naslednjega dne, 23. julija 2026, s čimer se je poslanska skupina uradno preimenovala v [[Poslanska skupina Levica|Poslansko skupina Levica]].<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Levica odstranila Vesno iz imena poslanske skupine |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-odstranila-vesno-iz-imena-poslanske-skupine/788961 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] ktwu52pn64f4gvucglgj3xykgkyp66h 6718099 6717991 2026-07-26T09:34:31Z VidicK01 193275 +Vsi položaji, izvolitev generalne sekretarke DZ, izvršilna oblast v času 10. DZ kot zakonodajne oblasti 6718099 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1='''Koalicija (43):''' {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}}'''Podpora (7):''' {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}'''Opozicija (40):''' {{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#9A231C|Levica: 5}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=[[Franc Križan]] {{small|(Demokrati)}}<br>[[Danijel Krivec]] {{small|(SDS)}}<br>[[Nataša Avšič Bogovič]] {{small|(Svoboda)}}|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Zoran Stevanović]] {{small|(Resni.ca)}}|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja je potekala 10. aprila 2026, na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenih poslancev, ki so za novega predsednika Državnega zbora izvolili [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Politične stranke == Stranke so navedene v obliki, v kateri so kandidirale na državnozborskih volitvah 2026. {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|minister}} | {{Composition bar|7|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} | {{Composition bar|1|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} | {{Composition bar|1|90|#1961ac}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|poslanka}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|poslanec}} | {{Composition bar|5|90|#e6342a}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | {{Composition bar|0|90|#00964f}} |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|predsednik DZ}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |[[Tamara Kozlovič]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |[[Zvone Černač]]<br>[[Karmen Furman]] |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Žakelj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Luka Goršek]] |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati.''' |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Elena Zavadlav Ušaj]] |[[Mojca Žnidarič]] |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]]{{efn|Do 23. julija 2026 delovala pod imenom [[Poslanska skupina Levica in Vesna]].}} |[[Asta Vrečko]] |[[Nataša Sukič]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Katja Kokot]] |[[Nedeljko Todorović]] |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Ziza]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |} {{noteslist}} == Vodstvo == {| class="wikitable" |+ !Položaj ! colspan="2" |Nosilec |- |[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik]] | style="background:#7C5199;" | |'''[[Zoran Stevanović]]''' <small>([[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]]), od 10. aprila 2026</small> |- |[[Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Podpredsednik]] | style="background:#FEF200;" | |'''[[Danijel Krivec]]''' <small>([[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]]),</small> <small>od 21. aprila 2026</small> |- |Podpredsednik | style="background:#2AEBEB;" | |'''[[Franc Križan]]''' <small>([[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]), od 21. aprila 2026</small> |- |Podpredsednica | style="background:#005DA3;" | |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' <small>([[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]]),</small> <small>od 11. maja 2026</small> |- |Generalna sekretarka | style="background:#808080;" | |'''[[Špela Ocvirk]]''' <small>(neodvisna), od 11. maja 2026</small> |- |} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} === Nadomestni poslanci === {| class="wikitable" style="text;font-size:99%;line-height:19px" !Poslanec ! colspan="2" |Poslanska skupina ! width="120" |Datum prenehanja funkcije !Vzrok !Nadomestni poslanec !Datum nastopa funkcije |- |[[Janez Janša]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | |[[Poslanska skupina SDS|SDS]] |22. maj 2026 |Predsednik vlade |[[Maruša Babnik]] |26. maj 2026 |- |[[Jernej Vrtovec]] | style="background:#009AC7; width:1px;" | |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]] |4. junij 2026 |Minister za infrastrukturo |[[Andrej Černigoj]] |9. junij 2026 |- |[[Janez Cigler Kralj]] | style="background:#009AC7; width:1px;" | |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]] |4. junij 2026 |Minister za kmetijstvo |[[Janez Beja]] |9. junij 2026 |- |[[Tadej Ostrc]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |4. junij 2026 |Minister za zdravje |[[Dejan Zakrajšek]] |9. junij 2026 |- |[[Suzana Lep Šimenko]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | |[[Poslanska skupina SDS|SDS]] |4. junij 2026 |Ministrica brez resorja |[[Luka Simonič]] |9. junij 2026 |- |[[Tea Košir]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |10. junij 2026 |Državna sekretarka |[[Elena Zavadlav Ušaj]] |15. junij 2026 |- |[[Barbara Levstik Šega]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |10. junij 2026 |Državna sekretarka |[[Ana Cajhen]] |15. junij 2026 |- |} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]], mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa bil predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo je najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Zbrane je na začetku nagovorila predsednica DZ v odhajanju [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je podala oceno preteklega mandata ter čestitala novoizvoljenim poslancem in jim zaželela uspešno delo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P.|last=J}}</ref> Sledil je še nagovor Franca Križana, ki je sejo vodil, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], to sta postala Tadej Ostrc in Zoran Stevanović, ter potrditev članov komisije. Mandate poslancev je najprej potrdila komisija, nato pa z 62 glasovi podpore še Državni zbor.<ref name=":1" /> Sledila je izbira predsednika DZ. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS in NSi, ki so za vodenje Državnega zbora predlagali [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. V [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS Svoboda]] so napovedali glasovanje proti predlogu, v [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] in [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov in s podporo [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]] in poslancev [[Tretji blok|Tretjega bloka]] postal 17. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi izredni seji DZ, ki je potekala 21. aprila 2026, je Državni zbor izbiral še dva od treh podpredsednikov. PS SDS je za položaj predlagala [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]], ki je funkcijo že opravljal v preteklem mandatu; poslanci strank Demokrati in Resnica pa so vložili kandidaturo Franca Križana. Oba kandidata sta bila na tajnem glasovanju potrjena s preko 80 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 11. maja 2026 je bila za tretjo podpredsednico s tajnimi volitvami in 74 glasovi podpore izvoljena [[Nataša Avšič Bogovič]], članica Svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> 6. maja 2026 je Resni.ca za novo generalno sekretarko Državnega zbora predlagala Špelo Ocvirk, dotedanjo direktorico Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Resni.ca potrdila: Kandidatka za generalno sekretarko državnega zbora je Špela Ocvirk |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-potrdila-kandidatka-za-generalno-sekretarko-drzavnega-zbora-je-spela-ocvirk/781360 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Glasovanje o njenem imenovanju je potekalo 11. maja. Njeno kandidaturo so podprli v Resni.ci, SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, nasprotovali so ji v SD in Levici, poslanci Svobode pa so bili vzdržani. Ocvirkova je bila tako s 46 glasovi podpore izvoljena in na položaju nasledila Uršulo Zore Tavčar, ki je funkcijo generalne sekretarke DZ opravljala od leta 2014 dalje.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. P. |title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-11 |title=Izbrano glasovanje: Sklep o imenovanju generalne sekretarke Državnega zbora |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/izbranoGlasovanje/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0NLILMDQ0CjT39zHw8DA0D_Q30w8EKvCy9Hb1ACtyNgkwNAl2MnHyDDYwNgoON9KOI0W-AAzgaEKcfj4Io_MYX5IaGhjoqKgIAzEc5Qg!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?seja=v3IksCFwbabYVMgNly49iQ&uid=C1257A70003EE753C1258DF400688F8D&mandat=X |access-date=2026-07-26 |website=dz-rs.si}}</ref> ==== Volitve predsednika državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |10. april 2026 |11 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''48''' |29 |2 |tajno glasovanje |} ==== Volitve podpredsednikov državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |rowspan=2|21. april 2026 |28 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''84''' |4 |0 |tajno glasovanje |- |11 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Franc Križan]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''86''' |2 |0 |tajno glasovanje |- |11. maj 2026 |29 poslancev |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' |83 |style="background:#9bf796;"|'''74''' |5 |4 |tajno glasovanje |} ==== Volitve generalne sekretarke državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |11. maj 2026 |5 poslancev |Generalna sekretarka DZ |'''[[Špela Ocvirk]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''46''' |9 |24 |/ |} ==== Preimenovanje PS Levica in Vesna ==== 22. julija 2026 je stranka [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] uradno zahtevala, da Levica iz imena skupne poslanske skupine v državnem zboru umakne njeno ime, saj da naj bi bila kot partnerska stranka premalo vključena v delo, odločitve in kadrovanje.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-22|title=Vesna zahteva umik svojega imena iz imena poslanske skupine|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-imena-poslanske-skupine/|access-date=2026-07-25|website=N1|language=sl-SI}}</ref> Sokoordinator Levice Mesec je razočaranje pripisal dejstvu, da se na marčnih volitvah nobenemu od kandidatov Vesne ni uspelo uvrstiti v državni zbor, saj je vseh pet poslanskih mest pripadlo Levici. Slednja je zahtevi po umiku imena ugodila naslednjega dne, 23. julija 2026, s čimer se je poslanska skupina uradno preimenovala v [[Poslanska skupina Levica|Poslansko skupina Levica]].<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Levica odstranila Vesno iz imena poslanske skupine |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-odstranila-vesno-iz-imena-poslanske-skupine/788961 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Izvršilna oblast == {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;line-height:19px" |+ ! rowspan="2" |Vlada ! colspan="2" rowspan="2" |Premier ! colspan="5" |Mandat ! rowspan="2" style="width: 137px;" |Koalicijske stranke |- !Tip vlade !Začetek !Konec !Trajanje !Sklic DZ |- |rowspan=2|[[15. vlada Republike Slovenije]] |rowspan=2 style="background:#005DA3" | |rowspan=2|[[Robert Golob]] ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) |[[Večinska vlada]]<br>(51 glasov) |1. junij 2022 |10. april 2026 |<small>1407 dni</small> |align=center|[[9. državni zbor Republike Slovenije|9.]] |{{Color box|#005DA3|border=darkgray}} [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (39)<br>{{Color box|#E3000F|border=darkgray}} [[Socialni demokrati|SD]] (9)<br>{{Color box|#9A231C|border=darkgray}} [[Levica (Slovenija)|Levica]] (3) |- |[[Manjšinska vlada|Manjšinska]] [[prehodna vlada]]<br>(40 glasov) |10. april 2026 |4. junij 2026 |<small>57 dni</small> |rowspan=2 align=center|10. |{{Color box|#005DA3|border=darkgray}} [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (29)<br>{{Color box|#E3000F|border=darkgray}} [[Socialni demokrati|SD]] (6)<br>{{Color box|#9A231C|border=darkgray}} [[Levica (Slovenija)|Levica]] (5) |- |[[16. vlada Republike Slovenije]] | style="background:#FEF200" | |[[Janez Janša]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) |[[Manjšinska vlada]]<br>(43 glasov) |4. junij 2026 |trenutni |{{small|{{Age in days|2026|06|04|sep=,|duration=on}}}} <small>dni</small> |{{Color box|#FEF200|border=darkgray}} [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (28)<br>{{Color box|{{party color|Nova Slovenija}}|border=darkgray}} [[Nova Slovenija|NSi]] (7)<br>{{Color box|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}|border=darkgray}} [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] (1)<br>{{Color box|#1961AC|border=darkgray}} [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] (1)<br>{{Color box|#2AEBEB|border=darkgray}} [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] (6)<br>Podpora:<br>{{Color box|{{party color|Resni.ca}}|border=darkgray}} [[Resni.ca]] (5) |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] 5r2zue1csq3j5ock7bhvsw0bfpsgfqd 6718100 6718099 2026-07-26T09:38:25Z VidicK01 193275 nič več začasni vodja 6718100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1='''Koalicija (43):''' {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}}'''Podpora (7):''' {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}'''Opozicija (40):''' {{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#9A231C|Levica: 5}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=[[Franc Križan]] {{small|(Demokrati)}}<br>[[Danijel Krivec]] {{small|(SDS)}}<br>[[Nataša Avšič Bogovič]] {{small|(Svoboda)}}|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Zoran Stevanović]] {{small|(Resni.ca)}}|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja je potekala 10. aprila 2026, na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenih poslancev, ki so za novega predsednika Državnega zbora izvolili [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Politične stranke == Stranke so navedene v obliki, v kateri so kandidirale na državnozborskih volitvah 2026. {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|minister}} | {{Composition bar|7|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} | {{Composition bar|1|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} | {{Composition bar|1|90|#1961ac}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|poslanka}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|poslanec}} | {{Composition bar|5|90|#e6342a}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | {{Composition bar|0|90|#00964f}} |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|predsednik DZ}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |[[Tamara Kozlovič]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |[[Zvone Černač]]<br>[[Karmen Furman]] |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Žakelj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Luka Goršek]] |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati.''' |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Elena Zavadlav Ušaj]] |[[Mojca Žnidarič]] |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]]{{efn|Do 23. julija 2026 delovala pod imenom [[Poslanska skupina Levica in Vesna]].}} |[[Asta Vrečko]] |[[Nataša Sukič]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Katja Kokot]] |[[Nedeljko Todorović]] |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Ziza]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |} {{noteslist}} == Vodstvo == {| class="wikitable" |+ !Položaj ! colspan="2" |Nosilec |- |[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik]] | style="background:#7C5199;" | |'''[[Zoran Stevanović]]''' <small>([[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]]), od 10. aprila 2026</small> |- |[[Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Podpredsednik]] | style="background:#FEF200;" | |'''[[Danijel Krivec]]''' <small>([[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]]),</small> <small>od 21. aprila 2026</small> |- |Podpredsednik | style="background:#2AEBEB;" | |'''[[Franc Križan]]''' <small>([[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]), od 21. aprila 2026</small> |- |Podpredsednica | style="background:#005DA3;" | |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' <small>([[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]]),</small> <small>od 11. maja 2026</small> |- |Generalna sekretarka | style="background:#808080;" | |'''[[Špela Ocvirk]]''' <small>(neodvisna), od 11. maja 2026</small> |- |} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} === Nadomestni poslanci === {| class="wikitable" style="text;font-size:99%;line-height:19px" !Poslanec ! colspan="2" |Poslanska skupina ! width="120" |Datum prenehanja funkcije !Vzrok !Nadomestni poslanec !Datum nastopa funkcije |- |[[Janez Janša]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | |[[Poslanska skupina SDS|SDS]] |22. maj 2026 |Predsednik vlade |[[Maruša Babnik]] |26. maj 2026 |- |[[Jernej Vrtovec]] | style="background:#009AC7; width:1px;" | |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]] |4. junij 2026 |Minister za infrastrukturo |[[Andrej Černigoj]] |9. junij 2026 |- |[[Janez Cigler Kralj]] | style="background:#009AC7; width:1px;" | |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]] |4. junij 2026 |Minister za kmetijstvo |[[Janez Beja]] |9. junij 2026 |- |[[Tadej Ostrc]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |4. junij 2026 |Minister za zdravje |[[Dejan Zakrajšek]] |9. junij 2026 |- |[[Suzana Lep Šimenko]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | |[[Poslanska skupina SDS|SDS]] |4. junij 2026 |Ministrica brez resorja |[[Luka Simonič]] |9. junij 2026 |- |[[Tea Košir]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |10. junij 2026 |Državna sekretarka |[[Elena Zavadlav Ušaj]] |15. junij 2026 |- |[[Barbara Levstik Šega]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |10. junij 2026 |Državna sekretarka |[[Ana Cajhen]] |15. junij 2026 |- |} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]], mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa bil predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo je najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Zbrane je na začetku nagovorila predsednica DZ v odhajanju [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je podala oceno preteklega mandata ter čestitala novoizvoljenim poslancem in jim zaželela uspešno delo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P.|last=J}}</ref> Sledil je še nagovor Franca Križana, ki je sejo vodil, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], to sta postala Tadej Ostrc in Zoran Stevanović, ter potrditev članov komisije. Mandate poslancev je najprej potrdila komisija, nato pa z 62 glasovi podpore še Državni zbor.<ref name=":1" /> Sledila je izbira predsednika DZ. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS in NSi, ki so za vodenje Državnega zbora predlagali [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. V [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS Svoboda]] so napovedali glasovanje proti predlogu, v [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] in [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov in s podporo [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]] in poslancev [[Tretji blok|Tretjega bloka]] postal 17. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi izredni seji DZ, ki je potekala 21. aprila 2026, je Državni zbor izbiral še dva od treh podpredsednikov. PS SDS je za položaj predlagala [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]], ki je funkcijo že opravljal v preteklem mandatu; poslanci strank Demokrati in Resnica pa so vložili kandidaturo Franca Križana. Oba kandidata sta bila na tajnem glasovanju potrjena s preko 80 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 11. maja 2026 je bila za tretjo podpredsednico s tajnimi volitvami in 74 glasovi podpore izvoljena [[Nataša Avšič Bogovič]], članica Svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> 6. maja 2026 je Resni.ca za novo generalno sekretarko Državnega zbora predlagala Špelo Ocvirk, dotedanjo direktorico Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Resni.ca potrdila: Kandidatka za generalno sekretarko državnega zbora je Špela Ocvirk |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-potrdila-kandidatka-za-generalno-sekretarko-drzavnega-zbora-je-spela-ocvirk/781360 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Glasovanje o njenem imenovanju je potekalo 11. maja. Njeno kandidaturo so podprli v Resni.ci, SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, nasprotovali so ji v SD in Levici, poslanci Svobode pa so bili vzdržani. Ocvirkova je bila tako s 46 glasovi podpore izvoljena in na položaju nasledila Uršulo Zore Tavčar, ki je funkcijo generalne sekretarke DZ opravljala od leta 2014 dalje.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. P. |title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-11 |title=Izbrano glasovanje: Sklep o imenovanju generalne sekretarke Državnega zbora |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/izbranoGlasovanje/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0NLILMDQ0CjT39zHw8DA0D_Q30w8EKvCy9Hb1ACtyNgkwNAl2MnHyDDYwNgoON9KOI0W-AAzgaEKcfj4Io_MYX5IaGhjoqKgIAzEc5Qg!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?seja=v3IksCFwbabYVMgNly49iQ&uid=C1257A70003EE753C1258DF400688F8D&mandat=X |access-date=2026-07-26 |website=dz-rs.si}}</ref> ==== Volitve predsednika državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |10. april 2026 |11 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''48''' |29 |2 |tajno glasovanje |} ==== Volitve podpredsednikov državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |rowspan=2|21. april 2026 |28 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''84''' |4 |0 |tajno glasovanje |- |11 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Franc Križan]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''86''' |2 |0 |tajno glasovanje |- |11. maj 2026 |29 poslancev |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' |83 |style="background:#9bf796;"|'''74''' |5 |4 |tajno glasovanje |} ==== Volitve generalne sekretarke državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |11. maj 2026 |5 poslancev |Generalna sekretarka DZ |'''[[Špela Ocvirk]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''46''' |9 |24 |/ |} ==== Preimenovanje PS Levica in Vesna ==== 22. julija 2026 je stranka [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] uradno zahtevala, da Levica iz imena skupne poslanske skupine v državnem zboru umakne njeno ime, saj da naj bi bila kot partnerska stranka premalo vključena v delo, odločitve in kadrovanje.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-22|title=Vesna zahteva umik svojega imena iz imena poslanske skupine|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-imena-poslanske-skupine/|access-date=2026-07-25|website=N1|language=sl-SI}}</ref> Sokoordinator Levice Mesec je razočaranje pripisal dejstvu, da se na marčnih volitvah nobenemu od kandidatov Vesne ni uspelo uvrstiti v državni zbor, saj je vseh pet poslanskih mest pripadlo Levici. Slednja je zahtevi po umiku imena ugodila naslednjega dne, 23. julija 2026, s čimer se je poslanska skupina uradno preimenovala v [[Poslanska skupina Levica|Poslansko skupina Levica]].<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Levica odstranila Vesno iz imena poslanske skupine |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-odstranila-vesno-iz-imena-poslanske-skupine/788961 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Izvršilna oblast == {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;line-height:19px" |+ ! rowspan="2" |Vlada ! colspan="2" rowspan="2" |Premier ! colspan="5" |Mandat ! rowspan="2" style="width: 137px;" |Koalicijske stranke |- !Tip vlade !Začetek !Konec !Trajanje !Sklic DZ |- |rowspan=2|[[15. vlada Republike Slovenije]] |rowspan=2 style="background:#005DA3" | |rowspan=2|[[Robert Golob]] ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) |[[Večinska vlada]]<br>(51 glasov) |1. junij 2022 |10. april 2026 |<small>1407 dni</small> |align=center|[[9. državni zbor Republike Slovenije|9.]] |{{Color box|#005DA3|border=darkgray}} [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (39)<br>{{Color box|#E3000F|border=darkgray}} [[Socialni demokrati|SD]] (9)<br>{{Color box|#9A231C|border=darkgray}} [[Levica (Slovenija)|Levica]] (3) |- |[[Manjšinska vlada|Manjšinska]] [[prehodna vlada]]<br>(40 glasov) |10. april 2026 |4. junij 2026 |<small>57 dni</small> |rowspan=2 align=center|10. |{{Color box|#005DA3|border=darkgray}} [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (29)<br>{{Color box|#E3000F|border=darkgray}} [[Socialni demokrati|SD]] (6)<br>{{Color box|#9A231C|border=darkgray}} [[Levica (Slovenija)|Levica]] (5) |- |[[16. vlada Republike Slovenije]] | style="background:#FEF200" | |[[Janez Janša]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) |[[Manjšinska vlada]]<br>(43 glasov) |4. junij 2026 |trenutni |{{small|{{Age in days|2026|06|04|sep=,|duration=on}}}} <small>dni</small> |{{Color box|#FEF200|border=darkgray}} [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (28)<br>{{Color box|{{party color|Nova Slovenija}}|border=darkgray}} [[Nova Slovenija|NSi]] (7)<br>{{Color box|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}|border=darkgray}} [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] (1)<br>{{Color box|#1961AC|border=darkgray}} [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] (1)<br>{{Color box|#2AEBEB|border=darkgray}} [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] (6)<br>Podpora:<br>{{Color box|{{party color|Resni.ca}}|border=darkgray}} [[Resni.ca]] (5) |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] h3dx532edfz0zd8lk3hmx8c5ivdkh53 2 603517 6718083 6717279 2026-07-26T08:29:08Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718083 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Uporabnik wi-3}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]] ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 1px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - OLS(K)|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - OS|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 1px solid ; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;">[[Slika:Mala Tičarica - severna panorama.jpg |250 px]] Panorama iz [[Tičarica|Male Tičarice]], lastna fotografija</div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Vse osebnosti iz [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Janez Frančišek Janeček]] == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" ! scope="col" | št. ! scope="col" | Država !Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''-[[Francesca Albanese]]'' [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] 0wnayomwldbrsb9c67uomrz8m4nj09t 0 604426 6718169 6705588 2026-07-26T11:52:58Z MaksiKavsek 244409 pp ref 6718169 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Jožef Edvard Kersnik''' (tudi ''Josip Kersnik'',<ref name=":2" /> {{Jezik-de|Joseph Eduard Kerſnik, Kerßnik}}<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01110 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/01110/?pg=62|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00157 {{!}} Brdo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/brdo/00157/?pg=112|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[narodni buditelj]], [[pravnik]] in [[sodnik]], * [[28. marec]] [[1823]], [[Ljubljana]], † [[3. julij]] [[1877]], [[Brdo pri Lukovici]]. Poznan je predvsem kot oče pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]]. == Življenje == Kersnik se je rodil 28. marca 1823 v Ljubljani, očetu [[Janez Krstnik Kersnik|Janezu Krstniku Kersniku]] in Mariji, rojeni Matovic.<ref name=":0" /> [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v Ljubljani, kjer je med letoma 1833 in 1841 končal [[Gimnazija|gimnazijo]] in [[licej]]. Nato je doštudiral pravo na [[Pravna fakulteta na Dunaju|dunajski pravni fakulteti]]. Leta 1847 je postal koncipientski praktikant pri cesarsko-kraljevem ilirskem glavarstvu. Junija 1848 je bil izvoljen za odbornika (član vodstva) Slovenskega zbora v Ljubljani.<ref>{{cite journal|date=14. junij 1848|year=1848|title=Perva velika skupšina slovenskiga zbora v Ljubljani|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-66VT69TX|journal=Kmetijske in rokodelske novice|language=sl|volume=6|issue=24|page=101}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis slovenskiga družtva na Kranjskim|last=Bleiweis|first=Janez|publisher=Jožef Blaznik|year=1849|location=Ljubljana|page=XVI (16)|cobiss=84318976|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAWVZ3KM|author-link=Janez Bleiweis}}</ref> Zahajal je tudi v ljubljansko čitalnico.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Jožef Kersnik|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/jozef-kersnik/|accessdate=2026-06-21|language=sl|website=www.kamra.si}}</ref> Leta 1850 je napredoval v avskultanta v Ljubljani, še istega leta pa je prevzel funkcijo sodnega aktuarja na Brdu.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00163 {{!}} Brdo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/brdo/00163/?pg=44|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref> Pozneje je bil dodeljen k okrožnemu sodišču v Ljubljani, kjer je delal kot sodni adjunkt,<ref>{{cite journal|year=1851|title=Verzeichniß der hier Verstorbenen|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URFS2HWG|journal=Laibacher Zeitung|language=de|issue=281|pages=5–6}}</ref> leta 1854 pa kot substitut v [[Litija|Litiji]]. Leta 1855 se je stalno zaposlil pri okrožnem sodišču v Ljubljani,<ref>prim. še: {{cite book|last=Razlag|first=Radoslav|title=Slovenski pravnik|publisher=J. A. Kienreich|location=Gradec|year=1862|page=8|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B75LVVVX|cobiss=42274049|language=slovenščina|authorlink=Radoslav Razlag}}</ref> leta 1867 je postal okrožni sodnik v [[Stična|Stični]] in leta 1868 na Brdu.<ref>{{cite journal|year=1868|title=Amtlicher Theil; im Herzogthume Krain|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJ5789B4|journal=Laibacher Zeitung|language=de|publisher=Ignaz Alois Edler v. Kleinmayr|issue=186|page=1}}</ref> Leta 1877 je dobil naziv deželnosodnega svetnika, vendar ga zaradi smrti ni več koristil. [[Josip Jurčič]] ga je v povesti [[Pravda med bratoma|''Pravda mej bratoma'']] opisal kot dobrega in pravičnega sodnika.<ref name=":2">{{cite journal|last=Jurčič|first=Josip|year=1879|title=Pravda mej bratoma. Povest iz zdanjega kmetskega življenja. VIII.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6O0KEXI|journal=Zvon|language=sl|volume=5|issue=16|author-link=Josip Jurčič|pages=244-247}}</ref> Bil bi naj tudi zelo priljubljen med prebivalstvom na Brdu.<ref name=":3" /> Umrl je zaradi [[Piemija|piemije]] 3. julija 1877 v [[Grad Brdo pri Lukovici|brdskem gradu]]. Pokopan je bil 5. julija 1877.<ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00160 {{!}} Brdo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/brdo/00160/?pg=115|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref><ref>{{cite journal|year=1877|title=Listek za raznoterosti; Na Berdu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW0V8HER|journal=Zgodnja Danica|language=sl|volume=30|issue=27|pages=216}}</ref> === Družina === Na Brdu je delal skupaj z [[Leopold Höffern|Leopoldom Höffernom]], sinom graščakinje Ivane, ki mu je predstavil svojo sestro Berto Marijo Beatriko Höffern [[Plemstvo|pl.]] Saalfeld ({{Jezik-de|Berta Maria Beatrix Höffern von Saalfeld}}).<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Ko je že bila [[Nosečnost|noseča]] se je z njo poročil, in sicer, v [[Župnija Brdo|župniji Brdo]] 22. februarja 1852.<ref name=":1" /> Rodilo se jima je šest otrok, vendar so tri hčere že zgodaj umrle.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.familysearch.org/en/tree/person/details/G299-LYP|title=Jožef Kersnik (9 April 1823–3 July 1877)|date=22 maj 2023|accessdate=2026-06-19|website=www.familysearch.org}}</ref> Ostali so trije sinovi: [[Anton Kersnik|Anton]] je bil pravnik, [[Josip Kersnik|Josip]] - Pepi zdravnik v [[Krško|Krškem]] in Janko, ki pa je ostal kot notar na Brdu. Jožef Kersnik je družino vzgajal v slovenskem duhu.<ref name=":3" /> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{SloBio|id=272543|avtor=Ivan Grafenauer|ime=Jožef Kersnik|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kersnik, Jožef}} [[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete na Dunaju]] 2fl7vt5lkz1wb7irgl71oibapd5fk88 0 604780 6717990 6717744 2026-07-25T18:55:06Z Octopus 13285 /* Daodzong (1055–1101) */ → Šjao Guanjin 6717990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = Cesar | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Dinastija Song|Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Kasnejši Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osvojitvi.{{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== [[Slika:契丹冠 08.jpg|thumb| |Zmajeva krona dinastije Ljao, izdelana v dinastiji Song in kot davek podarjena dinastiji Ljao <ref>{{Cite web|url=https://www.slam.org/collection/objects/41604/|title=Crown|website=Slam.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:契丹冠 01.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] [[Slika:鎏金银扞腰06272.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] Petnajstletni Jelu Dzongdžen, posmrtno cesar Šingdzong iz Ljaa, je bil sin cesarja [[Šengdzong]]a in [[Šjao Novdžin]], ene od njegovih nižjih soprog. Dzongdžen je bil kljub svojemu nižjemu statusu vzgojen kot posvojeni sin cesarice Čitijan (Šjao Pusage). Šjao Novdžin je organizirala zaroto proti svoji dolgoletni rivalki Čitijan. Čintijan so izgnali in jo nato prisilili, da je storila samomor. Novdžin se je razglasila za regentko, svoj rojstni dan razglasila za državni praznik in začela voditi dvor ter opravljati dolžnosti, ki so bile običajno v pristojnosti cesarjev. Leta 1034 je Novdžin skovala novo zaroto, da bi Šingdzonga nadomestila z njegovim mlajšim bratom Džongjuanom, ki ga je sama vzgojila. Džongjuan ni hotel biti del zarote in je načrte njune matere izdal Šingdzongu. Novdžin je bila izgnana v Šengdzongov mavzolej. Džongjuan je bil za razkritje zarote nagrajen z nazivom 'cesarski mlajši brat' in zasedel vrsto visokih položajev: vrhovnega poveljnika vojske, severnega komisarja za vojaške zadeve in podkralja južne prestolnice.{{sfn|Twitchett|1994|p=114–116}} Novdžinini sorodniki so obdržali svoje položaje na dvoru. Leta 1037 se je Šingdzong poskušal spraviti z nasprotniki in začel z Novžin ravnati z velikim spoštovanjem in jo obiskovati. Njenega brata Šjao Šjaomuja je imenoval za severnega kanclerja. Leta 1039 se je Novdžin vrnila v prestolnico in se podvrgla slovesnosti ponovnega rojstva, da bi simbolično ponovno vzpostavila svoj položaj. Dinastija Song ki je začela pošiljati samo njej namenjene odposlance, da bi ji izkazovali spoštovanje.{{sfn|Twitchett|1994|p=115}} Leta 1036 je bil objavljen ''Šinding tjaodži'', zakonik dinastije Ljao. Vseboval je 547 členov in zbral vse zakone, sprejete od [[Abaodzi]]jeve vladavine. Leta 1046 je bilo vsem lokalnim upraviteljem naloženo, da vse sodne primere posredujejo Glavni prestolnici. Zakonik je bil leta 1051 revidiran. Splošni rabi zakonika je nasprotovala Džongjuanova prokitanska frakcija. Leta 1043 je bilo Kitajcem v južnih območjih države prepovedano imeti loke in puščice. Leta 1044 so bili na Džongjuanov predlog v vseh prestolnicah postavljeni kitanski policijski inšpektorji za zaščito kitanskih interesov. Leta 1046 je bilo Kitanom prepovedano prodajati sužnje Kitajcem.{{sfn|Twitchett|1994|p=116}} Na drugi strani so se omejitve za Balhe sprostile. Dovoljeno jim je bilo igrati polo, ki je sicer veljal za vojaško urjenje.{{sfn|Twitchett|1994|p=116–117}} Med Šingdzongovo vladavino je Ljao vojaško nazadoval. Številne vojne v prejšnjih desetletjih so močno izčrpale prebivalstvo. Konec tridesetih let 11. stoletja je Šingdzong svoje ministre prosil za nasvet, kako se spopasti z naraščajočo stisko, osiromašenjem, notranjim nezadovoljstvom in razbojništvom zaradi pretiranih zahtev vojske. Konfucijanski učenjak Šjao Handžjanu se je zavzemal za umik preobremenjenih garnizij z oddaljenih meja in prenehanje ekspanzionistične politike, ki je vključevala neuporabna ozemlja. Vojska bi morala biti skoncentrirana na ključnih območjih na jugu in vzhodu države. Leta 1039 je bil izveden popis prebivalstva, ki je dal osnovo za novačenje. Vojski je primanjkovalo konj, zato je bilo žrtvovanje konj in volov na slovesnostih od leta 1043 prepovedano. Vojaške enote so bile leta 1046 vpisane v registre, ki so bili leta 1051 revidirani. Cesarja je skrbela tudi kakovost usposabljanja čet, zlasti kitajskih, ki so se specializirale za topništvo in samostrele. Kitajske čete je okrepil s kitansko konjenico.{{sfn|Twitchett|1994|p=120}} Leta 1042 so Kitani izkoristili Li Juanhaojevo invazijo na Song in od dinastije Song zahtevali ozemeljske koncesije. Pogajanja so privedla do tega, da je Ljao opustil svoje ozemeljske zahteve v zameno za povečanje davka na 200.000 taelov srebra in 300.000 bal svile letno. Ko je Li Juanhao leta 1043 Kitane prosil, naj se mu pridružijo pri napadu na dinastijo Song, je Šingdzong prošnjo zavrnil. Leta 1044 se je nekaj [[Tanguti|Tangutov]] na ozemlju Ljaa uprlo in nato pobegnilo v Zahodno Šja. Kitani so za spodbujanje upora okrivili Juanhaoja in proti njemo takoj poslali vojsko pod poveljstvom Džongjuana in severnega komisarja za vojaške zadeve Šjao Huija. Vojska Ljaa je sprva zmagala, vendar ji ni uspelo zavzeti prestolnice dinastije Šjao. Sledil je brutalen protinapad branilcev.{{sfn|Mote|2003|p=185}} Po besedah vohunov dinastije Song so čez puščavo kolone vozov prevažale domov mrtve vojake Ljaa.{{sfn|Smith|2015|p=126}} Leta 1048 je cesar dinastije Šja umrl in prestol je zasedel dojenček. Kitani so v tem videli priložnost za maščevanje in trikrat zaporedoma napadli. Vojska pod Šingdzongovim osebnim poveljstvom je naletela na le malo odpora, vendar se je morala umakniti zaradi pomanjkanja vode in pašnikov za konje. Šjao Huijeva vojska je s flotilo vojnih ladij napredovala po [[Rumena reka|Rumeni reki]], a je bila napadena in poražena. Tretja vojska je napadla tangutsko palačo v gorovju Helan in ujela Juanhaovo mlado vdovo in nekaj visokih uradnikov. Kitani so naslednje leto ponovno napadli in izropali podeželje Šja ter sprejeli predajo tangutskega generala. Zahodna Šja se je strinjala, da postane kitanski vazal. Miroljubni odnosi so bili obnovljeni leta 1053.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} Leta 1044 je Datong uradno postal Zahodna prestolnica (Šidžing), s čimer je bilo zaključeno vzpostavljanje cesarstva s petimi glavnimi regijami.{{sfn|Twitchett|1994|p=117}} Šingdzong je zbolel in 28. avgusta 1055 umrl, star 39 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} ===Daodzong (1055–1101)=== [[Slika:The Fugong Temple Wooden Pagoda.jpg|thumb||200px|[[Pagoda templja Fogong]], ki jo je zgradil cesar [[Daodzong]] leta 1056 na mestu družinske hiše njegove stare matere<ref name="steinhardt 1997 20">Steinhardt (1997), str. 20.</ref>]] [[Slika:契丹冠 09.jpg|thumb|200px|Feniksova krona dinastije Ljao]] [[Slika:Parure funéraire masculine. Liao (907 - 1125). Musée Cernuschi.jpg|thumb|right|200px|Posmrtna maska in krona iz dinastije Ljao]] [[Slika:Clevelandart 1980.24.jpg|thumb|200px|Pozlačen bronast kip slona s šestimi okli, ki nosi Pušjanov prestol; dinastija Ljao okoli leta 1000]] Jelu Hongdži, posmrtno cesar [[Daodzong]], naslednik svojega očeta, cesarja Šingdzonga, si je nekaj vladarskih izkušenj nabral že v času očetovega vladanja. Šjao Novdžin in Džonjuan sta takrat še vedno imela precejšnjo moč, vendar nobeden od njiju ni oporekal njegovemu nasledstvu.{{sfn|Twitchett|1994|p=124–125}} Od leta 1055 so morali vsi uradniki, ne le cesar in člani južne elite, na večjih slovesnostih nositi kitajska dvorna oblačila. Daodzong sam je bil zelo navdušen nad kitajsko učenostjo, poezijo, [[Konfucijanstvo|konfucijanstvom]] in [[Budizem|budizmom]]. Velik poudarek je namenil kitajski izobrazbi in cesarskim izpitom za izbor uradnikov. Število kandidatov, ki so opravili vse izpite, se je s 50 do 60 letno med Šingdzongovo vladavino, pod Daozongom povečalo na več kot 100. Leta 1059 so bile po vsem cesarstvu ustanovljene šole. Leta 1070 je bil uveden poseben dvorni izpit, imenovan 'Izpit za vredne in dobre' (''xianliang ge''), ki je od kandidatov zahteval, da oddajo vsaj 100.000 znakov dolg pisni dokument. Leta 1072 je Daodzong osebno napisal vprašanja za dvorni izpit.{{sfn|Twitchett|1994|p=126}} Na Daodzongovem dvoru sta sprva prevladovala dva moža: Šjao Ge in Šjajo Ala. Moža sta se sprla in Ge je obsodil Ala ostrih kritik vlade. Šjajo Ala je bil usmrčen z zadavljenjem. Dvor je prišel pod nadzor Šjao Geja, ki se je naslednje leto upokojil, Jelu Renšjana in Jelu Jišina. Slednja sta se sprla z Džongjuanom, ki je nameraval Renšjana odstraniti iz južnega kanclerskega urada. Leta 1059 so plemenski sodniki postali podrejeni lokalnemu prefektu ali sodniku, kar je povečalo cesarski nadzor nad lokalnimi kitanskimi zadevami. Leta 1063 so se prokitanski elementi pod vodstvom Džongjuana uprli in Daodzonga napadli iz zasede, ko je bil na lovu. Daodzonga so ranili s samostreli, da je padel s konja, vendar so ga njegovi služabniki rešili. Njegova mati, cesarica vdova Renji (Šjao Tali), je medtem s cesarjevimi stražarji poskušala odgnati napadalce. Uporniški voditelji, vključno s Džongjuanom, so bili bodisi ubiti bodisi prisiljeni storili samomor. Vsi zarotniki in njihove družine so bili usmrčeni, kar je povzročilo obsežne spremembe v vodstvu Ljaa.{{sfn|Twitchett|1994|p=125-129}} Po uporu sta Jelu Jišin in njegov zaveznik Jelu Renšjan nekaj časa skupaj vodila Severno komisijo za vojaške zadeve, dokler ni leta 1065 Renšjan postal vrhovni poveljnik. Naslednjih 15 let je imel Jišin neprekosljiv vpliv na dvoru in oportunistično deloval za doseganje lastnih interesov. Na položaje je postavljal pokvarjene in ničvredne ljudi, sprejemal podkupnine in vojski dovoljeval, da počne, kar koli je želela. Renšjan ga je poskušal omejiti, dokler ni zasedel mesta podkralja Južne prestolnice. Daodzong se je izogibal politiki in ni bil pravi vladar. Namesto tega se je posvečal lastnim znanstvenim interesom. Leta 1064 je ukazal iskanje knjig, ki jih ni bilo v cesarski zbirki. Leta 1074 je vlada med dvorjane delila izvode ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisov velikega zgodovinarja]]'' (''Šidži'') in ''[[Knjiga Hana|Knjige Hana]]''. Istega leta je bil ustanovljen urad za sestavljanje nacionalne zgodovine, ki je leta 1085 dokončal ''[[Resnični zapisi|Resnične zapise]]'' za prvih sedem vladavin. Daodzong je okoli sebe zbral ugledne učenjake, da bi razlagali različna kanonična besedila, in izdatno podpiral budistične menihe.{{sfn|Twitchett|1994|p=129–130}} Leta 1090 je odposlanec dinastije Song komentiral, kako izdatno je cesar podpiral budistično duhovščino in njen vseprisotni vpliv na družbo. V zadnjih letih svoje vladavine je Daodzong skoraj opustil svoje vladarske dolžnosti in uradnike izbiral tako, da so kandidati metali kocke. Na ta način je bil izbran tudi zgodovinar, ki je sestavil zapise o njegovi vladavini.{{sfn|Twitchett|1994|p=137}} [[Slika:East-Hem 1100ad.jpg|thumb|300px|levo|Azija leta 1100]] Kitanski odpor proti vplivu Hanov po uporu ni izginil. Leta 1064 je bilo zasebno objavljanje knjig prepovedano, kar je imelo nesorazmeren vpliv na mestno hansko elito. Leta 1067 je Daodzong, ki je bil še vedno zatopljen v študij, opravil tradicionalno slovesnost ponovnega rojstva, da bi ponovno vzpostavil svojo legitimnost kot vodja Kitanov. Leta 1070 je bil Hanom prepovedan lov, ker je veljal za vojaško urjenje. {{sfn|Twitchett|1994|p=131}} Daozong je uvidel, da se kitanski in hanski običaji razlikujejo, zato je Jišinu in Renšjanu ukazal, naj revidirata zakone in to upoštevata. Novi zakoni so bili tako neskladni z dejansko prakso, da so se izkazali za neizvršljive. Leta 1089 so bili ti zakoni ukinjeni in ponovno je bil uveden zakonik ''Šinding tjaodži'' iz leta 1036.{{sfn|Twitchett|1994|p=131}} Jasno je, da je bil Daodzong nagnjen k hanski kulturi, a je hkrati spoznal, da za kitansko elito obstajajo omejitve. Leta 1074 je učenjak Jelu Šudzen predlagal, da bi za vsa kitanska plemena uvedli priimke v slogu Hanov, kar je Daozong zavrnil in izjavil, da se ''"stari red ne sme kar tako spreminjati"''.{{sfn|Twitchett|1994|p=132}} [[Slika:Epitaph of Empress Xuanyi of Liao.jpg|thumb||Epitaf [[Šjao Gvanjin]], soproge cesarja Daodzonga, napisan v [[Kitanska mala pisava|kitanski mali pisavi]]]] Po smrti Jelu Ranšjana je Jelu Jinin postal prevladujoča osebnost v dvorni politiki Ljaa. Sklenil je odstraniti prestolonaslednikovo mater [[Šjao Guanjin]] in jo obtožil afere z dvornim glasbenikom. Ponaredil je dokaze o dopisovanju med njima prek ljubezenske poezije, kar je Daodzonga prepričalo, da je usmrtil cesarico, glasbenika in njegovo družino. Pokojno cesarico je zamenjala Šjao Tansi, ena od Jišinovih privrženk. Prestolonaslednik Jelu Džun je poskušal ubiti Jišina, vendar mu to ni uspelo. Naslednje leto je Jišin iz maščevanja vpletel Jelu Džuna v izmišljeni državni udar proti cesarju Daodzongu. Ponaredil je Jelu Džunovo priznanje vpletenosti v zaroto, zaradi česar so ga zaprli. V ječi so ga ubili Jišinovi agenti. Jišin je prepričal podkralja prestolnice, da je kot vzrok njegove smrti navedel bolezen. Naslednje leto je bil Jišin vpleten v državni udar, s katerim je želel na podlagi izmišljenih dokazov zamenjati Daodzonga. Po odkritju zarote je bil aretiran in usmrčen. Nova cesarica je bila neplodna, zato se je Daodzong odločil, da bo za svojega dediča imenoval svojega vnuka, Jelu Džunovega sina Jelu Janšija. Leta 1079 je Jišin poskušal prepričati Daodzonga, naj prestolonaslednika ne jemlje s seboj na lov, kar je pritegnilo pozornost več dvorjanov. Slednji so na to opozorili cesarja in ga prepričali, naj vzame Janšija s seboj. Jišin je zaradi tega dogodka izgubil cesarjevo zaupanje. Bil je bil degradiran in izgnan. Na koncu je bil spoznan za krivega trgovanja s prepovedanim blagom in obsojen na smrt.{{sfn|Twitchett|1994|p=135–136}} Janšija so zatem skrbno pripravljali za novega cesarja. Leta 1086 mu je Daozong pokazal oklep in orožje cesarjev [[Abaodzi]]ja in [[Tajdzong]]a ter mu opisal težavno pot do ustanovitve dinastije. Nekaj tednov pozneje je Janši doživel slovesnost ponovnega rojstva. Dve leti kasneje je dobil prvo pomembno službo. Leta 1089 se je poročil in dobil sina. Leta 1093 je dobil še drugega sina.{{sfn|Twitchett|1994|p=133-137}} Dinastija Ljao je med Daodzongovo vladavino zelo trpela zaradi naravnih nesreč. Od leta 1065 naprej je prav vsako leto kakšno njeno pokrajino prizadela naravna nesreča. Sprva so bila prizadeta predvsem južna kmetijska območja, v osemdesetih in devetdesetih letih 11. stoletja pa tudi severne pokrajine, kar je povzročilo ogromno trpljenje in razselitev družin in potepuštvo. Vlada je nenehno izgubljala prihodke zaradi izplačil pomoči in odobritve davčnih olajšav. Leta 1074 so vzhodno prestolnico prizadele hude poplave, nakar so bili izdani ukazi za gradnjo protipoplavnih naprav. Gradnji so nasprotovali z utemeljitvijo, da bi izdatki za delavce povzročili še večje težave in nemire. Pozimi 1082–1083 je nenavadno močno sneženje ubilo do 60–70 odstotkov živine in konj.{{sfn|Twitchett|1994|pp=132–133}} Vojaško gledano je bilo med Daodzongovo vladavino malo konfliktov s sosednjimi državami. Leta 1074 je prišlo do krize glede meje s Songi, ki je bila leta 1076 rešena z mirno diplomacijo. Leta 1078 je kralj Gorjea zaprosil za ozemlje vzhodno od reke Jalu, kar je bilo zavrnjeno brez težav ali prekinitve odnosov. Razmere na severozahodnem obmejnem območju so bile manj stabilne. Proti koncu Daodzongove vladavine je Ljao podjarmil nekaj plemen [[Zubuji|Zubujev]], ki so živela na ozemlju Ljaa, vendar so se dolgo upirala vladavini Kitanov. Ljao se je z njimi vojskoval že v letih 997–1000, 1007, 1012–1023 in 1027. Leta 1063, 1064 in 1070 so bile uvedene prepovedi trgovanja s kovinami z Zahodno Šja, Zubuji in Ujguri. Leta 1069 je prišlo do ponovnega upora Zubujev, ki ga je zatrl Jelu Renšjan. Leta 1092 so Kitani napadli več plemen na severozahodu države, ki so mejila na Zubuje. V spopade so se vmešali Zubuji pod Mogusijevim vodstvom. Spopadi se niso končali z Mogusijevim ujetjem in usmrtitvijo leta 1100, ampak šele dve leti kasneje. Vojna proti Zubujem je bila zadnja uspešna vojaška kampanja dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=138–139}} Daodzong je umrl 12. februarja 1101, star 68 let. Nasledil ga je vnuk Jelu Janši kot cesar [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]].{{sfn|Twitchett|1994|p=139}} ===Tjandzuo (1101–1125)=== [[Slika:Collapse of the Liao dynasty 1117-1124.png|thumb|left|300px|Propadanje dinastije Ljao (1117–1124)]] Prihod Jelu Janšija, posmrtno cesarja Tjandzuoja, na kitanski prestol je potekal brez zapletov. Kot cesar je takoj ukazal oskruniti grobnico Jelu Jišina in vseh drugih, ki so povzročili smrt članov njegove družine. Pokojnega cesarja Daodzonga je pokopal skupaj s cesarico, ki je bila prisiljena storiti samomor. Tjandzuojev oče Jelu Džun je posmrtno dobil tempeljsko ime, kot da je vladal kot cesar.{{sfn|Twitchett|1994|p=140}} Naravne nesreče so občasno pestile dinastijo Ljao tudi med njegovo vladavino. Leta 1105 se je Tjandzuo, preoblečen v preprostega Kitana, odpravil gledat trpljenje svojih podložnikov, vendar noben zapis na namiguje na to, da je morda kaj ukrepal. Istega leta je bilo članom trgovskih družin prepovedano opravljati izpit ''[[džinši]]'', kar tudi kaže na cesarjevo zgledovanje na kitajski načina vladanja. Med letoma 1103 in 1105 je Zahodna Šja večkrat pozvala Kitane, naj napadejo dinastijo Song, vendar je dvor Ljaa pozive zavrnil. Z dinastično poroko je Ljao utrdil svoje odnose s [[Tanguti]] in poslal v dinastijo Song odposlanca z zahtevo, da preneha z napadi na Zahodno Šja. Diplomatski odnosi s sosednjimi državami so ostali prisrčni in celo [[Zubuji]] so leta 1106, 1110 in 1112 poslali v Ljao delegacijo, ki so prisegla zvestobo Ljau.{{sfn|Twitchett|1994|p=140}} [[Slika:Anonymous - Eighteen Songs of a Nomad Flute, The Story of Lady Wenji - 1973.120.3 - Metropolitan Museum of Art.jpg|thumb|250px|[[Šiungnu|Šjungnujska]] konjenica v zbirki ''[[Osemnajst pesmi nomadske flavte]]'', ki jo je naročil cesar Gaodzong iz Songa; Šjungnuji imajo izrazito kitanske pričeske, verjetno po zgledu na severna stepska ljudstva dinastije Song]] [[Slika:Fragment of a tomb mural showing a Khitan man and a Khitan boy.jpg|thumb|250px|Fragment grobne poslikave s podobo kitanskega fanta]] Dinastija Ljao je kljub miru na več frontah do leta 1125 prišla pod oblast [[Džurčeni|Džurčenov]]. Džurčeni so bili [[tunguško-mandžurska ljudstva|tunguško ljudstvo]], ki je živelo v razdrobljenih plemenih severno od Gorjea. S Kitani so bili v stiku že od samega začetka dinastije in so bili kljub svojemu marginalnemu statusu vojaško pomembno ljudstvo. Song jih je zato štel za svoje potencialne zaveznike. Kitanom so občasno povzročali težave. V Ljau so Džurčene delili v tri skupine: 'civilizirane' Džurčene (''shu nüzhi''), potomce plemen, ki jih je Ljao asimiliral v kitansko družbo, 'poslušne' Džurčene (''shun nüzhi''), Ljau podrejena plemena, ki so imela stalne stike z dvorom, in 'divje' Džurčene (''sheng nüzhi''), naseljene v spodnji dolini reke Songhua in vzhodnih gorag sedanjega Hejlongdžjanga. V 11. stoletju je klan [[Vanjan]], eden od klanov divjih Džurčenov, vzpostavil prevlado nad svojimi sosedi in ustvaril videz džurčenske enotnosti. Ljao je to stanje priznal s podelitvijo naziva vojaškega guvernerja njihovim poglavarjem.{{sfn|Twitchett|1994|p=141}} Ko je klan Vanjan utrdil svojo oblast nad Džurčeni, so odnosi z Ljaom postajali vse bolj napeti. Džurčeni so zamerili vedenje uradnikov Ljaa v Ningdžjangu, glavni obmejni trgovski postaji, ki so jih nenehno goljufali. Ljao je Džurčene prisilil, da so cesarju dobavljali [[Arktični sokol|arktične sokole]], ki so gnezdili le na obalnih območjih in so lahko do njih prišli samo prek ozemlja svojih sosedov. Odposlanci Ljaa so pogosto tudi pretepali starešine džurčenskih vasi in spolno zlorabljali njihove ženske.{{sfn|Twitchett|1994|p=141}}<ref>{{cite book |last1=Tillman |first1=Hoyt Cleveland |editor1-last=Tillman |editor1-first=Hoyt Cleveland |editor2-last=West |editor2-first=Stephen H. |title=China Under Jurchen Rule: Essays on Chin Intellectual and Cultural History |date=1995 |publisher=SUNY Press |isbn=0791422739 |page=27 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=IdYGiGan4o8C&pg=PA27}}</ref> Konec leta 1112, ko je bil Tjandzuo na ribolovu na reki Huntong (zdaj Songhua), je poglavar Vanjana [[Tajdzu (dinastija Džin)|Aguda]] zavrnil ples za cesarja v znak podreditve. Tjandzuo ga je zaradi njegovega kljubovalnega dejanja sprva nameraval usmrtiti, a ga je od tega odvrnil njegov kancler Šjao Fengšjan. Aguda je bil naslednje leto izvoljen za vladarja Džurčenov in začel nadlegovati Ljao, da bi mu izročili poglavarja Džurčenov, ki je nasprotoval hegemoniji Vanjana in se zatekel na ozemlje Ljaa. Pozno jeseni 1114 je Aguda napadel Ningdžjang. Tjandzuo je podcenil grožnjo, ki jo je predstavljal Aguda. Dve vojski, ki ju je poslal proti njemu, sta bili poraženi, kar je povzročilo demoralizacijo kitanskih generalov. Do konca leta so Džurčeni osvojili več mest. Pridružila pa so se jim tudi nekatera sosednja plemena. Pogajanja z novoustanovljeno džurčensko [[Dinastija Džin (1115–1234)|dinastijo Džin]] so propadla, še en poskus Ljaa, da bi se uprl, pa je preprečila zarota za odstavitev Tjandzuoja. Zarotniki so bili poraženi, potem pa sta dinastijo v kratkem času pretresla še dva upora potomcev vladarjev Balhe. Drugi upor so porazile sile Džina, kar je povzročilo izgubo celotnega ozemlja vzhodno od reke Ljao. Do konca leta 1117 so sile Džina prečkale reko Ljao in osvojile več mest.{{sfn|Kim|2011|p=287}}{{sfn|Twitchett|1994|p=142-144}} Sledilo je zatišje, ker so Džini preveč izčrpali svoje vire in morali preusmeriti svojo pozornost v upor v svoji vzhodni prestolnici. Stanje v Ljau ni bilo zato nič boljše. Pestile so ga lakota, lokalni upori in prebegi na stran Džina. Sovražnosti so se obnovile spomladi leta 1020, ko je Aguda prekinil pogajanja.{{sfn|Twitchett|1994|p=145–146}} Džurčeni so sredi leta 1120 zavzeli vrhovno prestolnico in potem ustavili napredovanje, da bi se izognili poletni vročini. Spomladi leta 1121 je še ena zarota za odstavitev Tjandzuoja povzročila prebeg generala Ljaa, ki je pozimi 1121/1122 poveljeval silam Džina med osvajanjem osrednje prestolnice. Tjandzuo je svojega strica postavil za poveljnika južne prestolnice, sam pa je pobegnil na zahod, iskat sveže vojake za svojo vojsko. [[Tanguti]] so prispevali svoje vojake zaradi strahu pred invazijo Džurčenov, potem pa je Džin premagal tudi to združeno vojsko. Leta 1122 sta padli zahodna in južna prestolnica dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=148–151}} Preostali Kitani so v dveh skupinah pobegnili proti zahodu. Skupina pod vodstvom Šjao Gana je pobegnila v Zahodno Šja, kjer je ustanovila dinastijo Ši. Trajala je samo samo pet mesecev, preden so Gana ubili njegovi vojaki. Skupina, ki jo je vodil [[Jelu Daši]], se je pridružila Tjandzuoju na meji Šja. V začetku poletja 1123 so Džini ujeli Jelu Dašija in ga prisilili, da jih je odpeljal v Tjandzuojev tabor, kjer so ujeli celotno cesarsko družino, razen Tjandzuoja in enega od njegovih sinov. Tjandzuo se je zatekel k cesarju Čongdzongu v Zahodno Šja. Cesar ga je sprejel, a si je po opozorilih Džurčenov premisil in se leta 1124 razglasil za vazala Džina. Tjandzuo je pobegnil proti severu v stepe in še vedno upal, da bo ponovno zavzel zahodno in južno prestolnico ter bližnje prefekture. Pridružil se mu je Jelu Daši, ki se je kmalu naveličal njegovega vedenja in odšel na zahod. Tjandzuoja so v začetku leta 1125 ujeli in ga odpeljali na dvor dinastije Džin, kjer so mu podelili naziv 'kralj morske obale' (''haipin wang''). Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' je umrl leta 1128 v starosti 54 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=149–151}} ===Karakitajski kanat=== {{Glavni |Karakitajski kanat}} Jelu Daši je pobegnil proti severozahodu in organiziral svoj štab v vojaški garniziji Kedun (Džendžov) ob reki [[Orhon (reka)|Orhon]]. Zagotovil si je zvestobo garnizije, ki je štela 20.000 mož, in se postavil za [[gurkan]]a (svetovnega kana). Leta 1130 je v iskanju novega ozemlja svojo vojsko povedel dlje proti zahodu. V enem letu se je uveljavil kot suveren [[Ujguri|ujgurskega]] kraljestva [[Ujgurska država Koču|Koču]] in se utrdil v [[Transoksanija|Transoksaniji]]. Po osvojitvi [[Karahanidski kanat|karahanidskega]] mesta [[Balasagun]] (zdaj [[Kirgizistan]]) je poskušal povrniti nekdanje ozemlje Ljaa, kar se je končalo s katastrofo. Ker mu poskus ni uspel, je Daši v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] ustanovil kitansko državo, znano kot [[Karakitajski kanat]] ali Zahodni Ljao. Novo cesarstvo se je razširilo do [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]], v [[Bitka na Katvanski ravnini|bitki na Katvanski ravnini]] leta 1141 premagalo [[Karahanidski kanat]] in [[Seldžuško cesarstvo]] ter utrdilo svojo prevlado v regiji. Z več ključnimi trgovskimi mesti je bil Karakitajski kanat dokazano versko strpna večkulturna država. Izraz 'kara' pomeni črno barvo, ki je bila dinastična barva Ljaa.<ref name=":0" /> Jelu Dašijevo cesarstvo so leta 1211 uzurpirali [[Kučlug]]ovi [[Najmani]]. Tradicionalni kitajski, perzijski in arabski viri uzurpacijo štejejo za konec Karakitajskega kanata.{{sfn|Biran|2005|p=2}} Kanat se je končal z [[Mongolsko cesarstvo|mongolsko]] osvojitvijo leta 1218.{{sfn|Biran|2005|p=93}} ==Vlada== [[Slika:辽“敕宜速”金牌.jpg|thumb|left|200px|[[Paiza]] dinastije Ljao, izdana za skrajno nujne zadeve]] [[Slika:Liao dynasty military seal from near the Liao Shangjing site (with impression).jpg|thumb|200px|Pečat dinastije Ljao s kitajskim napisom 臨潢府軍器庫之印 (Pečat orožarne prefekture Linhuang)]] Na svojem vrhuncu je dinastija Ljao vladala na ozemlju današnjih kitajskih provinc [[Šanši]], [[Hebej]], Ljaoning, Džilin in Hejlongdžjan, [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], delu ruskega Daljnega Vzhoda in večjemu delu [[Mongolija|Mongolije]].<ref>Steinhardt (1994), str. 5.</ref><ref>Mote (1999), str. 58.</ref> Največje število prebivalcev je ocenjeno na 750.000 Kitanov in dva do tri milijone etničnih [[Kitajci Han|Hanov]].<ref>Ebrey (1996), str. 166.</ref> ===Slovesnosti ustoličenja=== Ob pristopu kitanskih voditeljev na prestol sta bili dve slovesnosti: Čaice ji (slovesnost priznanja) in Dzaišeng ji (slovesnost ponovnega rojstva). Ti slovesnosti sta bili uvedeni med vladavino kagana Zuvuja (vladal 735–745) in izvedeni po izvolitvi novega voditelja.{{sfn|Xu|2005|p=133}} Dinastija Ljao je te slovesnosti podedovala kot simbolne rituale za ustoličenje cesarja.{{sfn|Xu|2005|p=136}} Slovesnost ponovnega rojstva je vladajoči cesar izvajal vsakih 12 let in z njo potrjeval svojo pravico do vladanja.{{sfn|Kuhn|2009|p=115}} Slovesnost ponovnega rojstva je bil ritual, ki je vključeval sežig posebne zgradbe, v katero je vstopil cesar, da bi se ponovno rodil, ceremonialne igralce, pitje, ritualne predmete, zaklinjanja ter slačenje in oblačenje posebnih oblačil. Čeprav je bil obred uradno omejen le na moške vladarje (cesarja), sta slovesnost ponovnega rojstva izvedli tudi regentka cesarica vdova Čengtjan ([[Šjao Janjan]]) in Fatjan ([[Šjao Novdžin]]), da bi utrdili svojo oblast.{{sfn|Lin|2018|p=189}}{{sfn|Twitchett|1994|p=115}}{{sfn|McMahon|2013|p=261}} ===Zakonodaja in uprava=== Ljao je imel dve vladi, ki sta delovali vzporedno. Severna vlada oziroma uprava je bila odgovorna za Kitane in nomadska ljudstva, ki so živela večinoma v severni polovici cesarstva. Južna uprava je bila odgovorna za stalno naseljene Hane v južni polovici cesarstva. Med vladama sprva ni bilo strogo določene ozemeljske meje, dokler je ni formalno določil cesar [[Šidzong]] (vladal 947–951). Novo določena severna uprava je imela veliko stalno naseljenih Hanov, Balhov in Ujgurov, ki so dobili svoji notranji severni in južni vladi.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 77.</ref> Severna uprava je bila vodena, kot da je osebna domena plemenskega poglavarja. Številna vladna imenovanja so bila povezana s plemenskimi zadevami, čredami in vazali, ki so služili cesarski hiši, najmočnejši in najvišji položaji pa so bili povezani z vojaškimi zadevami. Velika večina funkcionarjev so bili Kitani, predvsem iz cesarskega klana Jelu in klana Šjao.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 77–78.</ref> Meje med plemeni niso bile nikoli jasno opredeljene. Plemena so se selila in se včasih tudi asimilirala. Težavni so bili edino [[Džurčeni]] na severovzhodu in [[Zubuji]] v [[Mongolija|Mongoliji]].{{sfn|Twitchett|1994|p=138}} Južna uprava je bila bolj strukturirana in oblikovana po vzoru na vlado [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].<ref name="Twitchett and Tietze 78">Twitchett and Tietze (1994), str. 78.</ref> Številni nižje in srednje rangirani uradniki v Južni upravi so bili Kitajci Hani.<ref name="Twitchett and Tietze 79">Twitchett and Tietze (1994), str. 79.</ref> Nekatere družine Hanov, potomke zaslužnih uradnikov, so igrale pomembno vlogo v vladi Ljaa in postale močni klani. Izstopale so zlasti družine Han, Džao, Lju in Ma.<ref>{{cite book |last1=Cho-yun Hsu |title=A New Cultural History |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=9780231528184 |page=974}}</ref> Dinastija Ljao je bila nadalje razdeljena na pet okrožij, vsako s svojo prestolnico. Splošna ideja za uvedbo tega sistema je bila prevzeta od dinastije Balhe, čeprav nobeno zavzeto mesto te dinastije ni postalo prestolnica okrožja.<ref>Wittfogel and Feng (1946), str. 44.</ref> Glavna mesta okrožij so bila [[Šangdžing]] (vrhovno glavno mesto) v današnji Notranji Mongoliji, [[Nanking|Nandžing]] (južno glavno mesto) v bližini današnjega [[Peking]]a, Dongdžing (vzhodno glavno mesto) v bližini današnjega Ljaoninga, Džongdžing (osrednje glavno mesto) v današnji provinci [[Hebej]] blizu reke Laoha in Šidžing (zahodno glavno mesto) v bližini današnjega Datonga.<ref>Twitchett and Tietze (1994), xxix. and Wittfogel and Feng (1946), str. 44.</ref> Vsako okrožje je vodil močan podkralj, ki je imel avtonomijo prilagajanja politike potrebam prebivalstva znotraj svojega okrožja.<ref name="Twitchett and Tietze 79" /> Okrožja so bila nadalje razdeljena na uprave, imenovane ''fu'' (府), v katere so spadala metropolitanska območja okoli prestolnic, zunaj metropolitanskih območij pa so bila razdeljena na prefekture, imenovane ''džov'' (州), ki so bile same razdeljene na okrožja, imenovana ''šjan'' (縣).<ref>Wittfogel and Feng (1946), str. 45.</ref> Pomembne državne odločitve je seveda še vedno sprejemal cesar. Dvakrat letno se je sestal z uradniki severne in južne uprave, poleg tega pa je veliko časa posvečal plemenskim zadevam zunaj prestolnic.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 79–80.</ref> ===Vojska=== [[Slika:騎射圖.jpg|thumb|250px|Jelu Bei (verjetno): ''Lokstrelec in konj'']] [[File:Heavily-armored Cavalry, Xuzhou Museum collection.jpg|thumb|left|200px|Oklepljen konjenik dinastije Ljao]] Kitani so bili prvotno razdeljeni na osem plemen. Vsako pleme je vodil poveljnik, ki se je menjal vsaka tri leta. Leta 916 se je [[Abaodzi]] razglasil za kralja, da bi preprečil svoji zamenjavo. Plemena so o mobilizaciji in vojskovanju razpravljala na skupščinah. Iz teh vojaških začetkov se je razvil kitanski običaj sklicevanja skupščin.<ref>{{cite book |last1=Christopher Kaplonski, David Sneath |title=The History of Mongolia (3 Vols.) |date=2010 |publisher=BRILL |isbn=9789004216358 |page=480}}</ref> Abaodzi je po vzponu na prestol svoje pleme Jila razdelil na dve plemeni in ju zaupal članom svoje družine. Istočasno je iz rekrutov iz obeh plemen ustanovil svojo gardo.{{sfn|Fu|1950|p=116}} Vojska Ljaa je bila prvotno sestavljena iz 2000 mož, izbranih iz različnih plemen in mest, in bila Abaodzijevo osebno spremstvo. Dodatna vojska 2000 mož je bila sestavljena iz ujetnikov iz kraljestva Balhe in Džingdžova. To spremstvo je postalo orda, cesarjeva zasebna vojska, ki je štela 15.000 gospodinjstev in do 6000 konjenikov. Plemiči Ljaa so imeli vsak svojo zasebno domeno (''touxia'') z zasebno vojsko, ki si jo je vlada Ljaa 'izposojala' za pohode. Te domene so sestavljale 'obvezne prefekture in okrožja', ki so jih ustanavljali plemiči ali poglavarji, da bi tja preselili svoje ujetnike. Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so se plemiči Ljaa in država obnašali kot družina in s svojimi vojskami pomagali vladi v času vojne. Večje orde so štele do tisoč konjenikov, včasih tudi več, manjše pa nekaj sto konjenikov. Do konca dinastije je cesarjeve orde tvorilo 81.000 gospodinjstev Kitanov in 124.000 gospodinjstev Balhov in Kitajcev, ki so lahko skupaj zbrali do 100.000 konjenikov.{{sfn|Fu|1950|p=112-125}} Vse orde so imele imela nadzorne urade (''tixiasi''), nameščene v štirih od petih prestolnic Ljaa in v prefekturah Pingdžov in Fengšengdžov, kjer so prebivali etnični Hani. Uradi so organizirali vojaško mobilizacijo lokalnega prebivalstva v njihovi ordi.{{sfn|Fu|1950|p=120-121}} Vsak cesar je ustanovil svojo novo ordo, pri čemer je ordi svojega predhodnika prepustil varovanje mavzoleja svojega predhodnika.{{sfn|Fu|1950|p=117}} Ko so vojaške zadeve prešle v pristojnost Severne uprave, so morali uradniki Južne uprave o vojaških zadevah poročati Severni upravi in ne neposredno cesarju.{{sfn|Fu|1950|pp=97-98}} Vojska Ljaa je bila sestavljena iz treh delov: orde, ki je bila elitna cesarjeva osebna konjenica, plemenske konjenice Kitanov s pomožnimi enotami nekitanskih plemen ter pehote Hanov in drugih stalno naseljenih ljudstev, v katero so spadale tudi posadke [[Katapult (orožje)|katapult]]ov. Poveljnikom so se pogosto dodeljevale apanaže.<ref>{{cite book |last1=Michal Biran |title=The Empire of the Qara Khitai in Eurasian History: Between China and the Islamic World |url=https://archive.org/details/empireqarakhitai00bira |url-access=limited |date=2005 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0521842263 |pages=[https://archive.org/details/empireqarakhitai00bira/page/n81 147]–148}}</ref> V stepah in mestih je še vedno ostalo dovolj dovolj ljudi, da so vojsko oskrbovali z žito, mesom, konji in orožjem. Tako organizirani Kitani so imeli prednost pred drugimi turškimi stepskimi plemeni.<ref>{{cite book |last1=Christopher Kaplonski, David Sneath |title=The History of Mongolia (3 Vols.) |date=2010 |publisher=BRILL |isbn=9789004216358 |page=100}}</ref> Jedro vojske Ljaa je bilo sestavljeno iz težke oklepljene konjenice. V bitki je čelo vojske tvorila lahka konjenica, ki sta ji sledili dve vrsti oklepljene konjenice. Enote kitanske težke konjenice so bile organizirane v skupine po 500 do 700 mož. Za razliko od nekaterih drugih cesarstev, nastalih iz nomadskih plemen, so se Kitani raje borili v gostih formacijah težke konjenice kot v širokih formacijah konjenikov lokostrelcev.{{sfn|Whiting|2002|p=305}} ==Družba in kultura== [[Slika:Liao dynasty silver coin with Khitan large script characters.jpg|thumb|200px|Srebrnik dinastije Ljao z napisom v [[Kitanska velika pisava|kitanski veliki pisavi]], ki se bere: 天朝萬順, Božanska dinastija – nešteto ugodnih [zadev]]] ===Jezik=== [[Slika:Nova N 176 folio 9.jpg|thumb|200px|Edini ohranjeni rokopis v kitanskem jeziku; folij 9 rokopisnega kodeksa [[Nova N 176]]]] Kitanski jezik je zelo soroden mongolski družini jezikov. Nekatere širše definicije mongolske družine jezikov vključujejo kitanščino kot njenega člana. Kitanščina je daljni sorodnik mongolščine z mnogo izposojenkami iz tunguških in turških jezikov.{{sfn|Kane|2009|p=96}}<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=BnsZjpIa-cYC|isbn = 978-9004168299|title = The Kitan Language and Script|year = 2009|publisher = Brill}}</ref> Pred osvojitvijo severne Kitajske in ustanovitvijo dinastije Ljao Kitani niso imeli pisnega jezika. Leta 920 je bila razvita prva od dveh kitanskih pisav, [[Kitanska velika pisava|kitanska velika pisava]]. [[Kitanska mala pisava]] je bila razvita leta 925.<ref name="Kane 2-3">Kane (2009), str. 2–3.</ref> Obe pisavi temeljita na istem govorjenem jeziku in obe vsebujeta mešanico logografov in fonografov.<ref name="Kane 167-168">Kane (2009), str. 167–168.</ref> Kitanski pisavi sta kljub podobnosti s kitajsko kitajskim bralcem funkcionalno nerazumljivi. Nobena od kitanskih pisav do danes ni bila v celoti dešifrirana.<ref name="Kane 2-3" /> Pisavi sta imeli približno 3000 znakov in sta se uporabljala za zapisovanje prevodov kitajskih besedil v kitanski jezik. Raba kitanskih pisav izven kitanskega ozemlja je bilo prepovedano, zato se od zapisov v teh pisavah ni ohranilo praktično nič.{{sfn|Tsien|1985|p=169}} V kitanski veliki pisavi je ohranjeno samo besedilo [[Nova N 176]], v kitanski mali pisavi pa nobeno.<ref>{{cite journal |language = ru |last = Zaytsev | first=Viacheslav P. | title = Рукописная книга большого киданьского письма из коллекции Института восточных рукописей РАН |trans-title = A Manuscript Codex in the Khitan Large Script from the Collection of the Institute of Oriental Manuscripts, Russian Academy of Sciences | url = http://orientalstudies.ru/eng/index.php?option=com_publications&Itemid=75&pub=1411 | journal = Письменные Памятники Востока (Written Monuments of the Orient) | volume=2 | issue=15 | year= 2011 | pages = 130–150 | issn = 1811-8062 }}</ref> Večina ohranjenih primerkov obeh kitanskih pisav so [[epitaf]]i na kamnitih ploščah ter številni napisi na kovancih, ogledalih in pečatih. Cesarji Ljaa so znali brati kitajščino. V času dinastije Ljao so bila v kitanščino prevedena nekatera kitajska dela. Ali je bila prevedena tudi konfucijanska klasika, ki je služila kot osrednji vodnik za vladanje na Kitajskem, ni znano.<ref>Franke and Twitchett (1994), str. 31–36.</ref> === Položaj žensk=== [[Slika:Parure funéraire féminine. Liao (907 - 1125). Musée Cernuschi.jpg|thumb|200px|Posmrtna maska in (ženska) krona]] Kitanske ženske so se učile loviti in upravljale družinske črede, jate, finance in premoženje, ko so bili njihovi možje v vojni.{{sfn|Johnson|2011|p=33–34}}<ref>Wittfogel and Feng (1946), str. 199.</ref><ref name="Mote 76">Mote (1999), str. 76.</ref> Ženske iz višjih razredov so lahko zasedale vladne in vojaške položaje.<ref name="Mote 76" /> Številne ženske iz kitanske elite, kot so bile cesarica [[Šulu Ping]] (cesarica Jingtjan), njena nečakinja [[Šjao Ven]] (cesarica Džingan) in pranečakinja [[Šjao Janjan]] (cesarica Čengtjan), so sodelovale v vojaških zadevah, spremljale cesarja v bitkah, poveljevale svojim vojskam in hodile na lov.{{sfn|Johnson|2011|p=125-126}} Kitajci Hani, ki so živeli pod dinastijo Ljao, niso bili prisiljeni sprejeti kitanskih običajev. Nekateri so jih sprejeli, večina pa ne.<ref>Johnson (2011), str. xvii–xviii.</ref> V kitanski kulturi so se moški iz elite običajno poročali z ženskami, starejšini od njih. Moški so se običajno poročili okoli šestnajstega leta, ženske pa okoli devetnajstega. Oboji so se poročali tudi mlajši. Poligamija je bila pogosta. Moški so bili včasih poročeni tudi z več sestrami hkrati.<ref name="Mote 76" /><ref name="Johnson 99–100">Johnson (2011), str. 98–100.</ref> Kitanska elita je sčasoma je opustila poligamijo in sprejela hansko prakso z eno ženo in eno ali več konkubinami.<ref name="Johnson 99–100" /> Običaj so sprejeli predvsem zaradi enostavnejšega postopka dedovanja.<ref name="Mote 76" /> Med preprostimi Kitani poroke niso bile dogovorjene. Dekleta so privabljala snubce tudi s petjem in plesom na ulicah. Devištvo v kitanski družbi ni bilo pogoj za poroko.<ref name="Johnson 85–87">Johnson (2011), str. 85–87.</ref> Zaroka je bila enako pomembna kot zakonska zveza in jo je bilo težko razveljaviti. Ženin se je ob zaroki zaobljubil, da bo tri leta delal za nevestino družino, plačal odkupnino in nevestino družino obdaril. Po treh letih je smel nevesto odpeljati na svoj dom. Nevesta je po odhodu običajno prekinila vse vezi s svojo družino.<ref>Johnson (2011), str. 90–92.</ref> Ugrabitve deklet, godnih za poroko, so bile pogoste. Včasih so bile vnaprej dogovorjene kot del dvorjenja. Dekleta so se po ugrabitvi vrnila domov, da bi oznanila svojo namero poročiti se. Ugrabitve so bile tudi nasilne in pogosto povezane s posilstvom.<ref>Johnson (2011), str. 86–88.</ref> Kitanske ženske so imele pravico do ločitve in po ločitvi do ponovne poroke.<ref name="Mote 76" /> ===Religija=== [[Slika:Liao Dynasty Avalokitesvara Statue Clear.jpeg|thumb| 200px| Pobarvan lesen kip iz dinastije Ljao, ki prikazuje Kvamon Guanjin v pozi Vodne lune; desna roka na desnem kolenu simbolizira božanskost Čiste dežele, Guanjininega osebnega raja, v katerega Guanjin odlaša oditi, dokler ne reši človeštva]] [[Slika:LiaoDynastySancaiLuohanCirca1000.jpg|thumb|200px|levo|Eden od znamenitih primerkov glazirane keramike jišjan v naravni velikosti iz začetka 12. stoletja]] Religija v družbi Ljaa je bila sinteza [[Budizem|budizma]], [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], [[Daoizem|daoizma]] in plemenske religije Kitanov. Med vladavino [[Abaodzi]]ja so bili zgrajeni templji vseh treh glavnih religij, pozneje pa je bilo cesarsko pokroviteljstvo omejeno predvsem na budizem, ki ga je do začetka 10. stoletja sprejela večina Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=43}} Kitani so imeli Budo za zaščitniško božanstvo in so ga imenovali 'Dobrodušni kralj, ki varuje državo'. Na budizem so s sklicevali vsakič, ko so šli v vojno, in darovali ogromne daritve za duše padlih vojakov.{{sfn|Mote|1999|p=84}} Budistična besedila so začeli tiskati v 90. letih 10. stoletja, celotna ''[[Tripitaka]]'' pa je bil dokončana leta 1075. Dele ''Tripitake'' so našli v pagodi, zgrajeni leta 1056.{{sfn|Mote|1999|p=85}} Budistični učenjaki, ki so živeli v času dinastije Ljao, so napovedali, da se bo mofa (末法), doba, v kateri bodo uničeni trije zakladi budizma, začela leta 1052. Z mofo so se ukvarjale tudi prejšnje dinastije, vključno z dinastijama Sui in Tang, vendar so bile njihove napovedi, kdaj se bo začela, drugačne od tiste v dinastiji Ljao. Že v dinastiji Sui so si prizadevali ohraniti budistične nauke tako, da so jih vklesali v kamen ali zakopali. Ta prizadevanja so se nadaljevala tudi v dinastiji Ljao. Cesar [[Šingdzong]] je malo pred letom 1052 financiral več projektov, povezanih z mofo.<ref>Shen (2001), 266–269.</ref> Nekateri elementi tradicionalne kitanske plemenske religije so se še naprej spoštovali. Kitani so častili Sonce. Obredni položaj cesarja je bil obrnjen proti vzhodu, kjer je Sonce vzhajalo, za razliko od kitajskih cesarjev dinastije Han, ki so bili obrnjeni proti jugu. Proti vzhodu so bila obrnjena tudi kitanska vladarska bivališča. Kitani so častili duhove gore Muje, legendarnega doma prednikov Kitanov, in Črne gore.{{sfn|Mote|1999|pp=82–83}} Ob smrti kitanskega plemiča so ob polni in mlaju žrtvovali žgalne daritve. Telo je bilo tri leta izpostavljeno v gorah, nato pa so kosti kremirali. Kitani so verjeli, da duše mrtvih počivajo na Črni gori blizu province Rehe.{{sfn|Baldick|2012|p=32–33}} Grobišča Ljaa kažejo, da so animistične ali šamanske prakse pri porokah in pogrebnih obredih sobivale z budizmom. V grobnicah Ljaa so poleg znakov budističnega vpliva našli tudi živalske in človeške žrtve. Kitanski lovci so darovali duhu živali, ki so jo lovili, in med lovom nosili krzno iste živali. Obstajala so praznovanja, ki so obeleževala ulov prve ribe in divje gosi, ter letna žrtvovanja nebu, zemlji, prednikom, goram, rekam in drugim. Vsak moški Kitan naj bi ob [[Sončev obrat|zimskem solsticiju]] žrtvoval belega konja, belo ovco in belo gos.{{sfn|Baldick|2012|p=32}}<ref>Johnson (2011), str, 53, 84.</ref> Vojskovanje je bilo povezano z obilo vedeževanja, saj je bila odločitev o vojni odvisna od tega, ali je lopatica bele ovce med segrevanjem počila ali ne.{{sfn|Baldick|2012|p=32}} Mnogi elitni Kitani, vključno s plemiči in begunci, ki so po porazu dinastija Ljao z dinastijo Dži (1115–1234) postali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaji]], so se spreobrnili v konfucijanstvo, za katerega so verjeli, da ima z močjo tradicionalnih konfucijanskih obredov moč pomiriti naravo.<ref>{{Cite book |title=The Desk Encyclopedia of World History |publisher=Oxford University Press |year=2006 |isbn=978-0-7394-7809-7 |editor-last=Wright |editor-first=Edmund |location=New York |page=373}}</ref> <gallery mode="packed" heights="200"> Slika:Luohan (arhat), Yixian cave, Hebei Province, China, Liao Dynasty, 11th century - Royal Ontario Museum - DSC09807.JPG|Kip [[arhat]]a; dinastije Ljao, 11. stoletje Slika:1090-1110 Buddha Sakyamuni anagoria IMG7142.JPG|Bronast kip [[Gautama Buda|Gautama Bude]] Slika:Bronze Guanyin statue from Liao Shangjing.jpg|Bronast kip boginje Guanjin iz kitajskega dela Vrhovne prestolnice Slika:辽彩绘木雕观音立像.jpg|Pobarvan lesen kip bogine Guanjin Slika:Bodhisattva Guanyin Liao China 10th century CE Penn Museum 03.jpg|Bronast kip bogine Guanjin, dinastija Ljao, 10. stoletje </gallery> ===Pokopavanje=== {{multiple image|perrow=2|total_width=450|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | image1 = Liao Tomb (13969771387).jpg | image2 = Liao Metal Net Burial Dress (14176487663).jpg | footer=Grobnica s sarkofagom in žičnato pogrebno oblačilo }} Kitani so svoje pokojnike iz elite pokopavali s kovinskimi maskami in v pletenih žičnatih oblekah. Maske so bile prilagojene obrazu pokojnika in izdelane iz brona, srebra ali zlata, odvisno od pokojnikovega statusa. Princesa iz Čena in njen mož sta bila pokopana v srebrnih žičnatih oblekah, z zlatima maskama in zlatima pokrivaloma. Na maskah so včasih upodobljeni tudi uhani. Kitani so verjeli, da bosta kovinska maska in obleka ohranili telo in preprečili propadanje. Pokojne so včasih tudi kremirali.<ref name="funerary">{{cite web | url=https://philamuseum.org/collection/object/322022 | title=Funerary Mask|website=Philamuseum.org }}</ref><ref name="khan">{{cite web | url=https://www.khanacademy.org/humanities/art-asia/imperial-china/liao-dynasty/a/murals-in-two-liao-dynasty-tombs | title=Murals in two Liao Dynasty tombs (Article) |website=Khanacademy.org}}</ref><ref name="chen">{{cite web | url=https://en.chinaculture.org/library/2008-01/15/content_39499.htm | title=Tomb of Princess of Chen State in Liao Dynasty|website=En.chinaculture.org }}</ref> Kitani so od 20. let 10. stoletja zelo hitro in v vse bolj dovršenih oblikah sprejemali grobno arhitekturo dinastije Tang. [[Mavzolej]]i Ljaa so temeljili na kulturnih vplivih [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in ne na novejših vplivih [[Dinastija Song|dinastije Song]].<ref>{{cite book |last1=Linda C. Johnson |title=Women of the Conquest Dynasties: Gender and Identity in Liao and Jin China |url=https://archive.org/details/womenofconquestd0000john |date=2011 |publisher=University of Hawaii Press |isbn=978-0824860240 |page=[https://archive.org/details/womenofconquestd0000john/page/174 174]}}</ref> ===Kulturna dediščina=== [[Slika:Chen Juzhong - The Autumn Hunt - 1930.314 - Cleveland Museum of Art.tif|thumb|left| Čen Džudžong (1196): Kitanski kovci]] Kulturna dediščina dinastije Ljao vključuje obilje kipov iz poslikanega lesa, brona in drugih kovin in tribarvne glazirane keramike ''sancai''. Glasba in pesmi dinastije Ljao so posredno ali neposredno vplivale na mongolske, džurčenske in kitajske glasbene tradicije. Ritmični in tonski vzorec pesniške oblike ''ci'' (詞), pomembnega dela poezije dinastije Song, uporablja niz pesniških oblik in temelji na določenih glasbenih melodijah. Natančen izvor teh različnih izvirnih melodij in glasbenih načinov ni znan, vendar se zdi, da so neposredno ali posredno nastali verjetno prek glasbe in besedil džurčenske dinastije Džin. Vsaj en kitajski vir iz [[Dinastija Han|dinastije Han]] je glasbo Ljaa in Džurčenov opisal kot živahno in mogočno glasbo konjeniških bojevnikov, ki se je prek njih razširila preko meje.<ref>Crump (1990), 25–26</ref><ref>{{cite book |language = zh |editor = Chinese Academy of Opera (中国戲曲研究院) |title = 《中国古典戲曲論著集成》 |trans-title = Collection of Reviews of Classical Chinese Drama |year = 1959 |publisher = China Drama Publishing House |location = Beijing |page = 241 }}</ref> [[Slika:Liao Gold Ornaments (19835545761).jpg|thumb|Okrašen zlat pas]] Kulturni vpliv Ljaa je viden tudi v gledališču ''zaju'' (雜劇) [[Dinastija Juan|dinastije Juan]], z njim povezani orkestraciji ter oblikah klasične kitajske poezije ''ču'' (曲) in ''sanču'' (散曲). Eden od dokumentiranih načinov, kako se je ta vpliv pojavil, je bila vključitev kitanskih častnikov in mož v mongolsko vojsko med prvo mongolsko invazijo na Kitajsko med letoma 1211 in 1215.<ref>Crump (1990), str. 12–13</ref> == Zgodovinsko najdišče == [[Slika:Bars Hota Mongolia.jpg|sličica|Opečnata [[stupa]] v kitanskem mestu Hedong ([[Kerulenski Bars]])]] Kitajska državna tiskovna agencija Šinhua je januarja 2018 objavila, da so v okrožju Duolun v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]] odkrili ruševine starodavne palače, ki je služila kot poletna rezidenca vladarske družine in spremstva dinastije Ljao. Družina se je vsako leto tja preselila od sredine aprila do sredine julija, da bi se izognili vročini. Na najdišču so odkrili temelje dvanajstih stavb s površino več kot 230 kvadratnih metrov, glazirane ploščice, keramiko in bakrene žeblje, ki so služili za datiranje najdišča.<ref>[https://www.msn.com/en-us/news/world/ancient-china-1000-year-old-royal-palace-discovered/ar-AAuA2zC?li=BBnb7Kz] {{dead link|date=junij 2026}}<ref> {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * {{citation|last=Atwood|first=Christopher P.|year=2021|title=The Rise of the Mongols: Five Chinese Sources|publisher=Hackett Publishing Company, Incorporated}} * {{cite book |publisher=NYU Press |isbn=978-0-8147-7165-5 |last=Baldick |first=Julian |title = Animal and Shaman: Ancient Religions of Central Asia |year=2012 }} * {{citation |last1=Bielenstein |first1=Hans |title=Diplomacy and Trade in the Chinese World, 589–1276 |date=2005 |publisher=Brill |isbn=978-9047407614 |url=https://books.google.com/books?id=vdJ7DwAAQBAJ|language=en}} * {{cite book |last = Biran |first = Michal |author-link = |title = The Empire of the Qara Khitai in Eurasian History: Between China and the Islamic World |url = https://archive.org/details/empireofqarakhit0000bira |series = Cambridge Studies in Islamic Civilization |location = Cambridge, England |publisher = Cambridge University Press |year = 2005 |isbn = 0521842263 }} * [https://www.academia.edu/23276848/_Legitimation_Discourse_and_the_Theory_of_the_Five_Elements_in_Imperial_China._Journal_of_Song-Yuan_Studies_44_2014_325-364 Chen Yuan (2014), "Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China," Journal of Song-Yuan Studies 44: 325–364]. {{doi|10.1353/sys.2014.0000}} * {{cite book |last = Crossley |first = Pamela Kyle |author-link = |year = 1997 |title = The Manchus |publisher = Blackwell |location = Cambridge, Mass. |isbn = 1557865604 |url-access = registration |url = https://archive.org/details/manchus00cros }} * {{cite journal |last1=Crossley |first1=Pamela Kyle |title=Bohai/Parhae Identity and the Coherence of Dan gur under the Kitan/Liao Empire |journal=International Journal of Korean History |date=2016 |volume=21 |issue=1 |pages=11–44 |doi=10.22372/ijkh.2016.21.1.11|doi-access=free }} * {{cite book |last = Crump |first = James Irving |title = Chinese Theater in the Days of Kublai Khan |year=1980 |publisher = Center for Chinese Studies, University of Michigan |location = Ann Arbor |isbn = 0-89264-093-6 }} * {{cite book |last = Ebrey |first = Patricia Buckley |author-link =|title = The Cambridge Illustrated History of China |url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre_0 |url-access = registration |year = 1996 |publisher = Cambridge University Press |location = Cambridge, MA |isbn = 978-0521669917 |edition = 1st pbk. }} * {{cite book |last1 = Franke |first1 = Herbert |author-link1 =|last2 = Twitchett |first2 = Denis |author-link2 = |title = The Cambridge History of China'', Volume 6,'' Alien Regime and Border States, 907–1368 |chapter = Introduction |pages = 1–42 |year = 1994 |publisher = Cambridge University Press |location = Cambridge, MA |isbn = 0521243319 }} *{{citation|last=Fu|first=Lo-han|year=1950|title=Natpat and Ordo: A study of the way of life and military organization of the Khitan emperors and their people|publisher = SOAS University of London}} *{{citation|last=Gibb|first=H.A.R|year=1994|title=The Travels of Ibn Battuta}} * {{cite book |last = Gernet |first = Jacques |author-link = |title = A History of Chinese Civilization |url = https://archive.org/details/historyofchinese00gern |url-access = registration |year = 1996 |isbn = 978-0521497817 |publisher = Cambridge University Press |location = Cambridge, MA |edition = 2nd }} * {{cite thesis |last=Hyun |first=Jeongwon |title = Gift Exchange among States in East Asia during the Eleventh Century |year=2013 |degree = Ph.D. |institution = University of Washington |hdl = 1773/24231 }} * {{cite book |last = Johnson |first = Linda Cooke |title = Women of the Conquest Dynasties |url = https://archive.org/details/womenofconquestd0000john |year = 2011 |publisher = University of Hawai'i Press |location = Honolulu |isbn = 978-0824834043 }} * {{cite book |last = Kane |first = Daniel |author-link = |title = The Kitan Language and Script |year = 2009 |publisher = Brill |location = Leiden |isbn = 978-9004168299 }} * {{citation|last=Kim|first=Alexander|year=2011|title=The Historiography of Bohai in Russia}} * {{citation|last=Kuhn|first=Dieter|year=2009|title=The Age of Confucian Rule}} *{{citation|last=Lin|first=Hang|year=2018|title=THE KHITAN EMPRESS DOWAGERS YINGTIAN AND CHENGTIAN IN LIAO CHINA, 907– 1125*|publisher=ARC Humanities Press}} * {{cite book |last = Marsone |first = Pierre |author-link = |title = La Steppe et l'Empire : la formation de la dynastie Khitan (Liao) |year = 2011 |publisher = Les Belles Lettres |location = Paris |isbn = 978-2251381091 }} *{{citation|last=McMahon|first=Keith|year=2013|title=Women Shall Not Rule: Imperial Wives and Concubines in China from Han to Liao|publisher=Rowman & Littlefield Publishers, Inc.}} * {{cite book |last = Mote |first = Frederick W. |author-link = |title = Imperial China: 900–1800 |url = https://archive.org/details/imperialchina9000000mote_c6d2 |year = 1999 |publisher = Harvard University Press |location = Cambridge, MA |isbn = 0674445155}} * {{citation | last = Mote | first = F. W. | title = Imperial China: 900–1800 | publisher = Harvard University Press | year = 2003 | isbn = 978-0674012127 }} * {{citation |last=Needham|first=Joseph|author-link=Joseph Needham |title=Science and Civilization in China: Volume 3, Mathematics and the Sciences of the Heavens and the Earth|year=1986a|publisher=Caves Books|location=Taipei}} * {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 4, Physics and Physical Engineering, Part 1, Physics|year=1986g|publisher=Caves Books|location=Taipei}} * {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 4, Physics and Physical Engineering, Part 2, Mechanical Engineering|year=1986b|publisher=Caves Books|location=Taipei}} * {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 4, Physics and Physical Technology, Part 3, Civil Engineering and Nautics|year=1986c |publisher=Caves Books|location=Taipei}} * {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 5, Chemistry and Chemical Technology, Part 1, Paper and Printing|year=1986d|publisher=Caves Books|location=Taipei}} * {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 5, Chemistry and Chemical Technology, Part 4, Spagyrical Discovery and Invention: Apparatus, Theories and Gifts|year=1986e|publisher=Caves Books|location=Taipei}} * {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 6, Biology and Biological Technology, Part 1, Botany|year=1986h|publisher=Cambridge University Press}} * {{Citation |last=Needham |first=Joseph |author-mask=2|author-link=Joseph Needham |title=Science & Civilisation in China |year=1986f |publisher=Cambridge University Press |volume=V:7: ''The Gunpowder Epic'' |isbn=0-521-30358-3}} * {{Citation|last=Needham|first=Joseph|year=1994|title=Science and Civilization in China Volume 5 Part 6|publisher=Cambridge University Press}} *{{citation|last=Needham|first=Joseph|year=2008|title=Science & Civilisation in China Volume 5 Part 11|publisher=Cambridge University Press}} *{{citation|last=Peers|first=C.J.|year=2006|title=Soldiers of the Dragon: Chinese Armies 1500 BC – AD 1840|publisher=Osprey Publishing Ltd}} *{{citation|last=Peers|first=Chris|year=2013|title=Battles of Ancient China|publisher=Pen & Sword Military}} * {{cite journal |last = Shen |first = Hsueh-Man |title = Realizing the Buddha's "Dharma" Body during the Mofa Period: A Study of Liao Buddhist Relic Deposits |journal = Artibus Asiae |year = 2001 |volume = 61 |issue = 2 |pages = 263–303 |doi = 10.2307/3249911 |jstor = 3249911 }} *{{citation |last=Smith |first=Paul Jakov |year=2015 |title=A Crisis in the Literati State}} * {{cite journal |last = Smith |first = Paul Jakov |title = ''Shuihu zhuan'' and the Military Subculture of the Northern Song, 960–1127 |url = https://archive.org/details/sim_harvard-journal-of-asiatic-studies_2006-12_66_2/page/363 |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |date = Dec 2006 |volume = 66 |issue = 2 |pages = 363–422 |doi = 10.2307/25066819 |jstor = 25066819 |doi-access = free }} * {{cite book |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-45137-2 |last=Starr |first = S. Frederick |title = Xinjiang: China's Muslim Borderland |year=2015 }} * {{cite journal |last = Steinhardt |first = Nancy Shatzman |title = Liao: An Architectural Tradition in the Making |journal = Artibus Asiae |year = 1994 |volume = 54 |series = 1/2 |issue = 1/2 |pages = 5–39 |doi = 10.2307/3250078 |jstor = 3250078 }} * {{cite book |last = Steinhardt |first = Nancy Shatzman |title = Liao architecture |url = https://archive.org/details/liaoarchitecture0000stei |year = 1997 |publisher = University of Hawai'i Press |location = Honolulu |isbn = 978-0824818432 }} *{{citation|last=Tackett|first=Nicholas|year=2017|title=The Origins of the Chinese Nation}} * {{cite journal |last1 = Turchin |first1 = Peter |author-link = |author2 = Jonathan M. Adams |author3=Thomas D. Hall |title = East-West Orientation of Historical Empires and Modern States |journal = Journal of World-Systems Research |date = December 2006 |volume = 12 |issue = 2 |pages = 219–229 |doi = 10.5195/jwsr.2006.369 |doi-access = free }} *{{citation|last=Tsien|first=Tsuen-hsuin|year=1985|title=Science and Civilization in China 5}} * {{citation |last = Twitchett |first = Denis|title = The Cambridge History of China'', Volume 6,'' Alien Regime and Border States, 907–1368 |chapter = The Liao |pages = 43–153 |year = 1994 |publisher = Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn = 0521243319 }} * {{cite book |last1 = Twitchett |first1 = Denis |last2 = Tietze |first2 = Klaus-Peter |editor1-first = Herbert |editor1-last = Franke |editor2-first=Denis |editor2-last = Twitchett |title = The Cambridge History of China'', Volume 6,'' Alien Regime and Border States, 907–1368 |chapter = The Liao |pages = 43–153 |year = 1994 |publisher = Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn = 0521243319 }} *{{citation|last=Whiting|first=Marvin C.|year=2002|title=Imperial Chinese Military History|publisher=Writers Club Press}} * {{cite journal |last = Wittfogel |first = Karl A. |author-link = |author2 = Feng Chia-Sheng |title = History of Chinese Society Liao (907–1125) |url = https://archive.org/details/sim_transactions-of-the-american-philosophical-society_1946_36/page/1 |journal=Transactions of the American Philosophical Society |year = 1946 |volume = 36 |pages = 1–752 |doi = 10.2307/1005570 |jstor = 1005570 }} *{{citation|last=Wright|first=David|year=2005|title=From War to Diplomatic Parity in Eleventh Century China|publisher=Brill}} * {{citation|last = Xiong |first = Victor Cunrui |year = 2000 |title = Sui-Tang Chang'an: A Study in the Urban History of Late Medieval China (Michigan Monographs in Chinese Studies) |publisher = U of M Center for Chinese Studies |isbn = 0892641371}} * {{citation|last = Xiong |first= Victor Cunrui |year = 2009 |title = Historical Dictionary of Medieval China |publisher = Scarecrow Press, Inc. |location = United States |isbn = 978-0810860537}} * {{cite book |last = Xu |first = Elina-Qian |title = Historical development of the pre-dynastic Khitan |year = 2005 |publisher = University of Helsinki |location = Helsinki |isbn = 9521004983 |url = https://helda.helsinki.fi/handle/10138/19205 }} * {{cite thesis |last=Yun |first = Peter I. |title = Rethinking the Tribute System: Korean States and northeast Asian Interstate Relations, 600-1600 |year=1998 |degree = Ph.D. |institution = University of California, Los Angeles |url = https://books.google.com/books?id=77iJygAACAAJ |isbn=9780599031203 }} * {{cite journal |last = Holmgren |first = Jennifer |title = Marriage, Kinship and Succession under the Ch'i-tan Rulers of the Liao Dynasty (907-1125) |journal = T'oung Pao |year = 1986 |volume = 72 |series = Second |pages = 44–91 |jstor = 4528345 |doi = 10.1163/156853286x00105 }} * {{cite book |last = Adshead |first = Samuel Adrian Miles |title = China in World History |url = https://archive.org/details/chinainworldhist0000adsh |year = 2000 |publisher = St. Martin's Press |location = New York |ISBN = 0312225652 |edition = 3rd }} {{Refend}} {{Portal|China|History}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] 8f8gj47o6mag307j5d85f0jhun5zx63 0 604920 6717992 6705024 2026-07-25T18:57:29Z Octopus 13285 povezava 6717992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Daodzong<br>{{nobold|遼道宗}} | birth_date = [[14. september]] [[1032]] | death_date = {{death date and age|1101|2|12|1032|9|14|df=y}} | burial_place = Mavzolej Jongfu (永福陵), [[Notranja Mongolija]] | father = [[Šingdzong]] | mother = cesarica Šjao Dali <!-- | era_dates = Qingning (清寧): 1055–1064)<br>Xianyong (咸雍): 1065–1074<br>Dakang (大康): 1075–1084<br>Da'an (大安): 1085–1094<br>Shouchang (壽昌): 1095–1101 --> | image = | succession = Cesar [[Dinastija Ljao|Dinastije Ljao]] | reign = 28. avgust 1055 – 12. februar 1101 | predecessor = [[Šingdzong]] | successor = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] <!-- | birth_name = Chala (Khitan name)<br>Yelü Hongji (sinicised name) | posthumous_name = Emperor Rensheng Daxiao Wen<br>(仁聖大孝文皇帝) | temple_name = Daozong (道宗) | full_name = Family name: [[Yelü|Yēlǜ]] (耶律)<br>Khitan given name: Chálā (查剌)<br>Sinicised given name: Hóngjī (洪基) --> | house = [[Dianstija Ljao|Jelu]] | dynasty = [[Dianstija Ljao|Ljao]] | spouse = {{Unbulleted list|[[Šjao Guanjin]]|Šjao Tansi}} }} {{Infobox Chinese | t = 遼道宗 | s = 辽道宗 | p = Liáo Dàozōng | altname = Čala {{small|(kitansko ime)}} | c2 = 查剌 | p2 = Čálā | altname3 = Jelu Hongdži {{small|(sinizirano ime)}} | c3 = 耶律洪基 | p3 = Yēlǜ Hóngjī }} '''Cesar Daodzong''' iz [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] je bil osmi cesar Kitanov, * [[14. september]] [[1032]], † [[12. februar]] [[1101]]. ==Življenje== Daodzong je prišel na prestol leta 1055 kot naslednik svojega očeta, cesarja [[Šengdzong]]a. Znan je po tem, da je leta 1066 oživil uradno dinastično ime 'Veliki Ljao', ki ga prvi uvedel cesar [[Tajdzong]] leta 947. Med drugimi pomembnimi dosežki njegove vladavine sta dokončanje ljaojevske izdaje budistične ''[[Tripitaka|Tripitake]]'' in gradnja pagode Sakjamuni leta 1056. V zgodnjih letih Daodzongove vladavine sta na dvoru dominirala dva moža: Šjao Ge in Šjao Ala. Slednji je bil sin Šjao Šjaomuja in tesen prijatelj Daodzongovega očeta in je služil kot državni svetovalec ter podkralj Vzhodne prestolnice. Poročen je bil s cesarsko princeso. Po Daozongovem prihodu na prestol je bil Šjao Ala imenovan za severnega komisarja za vojaške zadeve, s čimer je ob Šjao Geju postal eden najvplivnejših mož na dvoru. Ko sta se vplivneža sprla, je Šjao Ala zaprosil za upokojitev, a je bil namesto tega leta 1059 poslan za podkralja Vzhodne prestolnice. Leta 1061 se je vrnil na dvor in ostro kritiziral vlado. Šjao Ge ga je ovadil cesarju in in cesar ga je kljub prošnjam cesarice vdove Renji ukazal usmrtiti z zadavljenjem. Dvor je tako padel v roke Šjao Geju, ki se je naslednje leto upokojil, Jelu Renšjanu in Jelu Jišinu.{{sfn|Twitchett|1994|p=125}} Jišin je odraščal v revščini, a je pod Šengdzongom postal dvorni spremljevalec in do konca Šengdzongove vladavine poveljnik straže. Pod Daodzongom je bil Jišin imenovan za južnega kanclerja in nato leta 1059 za severnega kanclerja. Renšjan je bil pomemben pogajalec s Songom leta 1042. Leta 1060 je Džongjuan poskušal doseči, da bi Renšjana, ki je nasprotoval njegovi frakciji, odstranili s položaja južnega kanclerja, vendar mu to ni uspelo.{{sfn|Twitchett|1994|p=129}} [[Slika:Muta 2.jpg|thumb|left|200px|Pagoda templja Fugong, zgrajena leta 1056 na mestu, kjer je stala družinska hiša Daodzongove stare matere]] Leta 1059 so plemenski sodniki dobili ukaz, naj vse primere, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo, predložijo v pregled lokalnemu prefektu ali sodniku. Če je kdo trdil, da je bila obsodba krivična, se je o njej razpravljalo in odločalo v centralni vladi. To je verjetno privedlo do upora prokitanskih elementov pod Džongjuanom leta 1063. Leta 1061 je bil Džongjuanov sin Nielugu imenovan za južnega komisarja za vojaške zadeve in postal figura disidentskih plemičev. Med vodji disidentov je bil tudi Šjao Hudu, severni komisar za vojaške zadeve. Leta 1063 so disidenti iz zasede napadli Daodzonga, ko je bil na lovu. Daodzong je bil ranjen, a so ga rešili njegovi služabniki, medtem ko je njegova mati s cesarjevo osebno stražo odganjala napadalce. Nieluguja je ubila zablodela puščica, Hudu je pobegnil in se utopil. Pobegnil je tudi Džongjuan in kasneje storil samomor. Jelu Ming, podkralj Južne prestolnice in sozarotnik v uporu, se po propadlem napadu ni vdal. Z enoto Kumo Šijev je napadel prestolnico, ki so jo uspeli obraniti. Jelu Ming je bil usmrčen. Usmrčeni so bili tudi vsi zarotniki in njihove družine, ker je povzročilo obsežne spremembe v vodstvu države.{{sfn|Twitchett|1994|p=127–128}} Da bi ponovno utrdil svojo avtoriteto cesarja, je bil Daodzong prisiljen izvesti tradicionalno slovesnost 'ponovnega rojstva'. Leta 1070 je preoblikoval pravni sistem Ljaa, ki je odražal razlike med običaji Hanov in Kitanov. Jelu Renšjan, edini mož, čigar vpliv se je kosal z Jelu Jišinovim, je leta 1072 umrl. Leta 1075 se je princ Džun, Daodzongov sin in dedič, dobro izobražen in spreten jezdec in lokostrelec, pojavil kot potencialna grožnja Jinšinovemu vplivu na cesarja. Jišin je začel načrtovati odstranitev prinčeve matere, cesarice Šjao Guanjin. Cesarico so obtožili afere z dvornim glasbenikom Džao Vejjijem in si izmislili dokaze, da je cesarica Vejjiju pisala erotične pesmi. Daodzong je ukazal usmrtiti Vejjija in njegov klan, cesarici Šjao Guanjin pa naj stori samomor. Princ Džun je prisegel maščevanje za materino smrt in kmalu po njenem samomoru prvič poskušal umoriti Jišina. Cesarico Guanjin je nadomestila sestra enega od Jišinovih privržencev. Po smrti cesarice vdove Renji leta 1076 je bila za novo cesarico imenovana Šjao Tansi.{{sfn|Twitchett|1994|p=133–134}} Naslednje leto je Jišin obtožil številne uradnike načrtovanja državnega udara, s katerim bi Daodzonga zamenjali z Džunom. Cesar na to sprva ni reagiral, potem pa je Džuna na podlagi ponarejenega priznanja degradiral v meščana in zaprl. Jišin je nato poslal morilce, ki so Džuna ubili, in prepričal podkralja prestolnice, naj poroča o njegovi smrti zaradi bolezni. Džunova žena je bila na Daodzongov ukaz poklicana na sodišče in usmrčena, kar je cesar skoraj takoj obžaloval.{{sfn|Twitchett|1994|p=133–134}} Nova cesarica je bila neplodna in Daodzong se je za svojega dediča odločil imenovati Džunovega sina Jelu Janšija. Ko se je cesar Daozong leta 1079 odpravljal na zimski lov, ga je Jišin poskušal prepričati, naj Janšija ne jemlje s seboj. Več dvorjanov je takoj protestiralo in prepričalo Daozonga, da ga je vzel s seboj. Zdi se, da je ta dogodek povzročil Jišinov padec z oblasti. Naslednje leto je bil degradiran in poslan v Šindžong in leto kasneje spoznan za krivega trgovanja s prepovedanim blagom s tujo državo in obsojen na smrt. Džang Šjaodži in nova cesarica sta bila oba izgnana. Džang se je kasneje lahko vrnil in mirno umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=135–136}} Od takrat naprej so princa Janšija skrbno pripravljali za cesarski položaj. [[Slika:Funeral Epitaph in Khitan Script and Its Cover of Emperor Daozong of Liao Dynasty.jpg|thumb||200px|Epitaf za cesarja Daodzonga]] Vladavina cesarja Daodzonga je bila leglo korupcije. Bogato je zapravljal za svoje palače in čaščenje budizma. Veliko ljudi pod njegovo vladavino je bilo ogorčenih zaradi visokih davkov in se je začelo upirati dinastiji Ljao. Jezni so bili predvsem [[Džurčeni]], ki so sčasoma ustanovila dinastijo Džin in strmoglavili dinastijo Ljao. ==Družina== Cesar Daodzong je bil poročen s cesarico Šuanji iz klana Šjao, s katero je imel prestolonaslednika Džaohuaja (1058-1077), očeta cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]]ja. Z njo je imel tudi tri hčerke. Po smrti cesarice Šuanji je bil poročen z veliko gospo Feng iz klana Šjao in gospo Votelan iz klana Šjao, s katerima ni imel otrok. {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} *{{citation|last=Tackett|first=Nicholas|year=2017|title=The Origins of the Chinese Nation}} * {{citation |last = Twitchett |first = Denis|title = The Cambridge History of China'', Volume 6,'' Alien Regime and Border States, 907–1368 |chapter = The Liao |pages = 43–153 |year = 1994 |publisher = Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn = 0521243319 }} *{{citation|last=Wright|first=David|year=2005|title=From War to Diplomatic Parity in Eleventh Century China|publisher=Brill}} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|[[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]]|14. september|1032|12. februar|1101||}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Šingdzong]]}} {{S-ttl|title= Cesar dinastije Ljao|years=1055–1101}} {{S-aft|after= [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1032]] [[Kategorija:Umrli leta 1101]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] 6616xawlcwejbdmr6sxsq3md1ljvzfk 2 605137 6717981 6717831 2026-07-25T18:45:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 boljša fotografija 6717981 wikitext text/x-wiki '''TEGA PESKOVNIKA NE UREJAJTE. TO JE OSEBNI PESKOVNIK. O PREDLOGIH NAGOVORITE AVTORJA NA [[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|POGOVORNI STRANI]].''' = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | founder=[[Edilit]] | named_for=[[Sv. Pelegrin]] | settlement_type=Počitniško naselje |subdivision_name1=[[Umag]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovico naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in hrastovim gozdom, imenovanim Pineta ter ob cesti, ki vodi iz Umaga v [[Novigrad, Istra|Novigrad]]. == Zgodovina == ==== Zlatorog ==== Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo [[Dom Zlatorog pri Umagu|počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog]]. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B/6c770f6a-1154-4c9c-ac37-b15e8b121388/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Ozadje ==== Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo [[Graščina Seget|graščini Seget]] v [[Seget|istoimenskemu kraju]], bližnjemu kraju. Edilit je tako začel graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Pelegrin je bil takrat del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Špina je nastala le nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Načrti ==== [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Blizu so bli nakupovalni center, večje mesto, aavtobusna postaja. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Glas: Weekend hišice ob morju|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YAFMVZ2J/97042b2d-10e1-4514-a54f-5001edeee3fc/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-12}}</ref> Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd.,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Želite vikend ob morju|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-81YY4ZFL/eb13d112-8c64-43e1-866a-6cdea9b45450/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> ki pa se niso uresničili. Načrte in projekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]], direktor gradbene montaže pa je bil inž. [[Zvonko Lengar]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se na koncu odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |'''Tip''' |'''Površina (neto)''' |'''Spremembe m² kasneje''' |'''Prostori''' |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa |- |PA-3 |73 m² |/ |dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi |- |1920 |37 m² |za 11 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa |} Vse hišice so bile za tisti čas sodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000 dinarjev, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je [[Mesto Umag|občina Umag]] izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo pa je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Edilit je na isti lokaciji prodajal tudi lesene montažne vikende.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Oglas|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K3QOGREA/00f78b85-fe69-4c05-abb5-e1ea6a428707/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-12}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 se je preoblikovala v društvo. Društvo se je sprva ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča, nato pa prevzelo tudi pomembnejše naloge, kot so obnova, modernizacija in urbanizacija naselja. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo [[Cementarna Umag|Cementarne Umag]], da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali in je do danes ostal nespremenjen. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz [[Postojna|Postojne]] kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so [[trta]], [[Glicinija|glicinije]] ali [[Vrtnica|vrtnice]]. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz [[Lomljenec|lomljenca]], visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo ali visokimi zidovi. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == [[Slika:Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev2.jpg|sličica]] Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. Uporablja se le ob praznikih in drugih posebnih priložnostih. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju tako ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala, morje, rastlinstvo in živalstvo == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]] ==== Obala ==== Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. ==== Morje ==== V morju najdemo raznolike živalske vrste. V pasu do približno 30 m od obale najdemo med ribami [[Pisanica|pisanice]], [[Salpa|salpe]], [[črnike]], tudi [[Špar|špare]], [[Črnorepka|črnorepke]], [[babice]] ter [[Igla (riba)|igle]]. Najpogostejše so [[rakovice]], predvsem [[Kleščar|kleščarji]] in [[Marogasta rakovica|marogaste rakovice]], in [[morski pajki]], [[Brizgači|morske kumare]] ter [[Rak samotar|raki samotarji]] in morski polži, večinoma [[Pegavka|pegavke]]. Opaziti je tudi [[Morski zajček|morske zajčke]] in [[sipe]]. Med školjkami so najpogostejše [[Latvice (školjke)|latvice]], [[Morsko uho|morska ušesa]], [[Lepotka|lepotke]], [[Breženka|breženke]] in [[srčanke]]. Pogosti so tudi [[apneni dežniki]] in [[Aksinela|aksinele]], med algami so pogoste [[Halimeda (alga)|halimede]], daleč najpogostejši pa je značilni [[jadranski bračič]]. ==== Rastlinstvo ==== Rastlinstvo najbolje predstavljata [[lovor]] in [[hrast]], pogoste so tudi [[Cipresa|ciprese]] in [[Pinija|pinije]], a veliko jih je umetno zasajenih. V okolici je veliko [[Oljka|oljk]], zelo pogost je tudi [[Navadni rožmarin|rožmarin]]. ==== Živalstvo ==== Kot značilni primer v Pelegrinu prebiva grlica, opaziti je tudi [[Čuk|čuka]], == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrinu je letovalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag nakupovalno središče, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo. Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče in prostori za žar, tudi kamp. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. j. ne Slovencem ali [[Hrvati|Hrvatom]], čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. [[Avstrijci|Avstrijcem]], [[Italijani|Italijanom]] itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila dvojezična imena ulic, kot so ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi novr hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} bmxw773myuv28yvfrbragl4houvjk7b 6717982 6717981 2026-07-25T18:46:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6717982 wikitext text/x-wiki '''TEGA PESKOVNIKA NE UREJAJTE. TO JE OSEBNI PESKOVNIK. O PREDLOGIH NAGOVORITE AVTORJA NA [[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|POGOVORNI STRANI]].''' = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | founder=[[Edilit]] | named_for=[[Sv. Pelegrin]] | settlement_type=Počitniško naselje |subdivision_name1=[[Umag]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovico naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in hrastovim gozdom, imenovanim Pineta ter ob cesti, ki vodi iz Umaga v [[Novigrad, Istra|Novigrad]]. == Zgodovina == ==== Zlatorog ==== Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo [[Dom Zlatorog pri Umagu|počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog]]. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B/6c770f6a-1154-4c9c-ac37-b15e8b121388/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Ozadje ==== Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo [[Graščina Seget|graščini Seget]] v [[Seget|istoimenskemu kraju]], bližnjemu kraju. Edilit je tako začel graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Pelegrin je bil takrat del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Špina je nastala le nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Načrti ==== [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Blizu so bli nakupovalni center, večje mesto, aavtobusna postaja. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Glas: Weekend hišice ob morju|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YAFMVZ2J/97042b2d-10e1-4514-a54f-5001edeee3fc/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-12}}</ref> Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd.,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Želite vikend ob morju|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-81YY4ZFL/eb13d112-8c64-43e1-866a-6cdea9b45450/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> ki pa se niso uresničili. Načrte in projekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]], direktor gradbene montaže pa je bil inž. [[Zvonko Lengar]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se na koncu odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |'''Tip''' |'''Površina (neto)''' |'''Spremembe m² kasneje''' |'''Prostori''' |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa |- |PA-3 |73 m² |/ |dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi |- |1920 |37 m² |za 11 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa |} Vse hišice so bile za tisti čas sodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000 dinarjev, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je [[Mesto Umag|občina Umag]] izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo pa je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Edilit je na isti lokaciji prodajal tudi lesene montažne vikende.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Oglas|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K3QOGREA/00f78b85-fe69-4c05-abb5-e1ea6a428707/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-12}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 se je preoblikovala v društvo. Društvo se je sprva ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča, nato pa prevzelo tudi pomembnejše naloge, kot so obnova, modernizacija in urbanizacija naselja. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo [[Cementarna Umag|Cementarne Umag]], da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali in je do danes ostal nespremenjen. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz [[Postojna|Postojne]] kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so [[trta]], [[Glicinija|glicinije]] ali [[Vrtnica|vrtnice]]. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz [[Lomljenec|lomljenca]], visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo ali visokimi zidovi. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == [[Slika:Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev2.jpg|sličica]] Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. Uporablja se le ob praznikih in drugih posebnih priložnostih. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju tako ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala, morje, rastlinstvo in živalstvo == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]] ==== Obala ==== Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. ==== Morje ==== V morju najdemo raznolike živalske vrste. V pasu do približno 30 m od obale najdemo med ribami [[Pisanica|pisanice]], [[Salpa|salpe]], [[črnike]], tudi [[Špar|špare]], [[Črnorepka|črnorepke]], [[babice]] ter [[Igla (riba)|igle]]. Najpogostejše so [[rakovice]], predvsem [[Kleščar|kleščarji]] in [[Marogasta rakovica|marogaste rakovice]], in [[morski pajki]], [[Brizgači|morske kumare]] ter [[Rak samotar|raki samotarji]] in morski polži, večinoma [[Pegavka|pegavke]]. Opaziti je tudi [[Morski zajček|morske zajčke]] in [[sipe]]. Med školjkami so najpogostejše [[Latvice (školjke)|latvice]], [[Morsko uho|morska ušesa]], [[Lepotka|lepotke]], [[Breženka|breženke]] in [[srčanke]]. Pogosti so tudi [[apneni dežniki]] in [[Aksinela|aksinele]], med algami so pogoste [[Halimeda (alga)|halimede]], daleč najpogostejši pa je značilni [[jadranski bračič]]. ==== Rastlinstvo ==== Rastlinstvo najbolje predstavljata [[lovor]] in [[hrast]], pogoste so tudi [[Cipresa|ciprese]] in [[Pinija|pinije]], a veliko jih je umetno zasajenih. V okolici je veliko [[Oljka|oljk]], zelo pogost je tudi [[Navadni rožmarin|rožmarin]]. ==== Živalstvo ==== Kot značilni primer v Pelegrinu prebiva grlica, opaziti je tudi [[Čuk|čuka]], == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrinu je letovalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina ([[Market Špina]]) in turistična agencija ([[Spert d.o.o.]]), pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag nakupovalno središče, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo. Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče in prostori za žar, tudi kamp. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. j. ne Slovencem ali [[Hrvati|Hrvatom]], čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. [[Avstrijci|Avstrijcem]], [[Italijani|Italijanom]] itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila dvojezična imena ulic, kot so ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi novr hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} eiizjilwgmumvn3mq3gu4pm0llt0pn7 0 605427 6718060 6710911 2026-07-26T05:38:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718060 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Romandija | native_name = {{native name|fr|Romandie}}<br>{{native name|frp|Romandia}}<br>{{native name|de|Welschland}}<br>{{native name|it|Romandia}}<br>{{native name|rm|Romanda}} | settlement_type = Kulturna regija [[Švica|Švice]] | image_map = Sprachen CH 2000 EN.svg | map_caption = Razširjenost jezikov v Švici do leta 2000. Romanščina je prikazana z zeleno barvo. | demographics_type1 = Demografija | demographics1_title1 = jeziki | demographics1_info1 = [[francoščina]] (švicarska francoščina) | area_total_km2 = 8284 | population_as_of = 2019 | population_total = 1.951.187 | population_density_km2 = 235 | seat_type = največje mesto | seat = [[Ženeva]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švica]] | subdivision_type2 = [[Kantoni Švice]] | subdivision_name2 = [[kanton Ženeva]]<br>[[kanton Jura|Jura]]<br>[[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]<br>[[kanton Vaud]] | subdivision_type3 = Deli kantonov | subdivision_name3 = [[Bernska Jura]] ([[kanton Bern|Berne]]) <br>zahodni Fribourg ([[kanton Fribourg|Fribourg]])<br>Spodnji Valais ([[kanton Valais]]) }} '''Romandija'''<ref group="note">({{langx|fr|Romandie}} ali {{lang|fr|Suisse romande}}; {{langx|frp|Romandia}} ali {{lang|frp|Suisse romanda}}) pred prvo svetovno vojno, izraz francoska Švica ({{langx|fr|Suisse française}}) je bil [https://pages.rts.ch/emissions/geopolitis/5334326-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html tudi v uporabi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230531005244/https://pages.rts.ch/emissions/geopolitis/5334326-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html |date=2023-05-31 }}. ({{langx|de|Romandie}} {{IPA|de|ʁomɑ̃ˈdiː||audio=De-Romandie.ogg}} ali {{lang|de|Welschland}}, {{langx|it|Romandia}}, {{langx|rm|Romanda}})</ref> je francosko govoreča zgodovinska in kulturna regija [[Švica|Švice]]. Leta 2020 je v Romandiji živelo približno 2 milijona ljudi oziroma 22,8 % švicarskega prebivalstva.<ref>{{Citation |url=http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |title=Bilan de la population résidante permanente (total) selon les districts et les communes |publisher=Statistique suisse |access-date=21 December 2010 |format=XLS |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110806213408/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |archive-date=6 August 2011}}</ref> Večina romandijskega prebivalstva živi v zahodnem delu države, zlasti v regiji Arc Lémanique ob [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]], ki povezuje [[Ženeva|Ženevo]], [[kanton Vaud]] in Spodnji Valais. [[Francoščina]] je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: [[kanton Ženeva]], [[kanton Vaud]], [[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] in [[kanton Jura]]. Poleg tega imata francoščina in nemščina status souradnega jezika v treh kantonih: [[kanton Fribourg]]/Freiburg, [[kanton Valais]]/Wallis in [[kanton Bern]]/Bern. == Ime == Pridevnik {{lang|fr|romand}} (ženski spol {{lang|fr|romande}}) je regionalna narečna različica besede {{lang|fr|roman}} (sodobna francoščina {{lang|fr|romain}}, tj. 'rimski'), ki se je v stari francoščini uporabljala kot izraz za galsko-romanske ljudske jezike. Uporabo pridevnika ''romand'' (z neetimološko končnico ''-d'') v zvezi s francosko-provansalskimi narečji lahko zasledimo v 15. stoletju; kot ''romant'' je zabeležen v dokumentu, napisanem v [[Fribourg]]u leta 1424, in se v 17. in 18. stoletju uveljavi v Vaudu in Fribourgu; v Ženevi je bil sprejet v 19. stoletju, vendar se njegova uporaba ni nikoli razširila zunaj območja današnje francosko govoreče Švice. Izraz {{lang|fr|Suisse romande}} se je pogosto uporabljal od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]];<ref>{{cite AV media |url=http://www.rts.ch/emissions/geopolitis/5334328-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html |title=Suisse française, Suisse romande: le virage de 14–18? |publisher=Radio Télévision Suisse |date=8 December 2013 |access-date=2026-07-10 |archive-date=2016-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160529085252/http://www.rts.ch/emissions/geopolitis/5334328-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html |url-status=dead }}</ref> pred prvo svetovno vojno in v 19. stoletju se je uporabljal izraz {{lang|fr|Suisse française}} 'francoska Švica', ki je odražal kulturni in politični prestiž Francije (kanton Vaud je [[Napoleon]] ustvaril iz nekdanjih bernskih podložnih ozemelj, medtem ko so bili Ženeva, Valais in Jura celo za kratek čas priključeni Franciji kot departmaji Léman, Simplon in Mont-Terrible). Suisse romande se uporablja v nasprotju s {{lang|fr|Suisse alémanique}} ('alemanska Švica'), izrazom za alemansko nemško govorečo Švico. Po analogiji je nastal izraz {{lang|fr|Suisse italienne}} ('italijanska Švica'), ki je sestavljen iz [[Ticino|Ticina]] in dela [[Graubünden]]a. V švicarski nemščini je francosko govoreča Švica znana kot {{lang|de|Welschland}} ali {{lang|de|Welschschweiz}}, francosko govoreči Švicarji pa kot {{lang|de|Welsche}}, pri čemer se uporablja stari germanski izraz za negermanske govorce. Izraza Welschland in Welschschweiz se uporabljata tudi v pisni švicarski standardni nemščini, vendar se v bolj formalnem kontekstu včasih zamenjata za {{lang|de|französischsprachige Schweiz}} ('francosko govoreča Švica') ali {{lang|de|französische Schweiz}} ('francoska Švica'). Preprost {{lang|de|Westschweiz}} 'zahodna Švica' se lahko uporablja tudi kot ohlapen sinonim. == Politika == ''Romandija'' ni uradna teritorialna delitev Švice, tako kot ni jasne jezikovne meje. Na primer, precejšnji deli kantona Fribourg in zahodnega kantona Bern so tradicionalno dvojezični, najbolj izrazito v Seelandu okoli jezer Morat, Neuchâtel in Bienne (Biel). Francoščina je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: Ženeva, Vaud, Neuchâtel in Jura; in souradni jezik – skupaj z nemščino – v kantonih Valais, Bern<ref>{{Cite web|title=Langues officielles (Un canton – deux langues) Chancellerie d'Etat - Canton de Berne|url=https://www.sta.be.ch/sta/fr/index/ein_kanton-zwei_sprachen/ein_kanton-zwei_sprachen/amtssprachen.html|access-date=26 June 2020|website=www.sta.be.ch}}</ref> in Fribourg,<ref>{{Cite web|title=Fribourg, le canton à la couture des langues|url=https://www.fr.ch/institutions-et-droits-politiques/statistiques/fribourg-le-canton-a-la-couture-des-langues|access-date=26 June 2020|website=www.fr.ch|language=fr}}</ref> francosko govoreči predstavljajo večino prebivalstva v regijah Spodnji Valais, Bernska Jura in frankofonski Fribourg (»francosko govoreči Fribourg«). Bernska Jura je upravna delitev kantona Bern,<ref>{{Cite web|title=Jura bernois (La Direction) Direction de l'intérieur et de la justice - Canton de Berne|url=https://www.jgk.be.ch/jgk/fr/index/direktion/organisation/rsta/gemeinden_regierungsstatthalteraemter/jura_bernois.html|access-date=26 June 2020|website=www.jgk.be.ch}}</ref> medtem ko sta drugi dve neformalni veroizpovedi. {| class="wikitable" style="text-align: center; margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" | colspan="7" |Francoščina je edini uradni jezik v naslednjih kantonih: |- ! scope="col" |Grb<ref name=":7" group="note">Cantonal coats of arms shown with cantonal heraldic colors (''Standesfarben'').</ref><ref>Louis, Mühlemann, ''Wappen und Fahnen der Schweiz, 700 Jahre Confoederatio Helvetica'', Lengnau, 3rd ed. 1991. Swiss Armed Forces, ''Fahnenreglement'', Reglement 51.340 d (2007).[http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111106084548/http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf|date=6 November 2011}}</ref> !kanton ! scope="col" |Leto pridružitve Švici ! scope="col" |Glavno mesto ! scope="col" |Štev. prebivalcev<br /><ref name=":1" group="note">See references for dates</ref> !površina<br />(km{{sup|2}}) ! scope="col" |Gostota<br />(na km{{sup|2}})<br /> |- ![[File:Wappen_Waadt_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Vaud]] ![[kanton Vaud|Vaud]] |1803 | scope="row" |[[Lozana]] |814.762 |3212 |247 |- ![[File:Wappen_Genf_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Geneva]] ![[kanton Ženeva|Geneva]] |1815 |[[Ženeva]] |506.343 |282 |1756 |- ![[File:Wappen_Neuenburg_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Neuchâtel]] ![[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] |1815/1857 | scope="row" |[[Neuchâtel]] |175.894 |802 |222 |- ![[File:Wappen_Jura_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Jura]] ![[kanton Jura|Jura]] |1979 | scope="row" |[[Delémont]] |73.709 |839 |87 |- | colspan="7" |Tri regije v francosko-nemških dvojezičnih kantonih imajo francosko govorečo večino: |- !Regija !Kanton !Leto pridružitve Švici !Največje mesto !Štev. prebivalcev <ref name=":1" group="note" /> !površina<br />(km{{sup|2}}) !gostota<br />(per km{{sup|2}})<br /> |- ![[kanton Fribourg|Fribourg frankofonski]]<ref name=":3" group="note">Dve tretjini prebivalcev kantona Fribourg govori francosko. V vseh okrožjih kantona je francosko govoreče večino, razen v okrožjih See in Sense.</ref> |Fribourg/Freiburg |1481 |[[Fribourg|Fribourg/Freiburg]] |235.069<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-0102020000_201|title=PX-Web - Tabelle wählen|website=www.pxweb.bfs.admin.ch|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note">Only districts with a French-speaking majority included.</ref> |1264<ref>{{Cite web|url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/kataloge-datenbanken/tabellen.assetdetail.1420913.html|title=Arealstatistik Land Cover - Kantone und Grossregionen nach 6 Hauptbereichen - 1979-1985, 1992-1997, 2004-2009 {{!}} Tabelle|last=Statistik|first=Bundesamt für|date=24 November 2016|website=Bundesamt für Statistik|language=de|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note" /> |186 |- !Spodnji Valais<ref name=":5" group="note">90 % govorcev francoščine. Regija vključuje 8 od 13 okrožij kantona Valais..</ref> |[[kanton Valais|Valais/Wallis]] |1815 |[[Martigny]] |122.718<ref name=":0" /> |1344 |91 |- ![[Bernska Jura]]<ref name=":6" group="note">90 % francosko govorečih. Bernska Jura je od leta 2010 upravno okrožje kantona Bern.</ref> |[[kanton Bern|Bern]] |1814 |[[Moutier]] |53.721<ref>{{Cite web|date=2018|title=Statistiques|url=https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|website=Conseil du Jura Bernois|access-date=26 June 2020|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204105953/https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|url-status=dead}}</ref> |541 |99 |- ! colspan="3" |Romandija !Ženeva !1.951.187 !8284 !235 |} == Geografija == Jezikovna meja med francoščino in nemščino je znana kot {{lang|de|[[Röstigraben]]}} (dobesedno 'rösti jarek', v švicarski francoščini povzet kot {{lang|fr|barrière de rösti}}). Izraz je šaljivega izvora in se nanaša tako na geografsko delitev kot na zaznane kulturne razlike med romandijci in nemško govorečo švicarsko večino. Izraz izvira iz obdobja prve svetovne vojne, vendar je v splošno rabo vstopil v 1970-ih v kontekstu takrat močnega jurskega separatizma. Jezikovna meja seka Švico od severa proti jugu in tvori vzhodno mejo kantona Jura, nato pa zajema Bernsko Juro, kjer se meja razcepi in vključuje številne dvojezične skupnosti, med katerimi je največja Biel/Bienne. Nato sledi meji med Neuchâtelom in Bernom ter se obrne proti jugu proti Moratu, kjer spet prečka območje tradicionalnega dvojezičnosti, vključno s skupnostma Morat in Fribourg. Kanton Fribourg deli na zahodno francosko govorečo večino in vzhodno nemško govorečo manjšino ter nato sledi vzhodni meji Vauda z zgornjo dolino Saane/Sarine v Bernski Oberland. Meja pri Les Diablerets prečka Visoke Alpe in nato ločuje francosko govoreči Spodnji Valais od alemansko govorečega Zgornjega Valaisa onkraj Sierreja. Nato se ponovno zareže proti jugu v Visoke Alpe in loči Val d'Anniviers od Mattertala. Zgodovinsko gledano je jezikovna meja na Švicarski planoti v zgodnjem srednjem veku bolj ali manj sledila reki [[Aare]] in ločevala [[Burgundija|Burgundijo]] (kjer [[Burgundi]] niso vsiljevali svojega germanskega jezika galsko-rimskemu prebivalstvu) od [[Alemanija|Alemanije]]; v visokem srednjem veku se je meja postopoma premaknila proti zahodu in zdaj bolj ali manj ustreza zahodni meji posesti Zähringerjev, ki so v poznem srednjem veku padle pod bernsko oblast in ne sledi nobenim očitnim topografskim značilnostim. Valais ima ločeno jezikovno zgodovino; tu je bila celotna dolina, kolikor je bila naseljena, galsko-rimsko govoreča, dokler njenih zgornjih delov niso v visokem srednjem veku naselili govorci najvišjih alemanskih jezikov iz Bernskega Oberlanda (glej Walser). == Jezik == Tradicionalno gledano francosko-provansalska ali patois narečja Zgornje Burgundije, prebivalstvo Romandije danes govori različne vrste standardne francoščine. Danes so razlike med švicarsko francoščino in pariško francoščino manjše in večinoma leksikalne, čeprav so ostanki narečnega leksikona ali fonologije lahko bolj izraziti pri govorcih na podeželju. Zlasti nekateri deli švicarske Jure sodelujejo v narečju Frainc-Comtou, ki se govori v regiji [[Franche-Comté]] v Franciji. Od 1970-ih je prišlo do omejenega jezikovnega oživljanja francosko-provansalskih narečij, ki se zdaj pogosto imenujejo ''arpitan'' (neologizem iz 1980-ih, izpeljan iz narečne oblike besede ''alpine''), njihovo območje pa Arpitania. == Kulturna identiteta == Ker jezikovne regije v švicarskem političnem sistemu nimajo pomena, je Romandija ali Zahodna Švica precej razpršena kulturna 'enota', ki jo opredeljuje predvsem skupni jezik. Prebivalci Romandije se imenujejo ''Suisses romands'' ali (na kratko) ''Romands''. To jih izrecno loči od preostalega švicarskega prebivalstva in Francozov. V švicarski nemščini se prebivalci imenujejo Welsche ali Romands; zahodni Švicarji lahko vključujejo tudi nefrancosko govoreče. Čeprav nemško govoreči Švicarji regijo pogosto dojemajo kot kulturno homogeno in s svojo posebno miselnostjo, se Romandi pogosto bolj identificirajo s svojim izvornim kantonom kot z Romandijo. Kulturno identiteto Romandije podpirajo Radio Télévision Suisse in univerze v Ženevi, Fribourgu, Lozani in Neuchâtelu.<ref>[https://www.rts.ch/ RTS - Radio Télévision Suisse ( French Branch ) Website]</ref> [[Slika:Orchestre symphonique genevois.jpg|thumb|Orchestre de la Suisse Romande v ženevski dvorani Victoria Hall]] Zgodovinsko gledano je bila večina Romandije močno [[protestantizem|protestantska]], zlasti [[kalvinizem|kalvinistična]]; Ženeva je bila eno najzgodnejših in najpomembnejših kalvinističnih središč. Vendar je rimskokatolištvo še naprej prevladovalo v Juri, Valaisu in Fribourgu. V zadnjih desetletjih je zaradi znatnega priseljevanja iz Francije in južnoevropskih držav katoličanov mogoče najti po vsej regiji. [[Dirka po Romandiji]] je letni kolesarski dogodek na svetovni turneji UCI, ki pogosto velja za pomembno dirko v pripravi na [[Dirka po Franciji|dirko po Franciji]].<ref>[https://www.tourderomandie.ch/en/ Tour de Romandie Official Website / English /] retrieved May 2026</ref> Röstigraben je bil ločnica med območji v Švici, ki je vplivala tudi na njihovo identiteto. Tisti na zahodu so se bolj zanašali na Francijo glede politik in političnih odločitev.<ref>[https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigrahttps://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-does-it-matter%20https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-doesben-and-why-does-it-matter What is the Röstigraben and why does it matter? - Retrieved May 2026]{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>[https://www.swiss-spectator.ch/the-romandy/ SwissSpectator - Romandy, Switzerland]</ref> == Kultura == Francosko govoreča Švica je jezikovno tesno povezana s kulturnim življenjem sosednje Francije, vendar je tudi močno pod vplivom izmenjav z drugimi jezikovnimi regijami, predvsem z nemško govorečo Švico. Čeprav je regija kulturno zelo raznolika in jo oblikuje množica različnih vplivov, lahko mesti Ženeva in Lozana veljata za splošna kulturni središči francosko govoreče Švice. Ženeva je dom Orchestre de la Suisse Romande, ki redno nastopa v mestni dvorani Victoria Hall in na konservatoriju. V kantonu Vaud vsako leto poteka [[Montreux Jazz Festival]], ki uživa visok mednarodni ugled. Grad Prangins, ki je med mestoma, je tudi dom francosko govoreče podružnice Švicarskega narodnega muzeja. <gallery widths="190" heights="117"> Geneve Palais Eynard 2011-08-05 13 11 32 PICT0103.JPG|Sedež mestne vlade Ženeve (Palais Eynard), največjega mesta v francosko govoreči Švic Lausanne cathedral from gd pont.jpg|Stolnica Notre-Dame v Lozani; prej škofovski sedež, od reformacije naprej glavna protestantska reformirana cerkev v mestu. Biel - Bienne - panoramio (8).jpg|Osrednji trg v mestu Biel, za katerega je značilna arhitektura Gründerzeit iz poznega 19. in začetka 20. stoletja. Neuchatel2.jpg|Pogled na Neuenburg; kolegijska cerkev je zgoraj desno Panorama Fribourg 107.JPG|Pogled na Freiburg; v sredini stolp stolnice sv. Nikolaja, desno pred njim mestna hiša 00 la-chaux-de-fonds3.jpg|Fontaine Monumentale (1888) v La Chaux-de-Fonds je ustrezala ambicijam mesta ob koncu 19. stoletja po "monumentalni" urbanizaciji po pariškem modelu.<ref>{{Internetquelle | url=https://notrehistoire.ch/entries/EgNBpq4q82Z |titel=La Chaux-de-Fonds — La Grande Fontaine |datum=2010-11-22 |sprache=fr |abruf=2021-08-27}}</ref> </gallery> == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Charles-Ferdinand Ramuz, ''La Suisse romande, Sociétés coopératives Migros romandes'', copyright Mme Olivieri-Ramuz, Lausanne, 1955. *''Histoire de la littérature en Suisse romande'', vol.4, Lausanne, 1996-1999, republished Geneva, 2015 *Corinne Blanchaud, ''Dictionnaire des écrivains francophones classiques, Belgique, Canada, Québec, Luxembourg, Suisse romande'', Paris, 2013 *Académie de Genève Humbert, ''Nouveau glossaire genevois'', Slatkine, 1983, {{ISBN|2-05-100516-8}}, {{OCLC|715183529}}. == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{Wikivoyage}} {{Coord|46.2000|N|6.1500|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Romandija]] [[Kategorija:Upravna delitev Švice]] ky87fda0pugatgcomt64mauqu8faddi 0 605703 6717887 6717811 2026-07-25T12:15:14Z ~2026-31344-37 260559 /* */ 6717887 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', (rojen kot Mijić) [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}</ref>LOPOV, LAŽNIVEC, ČEFURSKA SMET Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe (ni znano niti to, kdaj je primek staršev Mijić spremenil v Mijič). V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] fhadc9oqhcn0rcetceb1c5pr195anii 6717902 6717887 2026-07-25T12:42:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 vandalizem - tretjič, predlagam blokado 6717902 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', (rojen kot Mijić) [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe (ni znano niti to, kdaj je primek staršev Mijić spremenil v Mijič). V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] 34nzdl6acdy79taivrvrs4w2i9z0s90 6718026 6717902 2026-07-25T21:28:29Z Marko3 1829 6718026 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', (rojen kot Mijić) [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril davčnemu svetovalcu Roku Snežiču, ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe (ni znano niti to, kdaj je primek staršev Mijić spremenil v Mijič). V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] k57mlutseouuotfg8my4znm6oxkmek6 6718029 6718026 2026-07-25T21:34:39Z MaksiKavsek 244409 np, pp 6718029 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', (rojen kot '''Mijić'''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe (ni znano niti to, kdaj je primek staršev Mijić spremenil v Mijič). V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] pl4cgh9xpty5xv0rhxnjut26obroy08 6718116 6718029 2026-07-26T10:23:54Z ~2026-31344-37 260559 /* */ 6718116 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', (rojen kot '''Mijić'''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}</ref>LOPOV, LAŽNIVEC, GNIDA BALKANSKA Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe (ni znano niti to, kdaj je primek staršev Mijić spremenil v Mijič). V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] itqr8ev3q7x74yn5zfmhd0coukgcq2u 6718117 6718116 2026-07-26T10:24:45Z ~2026-31344-37 260559 /* */ 6718117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', (rojen kot '''Mijić'''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}</ref>LOPOV, LAŽNIVEC, GNIDA BALKANSKA, SMRKAVEC PODMUKLI Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe (ni znano niti to, kdaj je primek staršev Mijić spremenil v Mijič). V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] mmlfpur4a5vfky8i08ki20j147uprtj 6718118 6718117 2026-07-26T10:34:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 vandalizem - četrtič 6718118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', (rojen kot '''Mijić'''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe (ni znano niti to, kdaj je primek staršev Mijić spremenil v Mijič). V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] pl4cgh9xpty5xv0rhxnjut26obroy08 6718120 6718118 2026-07-26T10:37:43Z Upwinxp 126544 zaščitil »[[Boris Mijič]]«: Čezmeren vandalizem ([urejanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (preteče 10:37, 2. avgust 2026 (UTC)) [prestavljanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (preteče 10:37, 2. avgust 2026 (UTC))) 6718118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', (rojen kot '''Mijić'''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe (ni znano niti to, kdaj je primek staršev Mijić spremenil v Mijič). V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] pl4cgh9xpty5xv0rhxnjut26obroy08 0 605811 6717949 6717721 2026-07-25T15:36:16Z Ljuba24b 92351 /* Gospodarstvo */ dodano 6717949 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Otočje Raja Ampat | native_name = Kepulauan Raja Ampat <small>([[indonezijščina]])</small><br/>Kalano Muraha, Kolano Nguraha <small>(Tidore)</small><br/>Kalana Fat <small>(Ma'ya)</small> | native_name_link = | nickname = | etymology = | image = File:Raja Ampat Islands - journal.pbio.1001457.g001.png | image_size = | image_caption = Panoramski pogled | image_alt = | image_map = Karta ID RajaAmpat Isl.PNG | map_size = 250px | map_caption = Zemljevid otočja | pushpin_map = Indonezija | pushpin_caption = Lega v Indoneziji | location = | coordinates = {{coord|-0.2333115|130.5078908|type:airport|display=inline,title}} | archipelago = [[Melanezija]] | waterbody = | total_islands = 612 | major_islands = [[Misool]]<br>[[Salavati]]<br>[[Batanta]]<br>[[Vaigeo]] | area_km2 = 8034,44 | area_footnotes = | elevation_m = | elevation_footnotes = | highest_mount = | Country_heading = | country = {{flagicon|Indonesia}} [[Indonezija]] | country_admin_divisions_title = Provinca | country_admin_divisions = [[Jugozahodna Papua]] | country_admin_divisions_title_1 = Regentstvo | country_admin_divisions_1 = Raja Ampat<br>Sorong | demonym = | population = 66.839 | population_as_of = sredi leta 2022 (ocena) | population_footnotes = <ref>Badan Pusat Statistik, Jakarta, 2023.</ref> | density_km2 = 8,32 | density_rank = | density_footnotes = | ethnic_groups = }} '''Otočje Raja Ampat''' ({{IPA|id|ˌrad͡ʒa ˈ(ʔ)ampat̪̚}}) ali '''Štirje kralji''' je [[arhipelag]] ob severozahodni konici [[polotok Bird's Head|polotoka Bird's Head]] (na otoku [[Nova Gvineja]]) v provinci Jugozahodna Papua v [[Indonezija|Indoneziji]]. Obsega več kot 1500 majhnih otokov, otočkov in plitvin okoli štirih glavnih otokov Misool, Salavati, Batanta in Vaigeo ter manjšega otoka Kofiau. Otočje Raja Ampat leži južno od [[ekvator]]ja in je del [[koralni trikotnik|koralnega trikotnika]], območja jugovzhodnoazijskih morij z najbogatejšo morsko biotsko raznovrstnostjo na svetu. Koralni trikotnik je približno območje zahodno-jugozahodno od [[Filipini|Filipinov]], vzhodno-severovzhodno in jugovzhodno od otoka [[Borneo]] ter severno, vzhodno in zahodno od otoka [[Nova Gvineja]], vključno z morji vmes. V teh vodah uspeva na tisoče vrst morskih organizmov, od najmanjših čistilnih kozic in kamufliranih pritlikavih morskih konjičkov do veličastnih kitov in kitovcev. Od leta 2024 je arhipelag del province Jugozahodna Papua (prej Zahodna [[Papua (provinca)]]). Večina otokov sestavlja regentstvo Raja Ampat, ki se je leta 2004 ločilo od regentstva Sorong. Regentstvo obsega približno 70.000 kvadratnih kilometrov kopnega in morja, od tega 8.034,44 km² kopnega in ima po popisu prebivalstva leta 2020 64.141 prebivalcev;<ref>Badan Pusat Statistik, Jakarta, 2021.</ref> uradna ocena sredi leta 2022 je bila 66.839.<ref>Badan Pusat Statistik, Jakarta, 2023.</ref> To izključuje južno polovico otoka Salawati, ki ni del te regij, temveč sestavlja okrožji Salawati Selatan in Salawati Tengah v regiji Sorong. Od leta 2019 naprej je ohranjanje narave na otokih ogroženo zaradi nezakonitega rudarjenja (npr. niklja), kar je povzročilo široko kritiko indonezijske javnosti. == Zgodovina == [[File:TE-2022-100000-belakang.jpg|thumb|Otočje Raja Ampat na hrbtni strani bankovca za 100.000 rupij]] Arheološki dokazi kažejo, da so ljudje otoke Raja Ampat prvič obiskali pred več kot 50.000 leti.<ref>{{Cite web |last1=Tanudirjo |first1=Daud Aris |last2=Gaffney |first2=Dylan |date=2024-08-12 |title=New evidence from West Papua offers fresh clues about how and when humans first moved into the Pacific |url=https://theconversation.com/new-evidence-from-west-papua-offers-fresh-clues-about-how-and-when-humans-first-moved-into-the-pacific-231686 |access-date=2024-09-03 |website=The Conversation |language=en-US}}</ref> V tem času sta bila Misool in Salavati povezana z Novo Gvinejo, medtem ko sta Vaigeo in Batanta tvorila otok, imenovan Vaitanta.<ref>{{Cite journal |last1=Gaffney |first1=Dylan |last2=Tanudirjo |first2=Daud A. |last3=Djami |first3=Erlin Novita Idje |last4=Mas'ud |first4=Zubair |last5=Macap |first5=Abdul Razak |last6=Russell |first6=Tristan |last7=Dailom |first7=Moses |last8=Ray |first8=Yulio |last9=Higham |first9=Thomas |last10=Bradshaw |first10=Fiona |last11=Petchey |first11=Fiona |last12=Florin |first12=S. Anna |last13=Roberts |first13=Patrick |last14=Lucas |first14=Mary |last15=Tromp |first15=Monica |date=2024-08-13 |title=Human dispersal and plant processing in the Pacific 55 000–50 000 years ago |url=https://www.cambridge.org/core/journals/antiquity/article/human-dispersal-and-plant-processing-in-the-pacific-55-00050-000-years-ago/49D5AEACCEA56622FEB88C0F248C63EE |journal=Antiquity |volume=98 |issue=400 |language=en |pages=885–904 |doi=10.15184/aqy.2024.83 |issn=0003-598X|hdl=11568/1264968 |hdl-access=free }}</ref> Na najdišču jame Mololo izkopavanja kažejo, da so zgodnji ljudje predelovali drevesne smole in lovili avtohtone živali.<ref>{{Cite journal |last1=Gaffney |first1=Dylan |last2=Tanudirjo |first2=Daud A. |last3=Djami |first3=Erlin Novita Idje |last4=Mas'ud |first4=Zubair |last5=Macap |first5=Abdul Razak |last6=Russell |first6=Tristan |last7=Dailom |first7=Moses |last8=Ray |first8=Yulio |last9=Higham |first9=Thomas |last10=Bradshaw |first10=Fiona |last11=Petchey |first11=Fiona |last12=Florin |first12=S. Anna |last13=Roberts |first13=Patrick |last14=Lucas |first14=Mary |last15=Tromp |first15=Monica |date=2024-08-13 |title=Human dispersal and plant processing in the Pacific 55 000–50 000 years ago |url=https://www.cambridge.org/core/journals/antiquity/article/human-dispersal-and-plant-processing-in-the-pacific-55-00050-000-years-ago/49D5AEACCEA56622FEB88C0F248C63EE |journal=Antiquity |volume=98 |issue=400 |language=en |pages=885–904 |doi=10.15184/aqy.2024.83 |issn=0003-598X|hdl=11568/1264968 |hdl-access=free }}</ref> Skupnost lončarjev se je na Raja Ampat preselila pred približno 3500–3000 leti in je morda na to območje prinesla avstronezijske jezike.<ref>{{Cite journal |last1=Gaffney |first1=Dylan |last2=Tanudirjo |first2=Daud |date=2024 |title=Late Holocene potting traditions in the far western Pacific: Evidence from the Raja Ampat Islands, 3500–1000 BP |url=https://press-files.anu.edu.au/downloads/press/n12314/pdf/ch17.pdf |journal=Terra Australis |volume=57 |pages=359–390 |via=ANU Press}}</ref> Ime ''Raja Ampat'' (''Raja'' pomeni kralj, ''empat'' pa štiri) izvira iz lokalne mitologije, ki pripoveduje o ženski, ki je našla sedem jajc; v eni različici je bila ta ženska Boki Tabai, hči Al-Mansurja iz Tidoreja in žena Gurabesija. Trije od sedmih so se izlegli in postali kralji, ki so zasedli otoke Raja Ampat, četrti se je izlegel in naselil v Vaigami, a se je kasneje preselil v Kalimuri (Seram). Po drugi različici se je iz petega jajca izlegla ženska (Pin Take), ki je kasneje odšla k Biakom, se poročila z Manarjem Makerijem in kasneje rodila Gurabesija. Iz šestega jajca se je izlegel duh, medtem ko se sedmo jajce ni izleglo in se je spremenilo v kamen in so ga častili kot kralja v Kali Raji (Vavijai, Vaigeo).<ref>{{Cite journal |last1=Gaffney |first1=Dylan |last2=Tanudirjo |first2=Daud |last3=Arnold |first3=Laura |last4=Gaman |first4=Wolter |last5=Russell |first5=Tristan |last6=Djami |first6=Erlin |last7=Macap |first7=Abdul |date=2024-05-23 |title=Five Centuries of Settlement Dynamics and Mobility in the Northern Raja Ampat Islands of West Papua |journal=The Journal of Pacific History |volume=59 |issue=4 |language=en |pages=427–467 |doi=10.1080/00223344.2024.2328015 |issn=0022-3344|doi-access=free }}</ref> Zgodovinsko gledano so bila 'štiri' kraljestva Vaigeo, Salavati, Sailolof, Misool in Vaigama. Lokalno Vaigama ne velja za eno od Raja Ampat, medtem ko Sailolof ne šteje za eno od Raja Ampat za Tidore.<ref name="Mansoben1995pp232-246">{{cite book |last=Mansoben |first=Johszua Robert |author-link= |date=1995 |title=Sistem Politik Tradisional Di Irian Jaya |url= |location=Jakarta |publisher=LIPI – RUL 1995 |pages=232–246|isbn=979-8258-06-1}}</ref> Prvo zabeleženo opažanje in pristanek Evropejcev na otokih Raja Ampat je bilo leta 1526, ko so na poti iz Biaka, polotoka Ptičja glava in Vaigea v Halmahero (Ternate) opazili in pristali portugalski pomorščak Jorge de Menezes s svojo posadko. [[Islam]] je na otoke Raja Ampat prvič prišel v 15. stoletju zaradi političnih in gospodarskih stikov s sultanatom Bacan.<ref name=":1">Wanggai, Toni V. M. (2008). [https://repository.uinjkt.ac.id/dspace/bitstream/123456789/7292/1/Toni%20Victor%20M.%20Wanggai_Rekonstruksi%20Sejarah%20Umat%20Islam%20di%20Tanah%20Papua.pdf Rekonstruki sejarah umat Islam di tanna Papua] [Reconstruction of the History of lslam in Papua]. Syariff Hidayatullah State Islamic University Jakarta (in Indonesian). Retrieved 2022-03-13.</ref> V 16. in 17. stoletju je imel sultanat Tidore s sedežem na Molukih tesne gospodarske in politične vezi z otoki, zlasti z Gurabesijem.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> V tem obdobju se je islam trdno uveljavil in lokalni poglavarji so začeli sprejemati islam.<ref name=":2">Slama, Martin (2015), "[https://books.google.com/books?id=JEp1rgEACAAJ Papua as an Islamic Frontier: Preaching in 'the Jungle' and the Multiplicity of Spatio-Temporal Hierarchisations", ''From 'Stone-Age' to 'Real-Time': Exploring Papuan Temporalities, Mobilities and Religiosities''], ANU Press, pp. 243–270, {{ISBN|978-1-925022-43-8}}</ref> Zaradi teh vezi je Raja Ampat veljal za del sultanata Tidore. Po Nizozemcih, ki so napadli Moluke, si je ta otok lastila Nizozemska. Angleški raziskovalec William Dampier je poimenoval Dampierjev preliv, ki ločuje otok Batanta od otoka Vaigeo. Na vzhodu je preliv, ki ločuje Batanto od Salavatija. Leta 1759 je kapitan William Wilson, ki je plul na ladji ''East Indiaman Pitt'', plul po teh vodah in po svoji ladji poimenoval preliv 'Pittov preliv'; to je bil verjetno kanal med Batanto in Salavatijem. == Geografija == Arhipelag leži vzhodno od moluškega otoka Halmahera in severozahodno od polotoka Bird's Head v Novi Gvineji. Njegova najsevernejša točka je otok Fani (del skupine Azijskih otokov), ki je neposredno južno od sosednje države Palav.[1] Raja Ampat obsega 1800 otokov.<ref name="RRA">[http://www.rajaampatkab.go.id/statis-2-sejarah.html Regierungsbezirk Raja Ampat] (indonesisch), abgerufen am 23. April 2015.</ref> Štirje glavni otoki so Misool na jugu, Salavati in Batanta na vzhodu ter Vaigeo na severu. Dampierjev preliv poteka med Vaigeom in Gamom ter med Batanto, Salavatijem in Novo Gvinejo na jugu. Bougainvillejev preliv ločuje Vaigeo na vzhodu od manjših otokov na zahodu, kot sta Kave in otoki Vaiag (Kepulauan Vajag). Sagavinska ožina ločuje Batanto od Salavija. Na zahodu leži Halmahersko morje, na jugu Seramsko morje, na severu pa odprti [[Tihi ocean]]. Otoki se med seboj precej razlikujejo. Štirje glavni otoki so gorati s peščenimi in skalnatimi obalami. Večinoma jih obdajajo manjši otoki. Majhni otoki za štirimi večjimi so sestavljeni le iz skal in kamnov, zato niso primerni za kmetijstvo, zato se prebivalci lahko preživljajo le kot ribiči.<ref>Regierungsbezirk Raja Ampat: [http://www.rajaampatkab.go.id/statis-9-bataswilayah.html ''Batas Wilayah Kabupaten Raja Ampat''] (indonesisch), abgerufen am 23. April 2015.</ref> === Podnebje === Otočje ima vlažno, tropsko podnebje. Najnižja temperatura zraka je 23,6 °C, najvišja 30,7 °C. Povprečna temperatura je 27,2 °C s povprečno vlažnostjo 87 %. Pade od 19 do 29 dni na mesec, skupno 4306 mm dežja na leto. Jugovzhodni monsun piha iz Avstralije od maja do novembra. Ne vsebuje veliko vlage, za razliko od severozahodnega vetra iz Azije od decembra do aprila, ki prinaša veliko dežja.<ref>Regierungsbezirk Raja Ampat: [http://www.rajaampatkab.go.id/statis-7-petarajaampat.html ''Peta Raja Ampat''] (indonesisch), abgerufen am 23. April 2015.</ref> === Upravna delitev === Skoraj celotna otoška skupina od 9. maja 2003 (zakon št. 26 z dne 3. maja 2002) tvori regentstvo Raja Ampat (''Kabupaten''), od leta 2022 pa je del province Jugozahodna Papua (''Papua Barat Daya''). Južni del otoka Salavati pa pripada regentstvu Sorong.<ref name="Karte">{{Webarchiv|url=http://www.coremap.or.id/i/map_raja4.jpg |wayback=20150525225120 |text=Karte des Archipels von Raja Ampat |archiv-bot=2018-12-05 16:47:32 InternetArchiveBot }}, abgerufen am 21. April 2015.</ref> Regentstvo ima površino 46.108 km² in obalo dolgo 753 km. Vključno z oceanskim območjem Raja Ampat pokriva 4,6 milijona hektarjev. Razdeljeno je na 24 okrožij (''kecamatan'') in 121 vasi (117 ''kampungov'' in štiri ''kelurahan''). Glavno mesto je Vasai (Vaisai) na Vaigeu, približno 58 kilometrov od mesta [[Sorong]] na Novi Gvineji. == Prebivalstvo == Naseljenih je 35 otokov. Skoraj celotno prebivalstvo živi ob morju; nekatere vasi so sestavljene iz kolišč, zgrajenih nad vodo. Le v ''kampungih'' Kalobo, Vaijan, Tomolol, Vasai in Magej so naselja tudi dlje v notranjosti. Če upoštevamo 2757 prebivalcev okrožij Salavati Selatan in Salavati Tengah, ki upravno spadata v regijo Sorong, se je skupno prebivalstvo arhipelaga sredi leta 2022 povzpelo na 69.596. Obstajajo predlogi za razdelitev sedanjega regentstva Raja Ampat na tri dele, pri čemer bi Vaigeo in okoliški majhni otoki tvorili novo regegentstvo Severni Raja Ampat (''Kabupaten Raja Ampat Utara''), Misool in Kofiau ter okoliški majhni otoki pa bi tvorili novo regentstvo Južni Raja Ampat (''Kabupaten Raja Ampat Selatan''), preostanek obstoječega pa bi pokrival severni del otoka Salavati (preostanek otoka Salavati še vedno leži v regiji Sorong) in otok Batanta (ki tvori okrožje Selat Sagavin). == Ekologija == Leta 2025 je UNESCO otoke razglasil za biosferni rezervat.<ref>{{cite web|date=27 September 2025 |title=The Bright Side: UNESCO designates 26 new biosphere reserves including France's Lake Bourget |url=https://www.france24.com/en/environment/20250927-the-bright-side-unesco-designates-26-new-biosphere-reserves-including-france-s-lake-bourget |access-date=27 September 2025 |website=France 24 |language=en}}</ref> === Kopenska === Otoki so del ekoregije nižinskih deževnih gozdov Vogelkop-Aru.<ref>{{WWF ecoregion|name=Vogelkop-Aru lowland rain forests|id=aa0128}}</ref> [[Deževni gozd]]ovi, ki pokrivajo otoke, so naravni [[habitat]] številnih vrst ptic, sesalcev, plazilcev in žuželk. Dve vrsti [[rajčice|rajskih ptic]], rdeča rajčica (''[[Paradisaea rubra]]'') in Wilsonova rajčica (''[[Diphyllodes respublica]]''), sta endemični za otoke Vaigeo, Gam in Batanta.<ref>Charles R. 2019 [https://ecotoursindonesia.com/english/009-birds-of-paradise.html Paradise Birds from New Guinea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230821141628/https://ecotoursindonesia.com/english/009-birds-of-paradise.html |date=2023-08-21 }}</ref> Nedavno odkrita palma ''Wallaceodoxa'' iz rodu ''Arecaceae'' je endemična za otoke Raja Ampat.<ref>{{cite journal |title=Three new genera of arecoid palm (Arecaceae) from eastern Malesia |year=2014 |last1=Heatubun |first1=Charlie D. |last2=Zona |first2=Scott |last3=Baker |first3=William J. |journal=Kew Bulletin |volume=69 |issue=3 |page=9525 |doi=10.1007/s12225-014-9525-x |bibcode=2014KewBu..69.9525H |s2cid=24848021 }}</ref> === Morska === [[File:Pulau Piaynemo, Raja Ampat.jpg|thumb|Koralni greben ob Piaynemu, otoku v okrožju Misool]] [[File:Raja Ampat Santa Claus Pygmy Seahorse.jpg|thumb|Denisin pritlikavi morski konjiček]] Raja Ampat velja za svetovni epicenter tropske morske [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] in se imenuje ''kronski dragulj'' morske pokrajine [[polotok Bird's Head|polotoka Bird's Head]], ki vključuje tudi zaliv [[Cenderawasih Bay]] in zaliv Triton. Regija vsebuje več kot 600 vrst kamnitih [[Koralnjaki|koralnjakov]] (''[[scleractinia]]''), kar predstavlja približno 75 % znanih vrst na svetu, in več kot 1700 vrst [[ribe koralnih grebenov|rib koralnih grebenov]] – vključno s plitvimi<ref>{{Cite journal|last1=Allen|first1=Gerald|last2=Erdmann|first2=Mark|date=2009-01-09|title=Reef fishes of the Bird's Head Peninsula, West Papua, Indonesia|url=https://checklist.pensoft.net/article/17908/|journal=Check List|language=en|volume=5|issue=3|pages=587–628|doi=10.15560/5.3.587|issn=1809-127X|doi-access=free}}</ref> in [[mezofotični koralni greben|mezofotičnimi grebeni]].<ref>{{Cite journal|last1=Andradi-Brown|first1=Dominic A.|last2=Beer|first2=Angela J. E.|last3=Colin|first3=Luigi|last4=Hastuti|last5=Head|first5=Catherine E. I.|last6=Hidayat|first6=Nur Ismu|last7=Lindfield|first7=Steven J.|last8=Mitchell|first8=Catherine R.|last9=Pada|first9=Defy N.|last10=Piesinger|first10=Nikola M.|last11=Purwanto|date=2020-10-29|title=Highly diverse mesophotic reef fish communities in Raja Ampat, West Papua|journal=Coral Reefs|volume=40|pages=111–130|language=en|doi=10.1007/s00338-020-02020-7|issn=1432-0975|doi-access=free}}</ref> V primerjavi s podobno velikimi ekosistemi drugod po svetu je biotska raznovrstnost Raja Ampata verjetno najbogatejša na svetu.<ref>Silcock D.. 2013. [http://www.xray-mag.com/content/indonesias-raja-ampat Indonesia's Raja Ampat]. X-Ray Mag | International Dive Magazine. Retrieved on September 25, 2017</ref> Tukaj se pojavljajo ogroženi in redki [[morski sesalec|morski sesalci]], kot so [[dugong]]i, kiti (kot so [[sinji kit]], pritlikavi sinji kit (''Balaenoptera musculus brevicauda''), Brydejevi (''Balaenoptera brydei''), Omurjevi (''Balaenoptera omurai''),<ref>Ogata J. M.. 2017. [http://www.mermaid-liveaboards.com/article/bio-diversity/ambon-banda-islands-raja-ampat/ Ambon – Banda Islands – Raja Ampat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190402044254/http://www.mermaid-liveaboards.com/article/bio-diversity/ambon-banda-islands-raja-ampat/ |date=2019-04-02 }}. Mermaid Liveaboards. Retrieved on September 25, 2017</ref><ref>Lindbloom A.. 2017. [http://www.mermaid-liveaboards.com/article/raja-ampat/omuras-whale/ Omura’s Whale] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190402042749/http://www.mermaid-liveaboards.com/article/raja-ampat/omuras-whale/ |date=2019-04-02 }}. Mermaid Liveaboards. Retrieved on September 25, 2017</ref><ref>Bird's Head Seascape. [http://birdsheadseascape.com/photography/omuras-whale-alex-lindbloom/ Omura’s Whale by Alex Lindbloom]. Retrieved on September 24, 2017</ref> [[kit glavač]], [[delfini]] in celo [[orka|orke]].<ref>Kahn B., [http://birdsheadseascape.com/conservation-science/marine-mammal-species-biodiversity-in-raja-ampat-2011-15-by-benjamin-kahn/ Marine Mammal Species Biodiversity in Raja Ampat (2011–15)]. Bird's Head Seascape. Retrieved on September 24, 2017</ref><ref>Heike Iris Vester I.H.. Tapilatu F. R.. 2017. {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20170925181535/http://thecoraltriangle.com/stories/home-to-the-richest-reefs-on-earth-raja-ampat-is-also-a-mecca-for-whales HOME TO THE RICHEST REEFS ON EARTH, RAJA AMPAT IS ALSO A MECCA FOR WHALES]}}. The Coral Triangle. Retrieved on September 25, 2017</ref><ref>OceanSounds e.V. – Whale & Dolphin – Research & Conservation. [http://ocean-sounds.org/en_US/whales-raja-ampat/marine-mammals-in-raja-ampat/ Marine Mammals in Raja Ampat]. Retrieved on September 25, 2017</ref> V tej regiji uspevajo tudi ogroženi [[Kitovec|kitovci]], največje obstoječe vrste rib na svetu. V severovzhodni regiji otoka Vaigeo so se lokalni prebivalci vključili v pobude za ohranjanje želv z zaščito gnezd ali premeščanjem jajc [[orjaška usnjača|orjaških usnjač]] (''Dermochelys coriacea''), zelenkastih želv (''Lepidochelys olivacea'') in [[prava kareta|prave karete]] (''Eretmochelys imbricata''). Njihovo delo podpirajo lokalna vlada in nevladne organizacije.<ref>Leo R. 2019 {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20190806061150/https://www.naturelifewatch.com/2019/07/marine-life-in-raja-ampat.html Marine Life in Raja Ampat]}}</ref> '''Morski rekreacijski park Raja Ampat''' je bil ustanovljen leta 2009. Sestavljajo ga štiri morska območja – vode okoli severnega Salavatija, Batante in jugozahodnega Vaigeoja, zaliv Majalibit v osrednjem Vaigeoju, vode jugovzhodno od Misoola in vode okoli otokov Sembilan severno od Misoola in zahodno od Salavatija.<ref> = "KKPD KABUPATEN KEPULAUAN RAJA AMPAT". ''Protected Planet''. Accessed 8 August 2021. [https://www.protectedplanet.net/555635921]</ref> [[File:Raja Ampat 1.jpg|thumb|Morska biotska raznovrstnost Raja Ampata]] Oceanski naravni viri okoli Raja Ampata dajejo območju velik potencial kot turističnemu območju, ki privablja potapljače, raziskovalce in druge, ki jih zanima tamkajšnje morsko življenje.<ref name="DD2007">{{cite web|url= http://ngm.nationalgeographic.com/2007/09/indonesia/doubilet-text |title= Ultra Marine: In far eastern Indonesia, the Raja Ampat islands embrace a phenomenal coral wilderness |work=National Geographic, September 2007|pages=|author= Doubilet, David |access-date=20 August 2023|archive-date=2008-04-09 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080409084522/http://ngm.nationalgeographic.com/2007/09/indonesia/doubilet-text}}</ref> Po podatkih organizacije ''Konservasi Indonesia'' morske raziskave kažejo, da je raznolikost morskega življenja na območju Raja Ampat najvišja zabeležena na Zemlji.<ref name="DD2007"/> Raznolikost je precej večja kot na katerem koli drugem vzorčenem območju v [[Koralni trikotnik|Koralnem trikotniku]], ki ga sestavljajo [[Indonezija]], [[Malezija]], [[Filipini]], [[Papuanska Nova Gvineja]], [[Salomonovi otoki]] in [[Vzhodni Timor]]. Koralni trikotnik je srce svetovne biotske raznovrstnosti koralnih grebenov, zaradi česar je Raja Ampat verjetno najbogatejši ekosistem koralnih grebenov na svetu. Ogromne koralne kolonije na tem območju, skupaj z relativno visokimi temperaturami morske gladine, kažejo tudi na to, da so grebeni morda relativno odporni na grožnje, kot sta [[beljenje koral]] in bolezni koral, ki zdaj ogrožajo preživetje drugih koralnih ekosistemov po svetu. Otoki Raja Ampat so oddaljeni in jih ljudje relativno ne motijo. [[Bodičasta morska zvezda]] se hrani s koralami Raja Ampata, uničenje, ki ga to povzroča med grebeni, pa je ogrozilo turizem. Bodičasta morska zvezda, ki »lahko zraste tako velika kot pokrov smetnjaka« in je prekrita z ostrimi, pekočimi bodicami, se je razmnožila zaradi naraščajoče količine dušika v vodi iz človeških odpadkov, kar posledično povzroča porast [[fitoplankton]]a, s katerim se morske zvezde hranijo.<ref name=":0">{{Cite news| url=https://www.washingtonpost.com/local/dc-area-scuba-divers-dig-out-their-old-snorkels-and-fins-to-combat-a-coral-eater/2019/06/23/|title=D.C.-area scuba divers dig out their old snorkels and fins to combat a coral eater |last=Kelly |first=John |newspaper=The Washington Post |date=2019-06-23|access-date=2019-06-24}}</ref> Leta 2019 so lokalni potapljači začeli zmanjševati populacije morskih zvezd tako, da so vanje vbrizgali 10-odstotno raztopino kisa; mrtve morske zvezde lahko nato pojedo lokalne ribe. Visoka morska raznolikost v Raja Ampatu je močno odvisna od njegove lege med Indijskim in Tihim oceanom, saj se koralne in ribje ličinke lažje delijo med obema oceanoma. Zaradi raznolikosti koral, odpornosti in vloge vira za širjenje ličink je Raja Ampat svetovna prednostna naloga za varstvo morja. Zaradi svoje lege je biogeografsko križišče med Indonezijo, Mikronezijo in [[Arafursko morje|Arafurskim morjem]].<ref name="Asaad18">{{cite journal |last1= Asaad |first1= Irawan |last2= Lundquist |first2= Carolyn J. |last3= Erdmann |first3= Mark V. |last4= Costello |first4= Mark J. |title= Delineating priority areas for marine biodiversity conservation in the Coral Triangle |journal= Biological Conservation |date= June 2018|volume=222 |issue=2 |pages=198–211|doi= 10.1016/j.biocon.2018.03.037|bibcode= 2018BCons.222..198A |url= https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0006320717310200 |url-access= subscription }}</ref> Z 1508 vrstami rib, 537 vrstami koral (izjemnih 96 % vseh skleraktinij, zabeleženih v Indoneziji, se verjetno pojavlja na teh otokih in 75 % vseh vrst, ki obstajajo na svetu<ref>{{cite web|author1=Allard, Tom|title=Sea of trouble|url=http://www.theage.com.au/environment/sea-of-trouble-20110701-1gv49.html|publisher=The Age |access-date=2014-07-10 |date=2011-07-02}}</ref>) in 699 vrstami mehkužcev je raznolikost morskega življenja osupljiva.<ref>{{cite web |title=A Marine Rapid Assessment of the Raja Ampat Islands, Papua Province, Indonesia |url=https://www.conservation.org/Documents/RAP_Reports/RAP22_Raja_Ampat_Indonesia_Apr-2002.pdf |website=www.conservation.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20101025223155/http://www.conservation.org/Documents/RAP_Reports/RAP22_Raja_Ampat_Indonesia_Apr-2002.pdf |archive-date=2010-10-25}}</ref> Raja Ampat velja za središče grebenskih rib z omejenim območjem razširjenosti v Koralnem trikotniku z več kot 100 vrstami endemičnih grebenskih rib in izjemno veliko raznolikostjo grebenskih koralnih vrst (več kot 600.475 vrst).<ref name="Asaad18"/> Otoki Raja Ampat imajo vsaj tri predele z neškodljivimi meduzami, vsi na območju Misoola.<ref>{{cite web |url=http://kakaban.co.id/detail_artikel/20/Tujuh--Danau-Ubur-Ubur-Unik-di-Indonesia- |title=Tujuh Danau Ubur-Ubur Unik di Indonesia |access-date=2014-11-05 |date=2013-08-07 |author=Kakaban |archive-date=2017-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171023010614/http://kakaban.co.id/detail_artikel/20/Tujuh--Danau-Ubur-Ubur-Unik-di-Indonesia- |url-status=dead }}</ref> Podmorski svet okoli otokov je bil tema dokumentarnega filma ''Edies Paradies 3'' (avtorja Otta C. Honeggerja), ki ga je predvajala švicarska televizijska mreža Schweizer Fernsehen.<ref>{{cite web|url=http://www.mediaindonesia.com/mediatravelista/index.php/read/2012/02/01/3570/1/Pesona-Raja-Ampat-Difilmkan-di-Swiss |title=Pesona Raja Ampat Difilmkan di Swiss |date=February 1, 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120202070545/http://www.mediaindonesia.com/mediatravelista/index.php/read/2012/02/01/3570/1/Pesona-Raja-Ampat-Difilmkan-di-Swiss |archive-date=February 2, 2012 }}</ref> Marca 2017 se je 90 metrov dolga križarka ''Caledonian Sky'' v lasti britanskega organizatorja potovanj ''Noble Caledonia'' ujela v oseko in nasedla na grebenu. Ekipa za ocenjevanje škode je ocenila, da je bilo uničenih 1600 kvadratnih metrov grebena, kar bo verjetno povzročilo odškodninski zahtevek v višini od 1,28 do 1,92 milijona dolarjev. Ekipa okoljevarstvenikov in akademikov je ocenila veliko večjo škodo, pri čemer so morebitne izgube za Indonezijo ocenjene na 18,6 milijona dolarjev, čas okrevanja grebena pa bo trajal več desetletij.<ref>{{cite web |url=http://www.thejakartapost.com/travel/2017/03/14/saving-raja-ampat-waters-with-tourism.html |title=Saving Raja Ampat waters with tourism |author=Seto Wardhana |date=March 14, 2017}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.thejakartapost.com/news/2017/03/13/cruise-ship-smashes-into-coral-in-raja-ampat.html |title=Cruise ship smashes into coral in Raja Ampat |date=March 13, 2017}}</ref><ref name="Guard1">{{cite news|last1=Gokkon|first1=Basten|title=British-owned cruise ship wrecks one of Indonesia's best coral reefs|url=https://www.theguardian.com/environment/2017/mar/10/british-owned-cruise-ship-wrecks-one-of-indonesias-best-coral-reefs|access-date=14 March 2017|work=Guardian|date=10 March 2017}}</ref> Pobuda za vzrejo in izpust zebrastih morskih psov (''Stegostoma tigrinum'') se je začela leta 2022, njen cilj pa je do leta 2032 izpustiti 500 morskih psov. Populacija v divjini je bila prej številčna, vendar je ribiška industrija, ki se je začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zmanjšala populacijo na morda le 20 osebkov.<ref>{{cite news |url=https://news.mongabay.com/2024/06/conservationists-upbeat-as-zebra-shark-reintroduction-in-raja-ampat-gathers-pace/ |title=Conservationists upbeat as zebra shark reintroduction in Raja Ampat gathers pace |author=Hans Nicholas Jong |work=Mongabay |date=18 June 2024 |access-date=25 June 2024}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Beach veget 131129-42373 soq.JPG|thumb|Plaža v arhipelagu]] Poleg turizma obstaja potencial za druge vire dohodka, čeprav večina prebivalcev še vedno živi od ribolova. Na otokih Famin, Kofiau in Salavati načrtujejo plantaže kokosovih in palm za palmovo olje. Na Salavatiju je mogoče najti [[premog]] in [[nafta|nafto]], medtem ko imata Vaigeo in Gag nahajališča [[nikelj|niklja]], Batanta in Misool pa [[zlato]] in surovine za cement. Sorong v sosednji Novi Gvineji je dostopen po zraku in morju. Od tam je trajektna povezava do Vasaija. === Turizem === '''Telaga Bintang''' je majhna slanovodna [[laguna]] v kraškem območju Piajnemo v Raja Ampatu, do katere se pripoelje z ladjo skozi apnenčaste otoke West Waigeo. Znana je po zvezdastem obrisu, ki se ga vidi od zgoraj, s turkizno vodo, in jo obdajajo strmi skalnati hribi in gosta tropska vegetacija. To ni običajna plaža s široko peščeno obalo. Okolica je večinoma skalnata, lagunska voda in dvignjene razgledne točke. Glavna aktivnost tukaj je kratek vzpon do razgledne točke nad laguno. Vzpon sledi naravnim kraškim stopnicam in skalnatim tlom ter običajno traja približno 5 do 15 minut, čeprav je pot dovolj strma in ozka, da obiskovalcem svetujejo previdnost in uporabo izkušenega lokalnega vodnika. Z vrha je privlačen panoramski razgled na laguno in okoliško otoško pokrajino. '''Otok Mios Kon''', ki ga domačini pogosto imenujejo '''Otok netopirjev''', ker na tem otoku živi ogromno netopirjev, poleg teh pa tudi veliko ptic. Opazovanje teh bitij je ena glavnih dejavnosti na otoku. Turisti imajo otok tudi za eno najboljših potapljaških lokacij na svetu, saj je otok obdan s koralnimi formacijami. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Raja Ampat Regency}} {{wikivoyagee|Raja Ampat}} * [http://www.birdsheadseascape.com Bird's Head Seascape] * [https://www.diveglobal.com/diving/raja-ampat/ Raja Ampat dive sites, map, videos, and pictures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180308014435/https://www.diveglobal.com/diving/raja-ampat/ |date=2018-03-08 }} * [https://www.cbsg.org/sites/cbsg.org/files/documents/Zebra%20Shark%20PVA%20Final%20Report_May2021.pdf Population Viability Analysis (PVA) Report for Population Augmentation of Zebra Sharks (''Stegostoma tigrinum'') in Raja Ampat, Indonesia] [[Kategorija:Otoki Indonezije]] [[Kategorija:Biosferni rezervati Indonezije]] [[Kategorija:Koralni grebeni]] mvrlq9iwims55loegsya5pbz8hgdpf7 0 605841 6717920 6714833 2026-07-25T13:51:13Z Ihana Aneta 242446 /* V umetnosti */ 6717920 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje oseba|image=|caption=Rezika Thaler v tridesetih letih 20. stoletja}} '''Terezija Thaler Praprotnik''', znana kot '''Rezika Thaler''', [[Slovenci|slovenska]] [[Opera|operna pevka]] in [[Sopran|sopranistka]], * [[15. oktober]] [[1888]], [[Ljubljana]], † [[30. maj]] [[1984]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 15. oktobra 1888 v slovenski družini na Tržaški ulici v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04009 {{!}} Ljubljana - Trnovo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-trnovo/04009/?pg=65|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-20|language=De|date=1883-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|trans-title=Krstna knjiga - 04009 {{!}} Ljubljana - Trnovo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online}}</ref> Njena mati je bila delavka v tobačni tovarni Marijana Pogačnik (1852–1930) iz [[Zaloše|Zaloš]],{{Efn|V slovenski biografiji in zapisu o Rezki Thaler v krstni knjigi župnije Ljubljana - Trnovo je njena mati vpisana kot Ana Pogačnik, v zapisu o poroki njenih staršev v poročni župnije Dobrova in popisih pa kot Marjiana Pogačnik.}} njen oče pa železničar in kasnejši branjevec Gregor Thaler iz [[Spodnja Sorica|Spodnje Sorice]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi696018/|title=Thaler, Rezika (1888–1984)|date=1980|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Moravec|first=Dušan|publication-date=2013|language=Sl|authorlink=Dušan Moravec}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/b7196e2e-ab1c-4979-ba94-cd97557ef6da/enota/0/2fc04c67-0dec-48b3-b933-311f81ffce9a|title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 12. 1890 / Tržaška cesta, 37|date=|website=sistory.si|language=Sl|last=Čuček|first=Filip|last2=Banfi|first2=Jaka|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Mesarič|first4=Tomaž}}</ref><ref name=":1" /> <ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 03815 {{!}} Dobrava {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/dobrava/03815/?pg=11|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-20|date=1860-1904|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De|trans-title=Poročna knjiga - 03815 {{!}} Dobrava {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online}}</ref>Obiskovala je osn. šolo 1894–902 v Lj. (Vrtača); prvi gledal. pouk je dobila 1904/5 pri igralki A. Danilovi-Cerar (SBL I, 75) v šoli Dram. društva, solopetje štud. pri M. Hubadu (ib., 357) na šoli GM. [[Slika:Rezika Thaler (2).jpg|sličica|275x275_pik|Rezika Thaler v tridesetih letih 20. stoletja]] == Delo == Po uspelem nastopu gojencev Dram. šole spomladi 1905 (arena Nar. doma) je bila i. l. angažirana pri Dež. gledal. v Lj., sprva igrala manjše vloge v drami (prva: kmetiško dekletce v L. Anzengruber, Samski dvor) in pela v opernem zboru, a »njena narava in temperament, zlasti pa njena velika muzikalnost in zvonki sopran so jo končno odločili za pevsko kariero« (SŽ 1926, 150). Do sezone 1911/2 je bila angažirana v gled. v Lj., 1912/3 v slov. gled. v Trstu (njeg. dejavnost na operne in operetne predstave je razširil M. Polič), 1913/4 v Žatcu (Češka), 1914/5 v Libercu (Češka), 1915/6 v Gradcu, od 1918 v lj. operi kot operetna pevka, a je v sezoni 1919/20 opustila opereto in pela le v operah vse do 1927, ko je morala zaradi bolezni opustiti gledal. kariero. Že prva nastopanja so T-jevi dodeljevala solistične vloge najprej v operetah, npr. 1908 kot Friderika (O. Strauss, Valčkov čar) in princ Orlowski (J. Strauss ml., Netopir); 1908/9 pa že v operah kot Frasquita (G. Bizet, Carmen), Zofija (J. Massenet, Werther). Pela je štev. glavne vloge mdr.: Suzana (W. A. Mozart, Figarova svatba); Pamina (isti, Čarobna piščal); Manon (J. Massenet, 1919); Thais (isti, 1921); Marinka (B. Smetana, Prodana nevesta); Madame Butterfly (G. Puccini, 1921/2); Musette (isti, La Boheme, 1921/2, 1924/5). T-jeva je kot lirski in pozneje melodramski sopran oblikovala več kakor 30 velikih vlog, od teh nekatere, npr. Ellen (L. Delibes, Lakmé 1921/2), Thais (1921), prvič na Slov. == V umetnosti == Večkrat jo je upodobil kipar Lojze Dolinar.<ref>{{Navedi splet|title=Stoječa ženska figura (Thaïs)|url=https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/od-1918-dalje/stojeca-zenska-figura-thais-lojze-dolinar?workId=3440|website=www.ng-slo.si|accessdate=2026-07-20|language=sl|publisher=Narodna galerija}}</ref> Zadnji je v prvi polovici dvajsetih let 20. stoletja izdelal tudi Ex Libris, ki ga danes hrani [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodna in Univerzitetna Knjižnjica]] (NUK).<ref>{{Navedi splet |title=Ex libris [Rezka Thaler] |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/258324224 |access-date=2026-07-25 |website=plus.cobiss.net |publisher=Cobiss Plus |language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Leta 1927 se je morala zaradi bolezni upokojiti. Deset let pozneje, 18. maja 1937 se je v Svetem Križu nad Jesenicami poročila z industrijalcem [[Avgust Praprotnik|Avgustom Praprotnikom]] (1891–1942).<ref name=":0" /> Umrla je 30. maja 1984 v Ljubljani. Pokopana je bila v grob svoje matere na pokopališču Vič v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Rezika Thaler Praprotnik|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/3689/rezika-thaler-praprotnik|website=www.najdigrob.si|accessdate=2026-07-20|date=12.9.2025|publisher=Slovenski grobovi|language=Sl}}</ref> == Sklici == {{refsez}} == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Thaler, Rezika}} [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] l9z7vb0xi6dsd2li0f1zqs13vx49dib 6717922 6717920 2026-07-25T13:56:08Z Ihana Aneta 242446 /* V umetnosti */ 6717922 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje oseba|image=|caption=Rezika Thaler v tridesetih letih 20. stoletja}} '''Terezija Thaler Praprotnik''', znana kot '''Rezika Thaler''', [[Slovenci|slovenska]] [[Opera|operna pevka]] in [[Sopran|sopranistka]], * [[15. oktober]] [[1888]], [[Ljubljana]], † [[30. maj]] [[1984]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 15. oktobra 1888 v slovenski družini na Tržaški ulici v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04009 {{!}} Ljubljana - Trnovo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-trnovo/04009/?pg=65|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-20|language=De|date=1883-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|trans-title=Krstna knjiga - 04009 {{!}} Ljubljana - Trnovo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online}}</ref> Njena mati je bila delavka v tobačni tovarni Marijana Pogačnik (1852–1930) iz [[Zaloše|Zaloš]],{{Efn|V slovenski biografiji in zapisu o Rezki Thaler v krstni knjigi župnije Ljubljana - Trnovo je njena mati vpisana kot Ana Pogačnik, v zapisu o poroki njenih staršev v poročni župnije Dobrova in popisih pa kot Marjiana Pogačnik.}} njen oče pa železničar in kasnejši branjevec Gregor Thaler iz [[Spodnja Sorica|Spodnje Sorice]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi696018/|title=Thaler, Rezika (1888–1984)|date=1980|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Moravec|first=Dušan|publication-date=2013|language=Sl|authorlink=Dušan Moravec}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/b7196e2e-ab1c-4979-ba94-cd97557ef6da/enota/0/2fc04c67-0dec-48b3-b933-311f81ffce9a|title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 12. 1890 / Tržaška cesta, 37|date=|website=sistory.si|language=Sl|last=Čuček|first=Filip|last2=Banfi|first2=Jaka|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Mesarič|first4=Tomaž}}</ref><ref name=":1" /> <ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 03815 {{!}} Dobrava {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/dobrava/03815/?pg=11|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-20|date=1860-1904|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De|trans-title=Poročna knjiga - 03815 {{!}} Dobrava {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online}}</ref>Obiskovala je osn. šolo 1894–902 v Lj. (Vrtača); prvi gledal. pouk je dobila 1904/5 pri igralki A. Danilovi-Cerar (SBL I, 75) v šoli Dram. društva, solopetje štud. pri M. Hubadu (ib., 357) na šoli GM. [[Slika:Rezika Thaler (2).jpg|sličica|275x275_pik|Rezika Thaler v tridesetih letih 20. stoletja]] == Delo == Po uspelem nastopu gojencev Dram. šole spomladi 1905 (arena Nar. doma) je bila i. l. angažirana pri Dež. gledal. v Lj., sprva igrala manjše vloge v drami (prva: kmetiško dekletce v L. Anzengruber, Samski dvor) in pela v opernem zboru, a »njena narava in temperament, zlasti pa njena velika muzikalnost in zvonki sopran so jo končno odločili za pevsko kariero« (SŽ 1926, 150). Do sezone 1911/2 je bila angažirana v gled. v Lj., 1912/3 v slov. gled. v Trstu (njeg. dejavnost na operne in operetne predstave je razširil M. Polič), 1913/4 v Žatcu (Češka), 1914/5 v Libercu (Češka), 1915/6 v Gradcu, od 1918 v lj. operi kot operetna pevka, a je v sezoni 1919/20 opustila opereto in pela le v operah vse do 1927, ko je morala zaradi bolezni opustiti gledal. kariero. Že prva nastopanja so T-jevi dodeljevala solistične vloge najprej v operetah, npr. 1908 kot Friderika (O. Strauss, Valčkov čar) in princ Orlowski (J. Strauss ml., Netopir); 1908/9 pa že v operah kot Frasquita (G. Bizet, Carmen), Zofija (J. Massenet, Werther). Pela je štev. glavne vloge mdr.: Suzana (W. A. Mozart, Figarova svatba); Pamina (isti, Čarobna piščal); Manon (J. Massenet, 1919); Thais (isti, 1921); Marinka (B. Smetana, Prodana nevesta); Madame Butterfly (G. Puccini, 1921/2); Musette (isti, La Boheme, 1921/2, 1924/5). T-jeva je kot lirski in pozneje melodramski sopran oblikovala več kakor 30 velikih vlog, od teh nekatere, npr. Ellen (L. Delibes, Lakmé 1921/2), Thais (1921), prvič na Slov. == V umetnosti == Večkrat jo je upodobil kipar Lojze Dolinar.<ref>{{Navedi splet|title=Stoječa ženska figura (Thaïs)|url=https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/od-1918-dalje/stojeca-zenska-figura-thais-lojze-dolinar?workId=3440|website=www.ng-slo.si|accessdate=2026-07-20|language=sl|publisher=Narodna galerija}}</ref> V prvi polovici dvajsetih let 20. stoletja ji je izdelal Ex Libris, ki ga danes hrani [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodna in Univerzitetna Knjižnjica]] (NUK).<ref>{{Navedi splet |title=Ex libris [Rezka Thaler] |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/258324224 |access-date=2026-07-25 |website=plus.cobiss.net |publisher=Cobiss Plus |language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Leta 1927 se je morala zaradi bolezni upokojiti. Deset let pozneje, 18. maja 1937 se je v Svetem Križu nad Jesenicami poročila z industrijalcem [[Avgust Praprotnik|Avgustom Praprotnikom]] (1891–1942).<ref name=":0" /> Umrla je 30. maja 1984 v Ljubljani. Pokopana je bila v grob svoje matere na pokopališču Vič v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Rezika Thaler Praprotnik|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/3689/rezika-thaler-praprotnik|website=www.najdigrob.si|accessdate=2026-07-20|date=12.9.2025|publisher=Slovenski grobovi|language=Sl}}</ref> == Sklici == {{refsez}} == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Thaler, Rezika}} [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] elk9vxqvr55oj7jbb7712wo0esst3fh 6717926 6717922 2026-07-25T14:30:37Z Ihana Aneta 242446 6717926 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje oseba|image=|caption=Rezika Thaler v tridesetih letih 20. stoletja}} '''Terezija Thaler Praprotnik''', znana kot '''Rezika Thaler''', [[Slovenci|slovenska]] [[Opera|operna pevka]] in [[Sopran|sopranistka]], * [[15. oktober]] [[1888]], [[Ljubljana]], † [[30. maj]] [[1984]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 15. oktobra 1888 v slovenski družini na Tržaški ulici v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04009 {{!}} Ljubljana - Trnovo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-trnovo/04009/?pg=65|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-20|language=De|date=1883-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|trans-title=Krstna knjiga - 04009 {{!}} Ljubljana - Trnovo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online}}</ref> Njena mati je bila delavka v tobačni tovarni Marijana Pogačnik (1852–1930) iz [[Zaloše|Zaloš]],{{Efn|V slovenski biografiji in zapisu o Rezki Thaler v krstni knjigi župnije Ljubljana - Trnovo je njena mati vpisana kot Ana Pogačnik, v zapisu o poroki njenih staršev v poročni župnije Dobrova in popisih pa kot Marjiana Pogačnik.}} njen oče pa železničar in kasnejši branjevec Gregor Thaler iz [[Spodnja Sorica|Spodnje Sorice]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi696018/|title=Thaler, Rezika (1888–1984)|date=1980|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Moravec|first=Dušan|publication-date=2013|language=Sl|authorlink=Dušan Moravec}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/b7196e2e-ab1c-4979-ba94-cd97557ef6da/enota/0/2fc04c67-0dec-48b3-b933-311f81ffce9a|title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 12. 1890 / Tržaška cesta, 37|date=|website=sistory.si|language=Sl|last=Čuček|first=Filip|last2=Banfi|first2=Jaka|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Mesarič|first4=Tomaž}}</ref><ref name=":1" /> <ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 03815 {{!}} Dobrava {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/dobrava/03815/?pg=11|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-20|date=1860-1904|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De|trans-title=Poročna knjiga - 03815 {{!}} Dobrava {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online}}</ref>Obiskovala je osn. šolo 1894–902 v Lj. (Vrtača); Želja njenih staršev je bila, da bi se Rezika izučila in zaposlila kot uradnica.<ref>{{Navedi novice |last=Govekar |first=Fran |author-link=Fran Govekar |date=september 1927 |title=Rezika Thalerjeva |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=272-274 |language=Sl |issue=9}}</ref> prvi gledal. pouk je dobila 1904/5 pri igralki A. Danilovi-Cerar (SBL I, 75) v šoli Dram. društva, solopetje štud. pri M. Hubadu (ib., 357) na šoli GM. [[Slika:Rezika Thaler (2).jpg|sličica|275x275_pik|Rezika Thaler v tridesetih letih 20. stoletja]] == Delo == Po uspelem nastopu gojencev Dram. šole spomladi 1905 (arena Nar. doma) je bila i. l. angažirana pri Dež. gledal. v Lj., sprva igrala manjše vloge v drami (prva: kmetiško dekletce v L. Anzengruber, Samski dvor) in pela v opernem zboru, a »njena narava in temperament, zlasti pa njena velika muzikalnost in zvonki sopran so jo končno odločili za pevsko kariero« (SŽ 1926, 150). Do sezone 1911/2 je bila angažirana v gled. v Lj., 1912/3 v slov. gled. v Trstu (njeg. dejavnost na operne in operetne predstave je razširil M. Polič), 1913/4 v Žatcu (Češka), 1914/5 v Libercu (Češka), 1915/6 v Gradcu, od 1918 v lj. operi kot operetna pevka, a je v sezoni 1919/20 opustila opereto in pela le v operah vse do 1927, ko je morala zaradi bolezni opustiti gledal. kariero. Že prva nastopanja so T-jevi dodeljevala solistične vloge najprej v operetah, npr. 1908 kot Friderika (O. Strauss, Valčkov čar) in princ Orlowski (J. Strauss ml., Netopir); 1908/9 pa že v operah kot Frasquita (G. Bizet, Carmen), Zofija (J. Massenet, Werther). Pela je štev. glavne vloge mdr.: Suzana (W. A. Mozart, Figarova svatba); Pamina (isti, Čarobna piščal); Manon (J. Massenet, 1919); Thais (isti, 1921); Marinka (B. Smetana, Prodana nevesta); Madame Butterfly (G. Puccini, 1921/2); Musette (isti, La Boheme, 1921/2, 1924/5). T-jeva je kot lirski in pozneje melodramski sopran oblikovala več kakor 30 velikih vlog, od teh nekatere, npr. Ellen (L. Delibes, Lakmé 1921/2), Thais (1921), prvič na Slov. == V umetnosti == Večkrat jo je upodobil kipar Lojze Dolinar.<ref>{{Navedi splet|title=Stoječa ženska figura (Thaïs)|url=https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/od-1918-dalje/stojeca-zenska-figura-thais-lojze-dolinar?workId=3440|website=www.ng-slo.si|accessdate=2026-07-20|language=sl|publisher=Narodna galerija}}</ref> V prvi polovici dvajsetih let 20. stoletja ji je izdelal Ex Libris, ki ga danes hrani [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodna in Univerzitetna Knjižnjica]] (NUK).<ref>{{Navedi splet |title=Ex libris [Rezka Thaler] |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/258324224 |access-date=2026-07-25 |website=plus.cobiss.net |publisher=Cobiss Plus |language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Leta 1927 se je morala zaradi bolezni upokojiti. Deset let pozneje, 18. maja 1937 se je v Svetem Križu nad Jesenicami poročila z industrijalcem [[Avgust Praprotnik|Avgustom Praprotnikom]] (1891–1942).<ref name=":0" /> Umrla je 30. maja 1984 v Ljubljani. Pokopana je bila v grob svoje matere na pokopališču Vič v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Rezika Thaler Praprotnik|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/3689/rezika-thaler-praprotnik|website=www.najdigrob.si|accessdate=2026-07-20|date=12.9.2025|publisher=Slovenski grobovi|language=Sl}}</ref> == Sklici == {{refsez}} == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Thaler, Rezika}} [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] qxy1i2fy0htx4hqv5i33aoea99xcwqx 0 605854 6717977 6717716 2026-07-25T18:36:07Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6717977 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovoril: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>„So I say: if a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>„Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija. <br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“. </blockquote> | <blockquote> „Torej pravim: če bi se ’Velika Srbija’ morala obdržati z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se obdržal z zločinom - tega ne sprejemam. <br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref>. Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko. === Ponižnost === Bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] lw35jcbq4cc5vzuor5uk9vvkp86fkdb 6717983 6717977 2026-07-25T18:48:29Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6717983 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovoril: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>„So I say: if a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>„Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija. <br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“. </blockquote> | <blockquote> „Torej pravim: če bi se ’Velika Srbija’ morala obdržati z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se obdržal z zločinom - tega ne sprejemam. <br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref>. Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko. === Ponižnost === Bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vidi tisto, kar hoče === Ko je hodil v cerkev na Banovem brdu sredi poletja, je uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsak vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] pj42q3fq3tbqop5dypffndfkpb63u9s 6717996 6717983 2026-07-25T19:15:54Z Stebunik 55592 /* Zadnja leta */ 6717996 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovoril: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref>. Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko. === Ponižnost === Bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vidi tisto, kar hoče === Ko je hodil v cerkev na Banovem brdu sredi poletja, je uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsak vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 5xdwresip9gcgdalvq63gv4usk4p9yv 6717997 6717996 2026-07-25T19:20:54Z Stebunik 55592 /* Zadnja leta */ 6717997 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref>. Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko. === Ponižnost === Bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vidi tisto, kar hoče === Ko je hodil v cerkev na Banovem brdu sredi poletja, je uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsak vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] afycg43nzeo50syubnfcktg14lxvcd7 6718004 6717997 2026-07-25T19:56:50Z Stebunik 55592 /* Mladost in šolanje */ 6718004 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref>. Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko. === Ponižnost === Bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vidi tisto, kar hoče === Ko je hodil v cerkev na Banovem brdu sredi poletja, je uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsak vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] mqiwz8nxitthd8snwslyhwtzc7fqvp9 6718005 6718004 2026-07-25T19:58:57Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6718005 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref>. Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Ponižnost === Bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je hodil v cerkev na Banovem brdu sredi poletja, je uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsak vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] cs6ddjbt442o9ruyecphppxc4zsz4uu 6718008 6718005 2026-07-25T20:09:35Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6718008 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref>. Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Ponižnost === Bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je hodil v cerkev na Banovem brdu sredi poletja, je uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsak vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 7p2q1uxj9aorevx7o5hphoxydh9ab5m 6718009 6718008 2026-07-25T20:10:54Z Stebunik 55592 /* Ponižnost */ 6718009 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref>. Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je hodil v cerkev na Banovem brdu sredi poletja, je uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsak vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 8qscav21scbxj9jiv8tvjb5reymqs1b 6718010 6718009 2026-07-25T20:12:34Z Stebunik 55592 /* Raško-prizrenski škof */ 6718010 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref>. Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je hodil v cerkev na Banovem brdu sredi poletja, je uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsak vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] mp2qcffdsttrbn77vra581w4q6mjnvd 6718011 6718010 2026-07-25T20:15:45Z Stebunik 55592 /* Vsakdo vidi tisto, kar hoče */ 6718011 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref>. Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] pczzocajxbxftn8dc84wrph7ecjs8lt 6718015 6718011 2026-07-25T20:41:09Z Stebunik 55592 /* Spomin */ 6718015 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje. Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] bm8nm1b2fn5pu0m2ow8ocwyxidlfih2 6718016 6718015 2026-07-25T20:42:00Z Stebunik 55592 /* Nagrade in priznanja */ 6718016 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spomin === Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje. Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 8232d9muyickye9e8xf8ul8wchwnp2s 6718017 6718016 2026-07-25T20:42:48Z Stebunik 55592 /* Spomin */ 6718017 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje. Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 61qykplyzp23xb8awgsav2oxf4k6qae 6718021 6718017 2026-07-25T20:59:01Z Stebunik 55592 /* Spominska znamka */ 6718021 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 85eoxlztntrhf817qjh6fg82whbytca 6718022 6718021 2026-07-25T21:01:06Z Stebunik 55592 /* Spominska znamka */ 6718022 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 7u5x9xuzdo2mhl6fyvgqss2a6bimn4c 6718030 6718022 2026-07-25T21:42:38Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6718030 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja, vendar mu je politika« tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Črtice in nauki === O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] djbbjb1kgvbvrhkeq6t1ge69gjrtztf 6718034 6718030 2026-07-25T21:53:03Z Stebunik 55592 /* Zadnja leta */ 6718034 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali pametnega telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja, vendar mu je politika« tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Črtice in nauki === O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] qb0g7kvnxflew4l1wqhsuao4wlnjmqa 6718056 6718034 2026-07-26T05:13:23Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6718056 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in kadilcev. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v trpljenju, stiski in trpljenju.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja, vendar mu je politika« tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Črtice in nauki === O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] tf0p19h7o7ilh6ylc7c2r9x4luy6qxb 6718057 6718056 2026-07-26T05:15:49Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6718057 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in kadilcev. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v trpljenju, stiski in trpljenju.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti je politika mu je tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Črtice in nauki === O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] tjf9awsrr9l0ue4rf08tayyhr7koq1t 6718058 6718057 2026-07-26T05:17:57Z Stebunik 55592 6718058 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in kadilcev. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v trpljenju, stiski in trpljenju.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti je politika mu je tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Črtice in nauki === O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 6wt2xqbmsrsigrjhoveh28q74n997fj 6718059 6718058 2026-07-26T05:35:14Z Stebunik 55592 /* Nagrade in priznanja */ 6718059 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in kadilcev. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v trpljenju, stiski in trpljenju.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti je politika mu je tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Črtice in nauki === O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] mgrj4l7evumdc6d46kx3mhiszautnjd 6718067 6718059 2026-07-26T06:53:22Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6718067 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in kadilcev. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v trpljenju, stiski in trpljenju.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Črtice in nauki === O življenju patriarha se pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 30vzrcm8vhp652nupkhpwvhhetsyuwg 6718069 6718067 2026-07-26T06:55:12Z Stebunik 55592 /* Črtice in nauki */ 6718069 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. V otroštvu je izgubil oba starša in ga je vzgajala teta. Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani osnovni šoli je maturiral na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Pisal je tudi knjige in predaval [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] in [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15 Nov 2009</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel leta 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa v starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali.Pavle je imel povezave z družino Karić in se je številno srečeval z Miloševićem in Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je Pavle napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{cite web|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{cite web |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{cite news|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{cite web|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{cite web |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{cite web |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{cite web | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{cite web | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{cite web|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{cite web|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{Cite web |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{cite web|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{Cite web |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in kadilcev. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v trpljenju, stiski in trpljenju.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Črtice in nauki === O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{cite web|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{cite web|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{cite book|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{cite book |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{Cite book|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{cite book|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{cite web|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] cc5lqwy1ag76ij74iupgpd2nj9rast8 0 605883 6718162 6717409 2026-07-26T11:30:13Z Ljuba24b 92351 /* Rastlinstvo in živalstvo */ np 6718162 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Wasur | alt_name = {{lang|id|Taman Nasional Wasur}} | iucn_category = II | photo =Wasur_Rainbow_1994.jpg | photo_caption = | photo_size = | map = Indonesia#Southeast Asia | map_caption = Lega NP Wasur | map_size = 280 | pushpin_label = '''Wasur NP''' | pushpin_label_position = left | location = [[Južna Papua]], [[Indonezija]] | nearest_city = [[Merauke]] | coordinates = {{coord|8|36|S|140|50|E|display=inline, title}} | area = 4138 km² | established = 1990 | visitation_num = 2265 | visitation_year = 2004<ref>[http://www.dephut.go.id/files/Stat_2007.pdf Forestry statistics of Indonesia 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722080540/http://www.dephut.go.id/files/Stat_2007.pdf |date=2011-07-22 }}, retrieved 20 May 2010</ref> | governing_body = Ministrstvo za okolje in gozdarstvo | website = | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_date = 16. maqrec 2006 | designation1_number = 1624<ref>{{Cite web|title=Wasur National Park|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service| url=https://rsis.ramsar.org/ris/1624|access-date=25 April 2018}}</ref>}} }} '''Narodni park Wasur''' je del največjega [[mokrišče|mokrišča]] v okrožju Merauke v Južni Papui v [[Indonezija|Indoneziji]] in je eno najmanj obremenjenih zaradi človekove dejavnosti.<ref name="Indo MoF">[http://www.dephut.go.id/INFORMASI/TN%20INDO-ENGLISH/wasur_NP.htm Indonesian Ministry of Forestry], retrieved 2009-10-30</ref> Zaradi visoke vrednosti njegove [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] je park dobil ime »Serengeti Papue«. Prostrano odprto mokrišče, zlasti jezero Rava Biru, privablja zelo bogato favno. == Rastlinstvo in živalstvo == [[File:Melaleuca.Sp lahan basah TN Wasur.jpg|thumb|''[[Melaleuca]]'']] [[File:Perayap malam arboreal dari tanah Papua - Sanca Hijau (Morelia viridis) TN Wasur.jpg|thumb|''[[Morelia viridis]]'' v NP Wasur]] Približno 70 % celotne površine parka sestavlja [[savana]], preostalo rastlinje pa predstavljajo močvirni gozd, monsunski gozd, obalni gozd, bambusov gozd, travnate ravnice in velika območja močvirnega gozda sago. Med prevladujoče rastline spadajo [[mangrova|mangrove]], ''Terminalia'' in vrste ''Melaleuca''.<ref name="Indo MoF"/> Park nudi [[habitat]] za veliko raznolikost, do 358 vrst ptic, od katerih je približno 80 vrst endemičnih za otok [[Nova Gvineja]]. Raznolikost rib je v regiji prav tako velika, saj v ekoregiji najdemo približno 111 vrst, veliko jih je zabeleženih v Wasurju.<ref name="Ramsar">[http://ramsar.wetlands.org/Database/Searchforsites/tabid/765/language/en-US/Default.aspx Ramsar Sites Database], retrieved 2009-10-30</ref> Mokrišče v parku nudi habitat tudi za različne vrste jastogov in rakov. Med pogoste živalske vrste spadajo valabi ''Notamacropus agilis'',<ref>Cochrane, Janet: The National Parks and other Wild Places of Indonesia, New Holland Publishers, 2000, {{ISBN|1-85974-193-2}}</ref> pesquetova papiga (''Psittrichas fulgidus''), južni [[kazuar]] (''Casuarius casuarius''), kronasti golob (''Goura cristata''), [[velika rajska ptica]], [[kraljeva rajska ptica]] (''Cicinnurus regius''), rdeča rajska ptica (''[[Paradisaea rubra]]''), novogvinejski krokodil (''Crocodylus novaeguineae'') in [[letvičar]] (''Crocodylus porosus'').<ref name="Indo MoF"/> Narodni park Wasur je habitat številnih redkih in endemičnih vrst. Med vrstami z rdečega seznama, za katere je znano, da so prisotne v populacijah, ki so sposobne preživetja, so Scheepmakerjev kronast golob (''Goura scheepmakeri''), papuanski orel (''Harpyopsis novaeguineae''), temni valabi (''Thylogale brunii''), črnovrata štorklja (''Ephippiorhynchus asiaticus''), ''Poodytes albolimbatus'' in jakutski škurh (''Numenius minutus''). Zabeležene so bile tri endemične vrste ptic, ki živijo zunaj reke Fly, vključno ''Poodytes albolimbatus'' in ''Lonchura nevermanni''.<ref name="Ramsar"/> Ko so Nizozemci leta 1928 v Merauke vnesli javanskega jelena rusa v Papuo, se je ta vrsta obsežno razširila na večino južnih obal otoka. Po mnenju avtohtonih skupnosti narodnega parka je to povzročilo velike spremembe v lokalnem ekosistemu, vključno z: zmanjšanjem visokih močvirskih trav in posledičnim prenehanjem razmnoževanja avstralskega pelikana in srak, zmanjšanjem trstične vrste ''Phragmites'' in obsežnim širjenjem ''Melaleuca'' na odprta travišča.<ref>Bowe, Michele et al.: ''Grassland and Savanna Ecosystems of the Trans-Fly, Southern Papua'' in Marshall A.J.: ''The Ecology of Papua'', Periplus, Singapore, 2007, {{ISBN|0-7946-0483-8}}</ref> == Varstvo narave == [[File:Southern New Guinea Fires 2002.jpg|thumb|Satelitska slika južne Nove Gvineje, narodnega parka Wasur in območja upravljanja prostoživečih živali Tonda sta med rekama Merauke in Fly. Požari v naravi leta 2002 so označeni z rdečo barvo.]] Območje Wasur je bilo prvič razglašeno za rezervat prostoživečih živali leta 1978 s površino 2100 km². Razširjeno območje 4138 km² je bilo kasneje, leta 1990, razglašeno za narodni park. Leta 2006 je bil park v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]] priznan tudi kot mokrišče mednarodnega pomena. Wasur meji na območje upravljanja prostoživečih živali Tonda (WMA), še eno ramsarsko območje v sosednji Papuanski Novi Gvineji. Narodni park Wasur je od leta 1991 lokacija projekta ohranjanja in razvoja [[Svetovni sklad za naravo|Svetovnega sklada za naravo]] (WWF).<ref name="Ramsar"/> Leta 1995 je WWF med narodnim parkom Wasur, območjem Tonda WMA in avstralskim [[narodni park Kakadu|narodnim parkom Kakadu]] začel izvajati trinacionalni program za mokrišča, kar je leta 2002 privedlo do memoranduma o razumevanju med tremi vladnimi agencijami za ohranjanje narave.<ref>Bowe, Michele: ''Community-Based Conservation in the Trans-Fly Region'', in Marshall A.J.: ''The Ecology of Papua'', Periplus, Singapore, 2007, {{ISBN|0-7946-0483-8}}</ref> == Človeška prisotnost == V parku živijo štiri skupine avtohtonih ljudstev, ki pripadajo plemenom Kanum, Marind, Marori Men-Gej in Jei, ki so od območja odvisna za hrano in svoje vsakodnevne potrebe. Skupno prebivalstvo je ocenjeno na 2500 ljudi v 14 vaseh.<ref>Robert F. Kennedy Memorial Center for Human Rights: The West Papua Report April 2005 [http://wpik.org/Src/RFK_Papua_Report_4_05.pdf]</ref> Ime parka izhaja iz jezika Marori, v katerem ''Waisol'' pomeni vrt.<ref>[http://www.natureindonesia.org/index.php?option=com_content&view=article&id=64:wasur&catid=19:maluku-a-papua&Itemid=88 Lestari Hutan Indonesia (LHI)]{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, retrieved 2010-01-10</ref> Te lokalne skupnosti uživajo ribe, sago, sladki krompir, jelene, bandikute in valabije. Številni vidiki njihove kulture izginjajo, čeprav nekateri elementi, kot so festivali, pojedine s prašiči, ples, tkanje in tradicionalna kuhinja, ostajajo. Obstaja veliko krajev duhovnega pomena, vključno s svetimi kraji. Južni del parka ima velika območja starodavnih kmetijskih nasipov, ki so arheološkega pomena. == Grožnje == Velik del naravnih poplavnih travnatih sistemov v parku ogrožajo obsežne spremembe grmovja in gozdov ter vdori tujerodnih vrst, kot sta vodna hijacinta in ''mimoza pigra''. Habitat novogvinejskih krokodilov je ogrožen zaradi trgovine s kožo. Tako kot v drugih delih Indonezije in Nove Gvineje so tudi v narodnem parku Wasur opazili nezakonito sečnjo.<ref>Pacific Journalism Review 14-(1)-2008: Media blind spot over West Papua [http://www.pjreview.info/issues/docs/14_1/PJR14_1_08_leadbeater_pp168-175.pdf], retrieved 2009-10-30</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Wasur National Park}} * {{WWF ecoregion|name=Trans Fly savanna and grasslands|id=aa0708}} * [https://books.google.nl/books?id=IL0VSsc9yekC&pg=PA61&dq=Wasur+Rawa+Biru&hl=de&ei=YTQwTM3HEubesAaKocW2Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result# ''Conservation and development in Irian Jaya: a strategy for rational resource: Wasur Wildlife Reserve'' S. 61] * [https://books.google.nl/books?id=JUlvd1a14VEC&pg=PA924&lpg=PA924&dq=wamena+1958&source=bl&ots=BlzOakxWlx&sig=3KW7tiM2Q2v0uh0ejc56hooo9kc&hl=nl&ei=KaWOS_TpNYz2-Qap3_XXCQ&sa=X&oi=book_result&ct=result#v=onepage&q=wamena%201958&f=false ''Wasur National Park (S. 927)''] [[Kategorija:Zahodna Nova Gvineja]] [[Kategorija:Narodni parki Indonezije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Indoneziji]] 9ipl61uvuo2iiftkq3v8kv7zjrkfjvp 0 605886 6718101 6715069 2026-07-26T09:41:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6718101 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Jezero Sentani | other_name = Danau Sentani | image = Sentani Lake.jpg | caption = | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = regentstvo Džajapura, [[Papua (provinca)|Papua]], Indonezija | coords = {{coord|-2.61|140.56|region:ID_type:waterbody|display=inline,title}} | type = |pushpin_map=Indonesia#Southeast Asia | inflow = | outflow = | catchment = 600 km² | basin_countries = | date-built = | date-flooded = | agency = | length = 28 km | width = 19 km | area = 104 km² | depth = | max-depth = 52 m | volume = | residence_time = Short | shore = | elevation = 73 m | frozen = | islands = | cities = Sentani | reference = }} '''Jezero Sentani''' je tropsko, plitvo in nizko ležeče odprto [[jezero]] na severovzhodnem koncu regentstva Džajapura v indonezijski [[Papua (provinca)|provinci Papua]], približno 20 kilometrov od glavnega mesta province, mesta [[Džajapura]]. Je južno od mesta Sentani. Jezero, ki ga lokalno prebivalstvo smatra za dom mavric, je del naravnega rezervata Cyclops Strict in vsebuje več endemičnih vrst rib.{{Sfn|WWF 2001}} == Hidrologija == Jezero Sentani leži ob vznožju mezozojskih mafičnih in ultramafičnih kamnin gorovja Kiklopi ofioliti v prelomno nadzorovani depresiji na nadmorski višini 73 metrov. Sentani je nepravilno oblikovano telo s približno največjo dolžino, ki se razteza od vzhoda proti zahodu 28 kilometrov, od severa proti jugu pa 19 kilometrov v širino. S površino 104 kvadratnih kilometrov je jezero Sentani največje jezero v regiji Intan Džaja.{{Sfn|Moore et al.}} Jezero Sentani prejema vodo predvsem iz neposrednih padavin s povprečno letno količino padavin okoli jezera približno 2 metra,{{Sfn|FAO 1972}} in iz gorskih potokov. Povprečno izhlapevanje na jezeru je približno 0,4 metra s sezonskimi nihanji v dotoku.{{Sfn|Howard|1987}} Jezero se izliva v reki Džafuri in Tami v [[Tihi ocean]] blizu meje s Papuansko Novo Gvinejo.{{Sfn|WWF 2001}}{{Sfn|Moore et al.}} == Geologija == [[File:UB Utrecht - Nova Guinea Vol 4 - Karte 3 - Geologische Karte der Umgebung des Sentani-Sees.jpg|thumbnail|left|Geološki zemljevid okolice jezera Sentani z odprave v Severno Novo Gvinejo (1903)]] Jezero Sentani, najbolje preučeno od jezer Irian Džaja, je relativno stabilno in nedotaknjeno. Splošno prepričanje je, da se je razvilo zaradi tektonskega zajezitve in dviga morskega rokava, vendar takšna povezava še ni bila dokazana. == Naravoslovje == Jezero Sentani je toplotno stabilno, s temperaturami od 29 do 32 °C v zgornjih 10 metrih; površinski pH je 6,2–6,8, ravni planktona pa so nizke pri 1–2 mg/l, razen v najbolj zahodnem bazenu, kjer je kroženje vode omejeno, motnost se podvoji in sezonsko cvetijo alge, s posledično smrtnostjo rib.{{Sfn|FAO 1972}}{{Sfn|CIDA 1985}}{{Sfn|Howard|1987}} Preliminarni vzorci talnega sedimenta iz vzhodnega dela jezera so odkrili redke populacije ''arcellacean'' mikrofavne, med katerimi prevladujejo vrste ''Centropyxid''. V drugih delih sveta so te vrste povezane s [[somornica|somornico]] ali onesnaženo vodo, kar povečuje možnost, da je v globljih delih jezera preostala slanost. Morda je majhno, vendar je v njem 34 vrst rib, od tega 13 domorodnih, 8 anadromnih in 13 vnesenih. Poleg lastnih vrst ''Melanotaeniidae'' - mavrične ribe (''Chilatherina sentaniensis'' in ''Glossolepis incisa'') je jezero Sentani tudi dom dveh drugih vrst rib, ki ju ni mogoče najti nikjer drugje, ''Oxyeleotris heterodon'' in ''Glossogobius sentaniensis''.{{Sfn|WWF 2001}}<ref>Hoese, D.F., and G.R. Allen (2015). ''Descriptions of three new species of Glossogobius (Teleostei: Gobiidae) from New Guinea.'' Zootaxa 3986(2): 201–16. [[doi: 10.11646/zootaxa.3986.2.4]]</ref> ''Pristis pristis'' - žage do 3 metre so bile v jezeru dobro znane do 1970-ih let in so pogost motiv v tradicionalni sentanski umetnosti, vendar se zdi, da so bile lokalno iztrebljene.{{Sfn|Renyaan|1993}} Ribe se ekstenzivno gojijo v ribnikih in kletkah po obodu jezera, vnos vrst (zlasti krapa in tilapije) pa je bil naključen in nameren.{{Sfn|Moore et al.}} V tem delu sveta in na tej zemljepisni širini so mavrične ribe vidne le po močnem dežju, v jezeru Sentani pa so vidne ves čas, vsaj tako, da vidimo sentansko mavrico (''Chilatherina sentaniensis''), ki je poleg mnogih drugih edinstvena za to jezero. == Zgodovina == Med drugo svetovno vojno je ameriška mornarica pri jezeru zgradila pomorsko bazo kot del pomorske baze Hollandia. Baza je delovala od 1944 do 1945.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/research/library/online-reading-room/title-list-alphabetically/b/building-the-navys-bases/buidling-navys-bases-vol-2-chapter-26.html|title=Building the Navy's Bases, vol. 2 (part III, chapter 26)|website=US Navy}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://pacificwrecks.com/provinces/irian_humbolt_bay.html |title=Humboldt Bay, ''pacificwrecks.com'' |access-date=2026-07-21 |archive-date=2022-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220920170536/https://pacificwrecks.com/provinces/irian_humbolt_bay.html |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo == Številni prebivalci Sentanija, ki naseljujejo otoke, obrobje in okolico jezera, imajo še vedno tradicionalno samooskrbno gospodarstvo, ki temelji na ribolovu in nabiranju saga. To je bilo trajnostno že stoletja, vendar lokalna poročila kažejo, da se je donos ulova v zadnjih letih zmanjšal. Ni ugotovljeno, ali je to posledica prelova (posledica rasti prebivalstva in/ali pritiska trga), onesnaženja ali vnosa tujih vrst. Številni prebivalci živijo v bivališčih, zgrajenih na stebrih nad jezerom, ki tako služi kot skladišče odplak, kar vodi do lokalno visokega števila koliformnih bakterij,{{Sfn|Daawia|1992}}{{Sfn|Budi et al. 1994}} pa tudi do obogatitve s hranili. Vodna hijacinta (''Eichornia crassipes''), uvedena od začetka 1970-ih, je postala glavni rastlinski škodljivec in lahko prispeva k upadu nekaterih vrst.{{Sfn|Moore et al.}} Velik del gorskega terena med severno obalo jezera in oceanom spada v naravni rezervat Cyclops Strict. Prihodnje upravljanje rezervata in varovalnega pasu ter okoljska kakovost jezera sta močno medsebojno odvisna. Nedavno se je ob podpori gozdarskih podjetij, ki delujejo na Papui, začel velik projekt pogozdovanja travinja na pobočjih, ki obdajajo jezero. Ta ekoregija je znotraj enega najbolj poseljenih območij Nove Gvineje, vendar je ogrožena zaradi prekomernega ribolova in vnosa novih vrst, kar bi lahko škodovalo endemični vrsti v tem jezeru. Veliko vprašanje trajnostnega razvoja za prebivalce jezera in okolice je obstoječi predlog za izgradnjo hidroelektrarne z jezom na reki Džafuri. Objavljenih je bilo več študij izvedljivosti in vplivov na okolje, vendar posledice tega projekta glede stroškov in koristi še niso bile objavljene.{{Sfn|UNCEN 1984}}{{Sfn|Moore et al.}} == Pomembne znamenitosti == Na hribu severozahodno od jezera je [[megalit]]sko in [[petroglif]]sko mesto Dojo Lama. Nekateri arheologi menijo, da je bilo zgrajeno pod mikronezijskim vplivom.<ref>''Art of the South Seas'' under direction of Douglas NEWTON, p. 180</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin}} *{{Citation |ref={{SfnRef|Budi et al. 1994}} |title=Study Tentang Kualitas Air Danau Sentani di Desa Ayapo, Kecamatan Sentani, Kabupaten Jayapura |language=Indonesian |trans-title=Study of Lake Sentani Water Quality in Ayapo village, Subdistrict of Sentani, District of Jayapura |first1=I. M. |last1=Budi |first2=V. |last2=Agustini |first3=M. |last3=Kirenius |first4=I. J. |last4=Suyono |first5=E. |last5=Rufina |publisher=Program Pendidikan Matematika dan Ilmu Pengetahuan Alam, Universitas Cenderawasih |year=1994 }} *{{Citation |title=Kualitas Air Secara Mikrobiologi Dengan Indikator Coliform dan E. coli Terhadap Perairan Danau Sentani di Daerah Netar Desa Nendali, Kecamatan Sentani, Kabupaten Jayapura |language=Indonesian |trans-title=Microbiological water quality assessment by coliform indicator and E. coli in the area of Netar, Nendali village, Subdistrict of Sentani, District of Jayapura, SI thesis |author=Daawia |publisher=Fakultas Keguruan dan Ilmu Pendidikan, Universitas Cenderawasih |year=1992 }} *{{Citation |title=Inland Fisheries Development Irian Jaya |first=K. T. |last=Howard |publisher=Government of Indonesia UNDP/IRBD Regional Planning Investigation, Preparation and Experimental Area Development Project, Nusa Tenggara, Southeast Sulawesi and Irian Jaya |year=1987 }} *{{Citation |ref={{SfnRef|Moore et al.}} |url=https://park.org/Canada/Museum/arcellacea/5s1.html |title=The Background of Lake Sentani |first1=John M. |last1=Moore |first2=Ann |last2=Rocchi |first3=Samuel J. |last3=Renyaan |publisher=park.org }} *;Related article ** {{cite web |url=http://indahnesia.com/indonesia/IRISEN/danau_sentani.php |title=Danau Sentani: A lake created by a fault in the earths' crust |publisher=indahnesia.com }} *{{Citation |ref={{SfnRef|ILEC 2005}} |title=Proceedings of the 11th World Lakes Conference, Nairobi, Kenya, 31 October to 4th November 2005 |url=http://www.ilec.or.jp/en/wp/wp-content/uploads/2013/02/World-Lake-Conference-11-Kenya-2005-Proceedings-Volume-1.pdf |editor=Odada, Eric O. |editor2=Olago, Daniel O. |editor3=Ochola, Washington |editor4=Ntiba, Micheni |editor5=Wandiga, Shem |editor6=Gichuki, Nathan |editor7=Oyieke, Helida |volume=I |publisher=Ministry of Water and Irrigation, Kenya; International Lake Environment Committee Foundation (ILEC), Japan; Pan African START Secretariat, Nairobi, Kenya |year=2005 |access-date=2026-07-21 |archive-date=2017-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170329033934/http://www.ilec.or.jp/en/wp/wp-content/uploads/2013/02/World-Lake-Conference-11-Kenya-2005-Proceedings-Volume-1.pdf |url-status=dead }} *;Related articles ** {{Citation |ref={{SfnRef|Anshari et al. 2005}} |author=Anshari, Gusti Z. |display-authors=etal |title=Roles of government, scientists and NPOs in the development of Indonesia Lake Vision |page=1 }} ** {{Citation |ref={{SfnRef|Lehmusluoto et al. 2003}} |author=Lehmusluoto, Pasi |display-authors=etal |title=Indonesian lake crisis, a reality? |year=2003 |page=343 }} *{{Citation |ref={{SfnRef|WWF 1984}} |title=Cyclops Mountains Strict Nature Reserve Management Plan 1985–1989 |first=John |last=Ratcliffe |publisher=[[World Wide Fund for Nature|WWF]] |year=1984 }} *{{Citation |title=The Freshwater Fishes of Lake Sentani, Jayapura, Irian Jaya |first=S. J. |last=Renyaan |work=Proceedings of the Biological Society of New Guinea |editor=Hoeft, R. |publisher=Wau Ecology Institute |year=1993 }} *{{Citation |ref={{SfnRef|UNCEN 1984}} |title=Environmental Impact Analysis of Sentani Lake Hydroelectric Power Project, Irian Jaya (Executive Summary, Appendices and Map) |publisher=Environmental Study Center of Cenderawasih University |year=1984 }} *;Related article ** {{Citation |title=Laporan Kemajuan Studi Analisa Dampak Lingkungan Proyek PLTA Sentani, Irian Jaya |language=Indonesian |trans-title=Progress Report on Environmental Impact Analysis Study of the Hydro Electric Power Plant Project, Sentani, Irian Jaya |first=Tim |last=Pusat |publisher=Studi Lingkungan Hidup, Universitas Cenderawasih |year=1983 }} *{{Citation |ref={{SfnRef|FAO 1972}} |title=Inland Fisheries Development in West Irian. Report on Project Results, Conclusions and Recommendations |publisher=FAO |year=1972 }} *{{Citation |ref={{SfnRef|WWF 2001}} |title=Lakes Kutubu and Sentani |url=http://www.worldwildlife.org/wildworld/profiles/g200/g187.html |publisher=[[World Wide Fund for Nature|WWF]] |year=2001 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930013050/http://www.worldwildlife.org/wildworld/profiles/g200/g187.html |archive-date=September 30, 2007 }} *{{Citation |ref={{SfnRef|CIDA 1985}} |title=Sentani Lake Hydro Electric Development Assessment |publisher=Canadian International Development Agency (CIDA) |year=1985 }} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Lake Sentani}} [[Kategorija:Jezera v Indoneziji]] [[Kategorija:Zahodna Nova Gvineja]] [[Kategorija:Nova Gvineja]] [[Kategorija:Papua (provinca)]] lb3xcyuu94dxxt0131q6b1498zhlu2s 0 605908 6717950 6715420 2026-07-25T15:43:49Z Ljuba24b 92351 dp 6717950 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Wamena | settlement_type = mesto (okrožje) in sedež regentstva | image_skyline = Wamena, Papua, Indonesia 2019 09.jpg | image_caption = Wamena leta 2019 | pushpin_map = Indonesia | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega v Indoneziji | coordinates = {{coord|4|5|51|S|138|57|04|E|display=inline,title}} | subdivision_type = država | subdivision_name = {{flag|Indonezija}} | subdivision_type1 = [[Province Indonezije|Provinca]] | subdivision_type2 = Regentstvo | subdivision_name1 = [[Visoka Papua]] | subdivision_name2 = regentstvo Džajavidžaja | population_as_of = sredi 2023 ocena | population_note = <ref name="Badan Pusat Statistik 2024">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 28 February 2024, ''Kabupaten Jayawijaya Dalam Angka 2024'' (Katalog-BPS 1102001.9501)</ref> | population_total = 66.080 | mapframe = yes | mapframe-zoom = 12 }} '''Wamena''', znana tudi kot okrožje Wamena (''Distrik Wamena''), je veliko mesto v regiji [[Zahodna Nova Gvineja]] v Indoneziji. Služi tudi kot sedež regentstva Džajavidžaja. Je največje mesto v [[province Indonezije|provinci]] Visoka Papua, in je v [[dolina Baliem|dolini Baliem]] in je imelo po popisu prebivalstva leta 2020 64.967 prebivalcev;<ref>Badan Pusat Statistik, Jakarta, 2021.</ref> uradna ocena sredi leta 2023 je bila 66.080.<ref name="Badan Pusat Statistik 2024">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 28 February 2024, ''Kabupaten Jayawijaya Dalam Angka 2024'' (Katalog-BPS 1102001.9501)</ref> Wamena je urbano središče podeželskega območja z največjo koncentracijo prebivalstva v Visoki Papui, saj v dolini Baliem in okolici živi več kot 300.000 ljudi. Ti ljudje pripadajo več sorodnim etničnim skupinam, med katerimi so najpomembnejše [[ljudstvo Dani|Dani]], Lani in Jali. Mesto je tudi dom nogometne ekipe Persiwa Wamena, ki je igrala v indonezijski superligi do začetka leta 2010. == Zgodovina == [[File:Tugu Salib Wamena.jpg|thumb|Spomenik v Wameni]] Kar se tiče zunanjega sveta, je dolino Baliem, kjer je Wamena, in nepričakovano prisotnost njene velike kmetijske populacije odkril Richard Archbold med svojo tretjo zoološko ekspedicijo v Novo Gvinejo leta 1938. 21. junija je zračni izvidniški polet proti jugu iz Hollandie (danes [[Džajapura]]) odkril tisto, kar je ekspedicija poimenovala »Velika dolina«. Wamena je bila prvič omenjena kot naselje leta 1958, ko so Nizozemci začeli svoje prve misijonarske dejavnosti v dolini Baliem. Ker je bila skoraj popolnoma odrezana od zunanjega sveta, je območje med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] prizaneslo bojem za nadzor nad Novo Gvinejo. Mesto so leta 1956 ustanovili Nizozemci kot eno zadnjih mest, ustanovljenih med njihovo prisotnostjo v Zahodni Novi Gvineji.<ref>Martin Gostelow, James Hardy (2002). ''This Way, Indonesia''. Hunter Publishing. p.48. {{ISBN|2-8845-2096-1}}</ref> Do začetka 1980-ih je bilo naselje majhna vasica Dani. Od takrat se je dolina postopoma odprla za omejeno količino turizma. Leta 2003 je med tem, kar se bo kasneje imenovalo ''incident v Wameni'', neidentificirana tolpa pod vodstvom Gibanja svobodne Papue vdrla v orožarno indonezijske vojske v mestu, ubila dva indonezijska vojaka in ukradla več jurišnih pušk.<ref name="unpo">{{cite web |title=West Papua: Police, Military involved in Papua Abuses |work=The Jakarta Post|url=https://unpo.org/article/1064 |publisher=Unrepresented Nations and Peoples Organization |access-date=23 November 2019 |date=9 August 2004}}</ref><ref>{{cite news |title=Komnas HAM Temukan Pelanggaran HAM Berat di Papua |url=https://nasional.tempo.co/read/47417/komnas-ham-temukan-pelanggaran-ham-berat-di-papua |access-date=23 November 2019 |work=Tempo |date=2 September 2004 |language=id}}</ref> Maščevanje je bilo kruto, prizadelo je 25 vasi, razselilo približno 7000 vaščanov in ubilo 50 ljudi. Poročali so tudi o mučenju in uničevanju lastnine s strani indonezijske vojske.<ref>{{cite news |title=Gov't Must Address Policy Miscalculations on Papua: Report |url=https://jakartaglobe.id/context/govt-must-address-policy-miscalculations-papua-report/ |access-date=23 November 2019 |work=Jakarta Globe |date=8 November 2017}}</ref><ref>{{cite web |title=Dynamics of Conflict and Displacement in Papua, Indonesia |url=https://www.rsc.ox.ac.uk/files/files-1/wp42-dynamics-conflict-displacement-papua-2007.pdf |publisher=Refugee Studies Centre |access-date=23 November 2019 |page=44 |date=2006}}</ref> Med protesti v Papui leta 2019 je jezna množica uničila več vladnih stavb, nakar sta se policija in vojska maščevali, pri čemer je bilo ubitih 16 in ranjenih 65 civilistov. Po navedbah lokalnih oblasti je bil ta niz protestov sprožen zaradi ločenega incidenta rasizma v mestu. Dopisnik ''Kompasa'' iz Wamene je poročal, da so se po mestu slišali streli in da so se civilisti, predvsem migranti, zatekli na policijske postaje, vojaške baze,<ref>{{cite news |last=Suwandi |first=Dhias |date=23 September 2019 |title=16 Warga Tewas dan 65 Terluka Saat Kerusuhan Pecah di Wamena, Papua Halaman all |language=id |work=KOMPAS |editor-last=Gabrillin |editor-first=Abba |url=https://regional.kompas.com/read/2019/09/23/17565201/16-warga-tewas-dan-65-terluka-saat-kerusuhan-pecah-di-wamena-papua?page=all |access-date=23 September 2019}}</ref> lokalne papuanske domove in cerkve.<ref name="mmbrbyl"/> Od 16 ubitih civilistov jih je 13 prišlo od zunaj province, večina pa se je zgodila, ko so bili ujeti v stavbah, ki jih je požgala jezna množica.<ref name="nyt">{{cite news |title=Violent Protests in Papua Leave at Least 20 Dead |url=https://www.nytimes.com/2019/09/23/world/asia/papua-protests.html |access-date=23 September 2019 |work=The New York Times |date=23 September 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190923154811/https://www.nytimes.com/2019/09/23/world/asia/papua-protests.html |archive-date=23 September 2019 |url-status=live }}</ref> Kasnejša preiskava o neodvisnosti, ki sta jo izvedla ''The Jakarta Post'' in lokalni medij ''Tabloid Jubi'', je razkrila, da je bilo število civilnih žrtev verjetno večje od uradnih številk. Storilci verjetno niso bili lokalni prebivalci Wamene in so bili prestari za študente, čeprav so nosili srednješolske uniforme. Rasistični incidenti, ki naj bi se zgodili v Wameni in so se širili prek družbenih medijev, so verjetno tudi napačne informacije ali celo dezinformacije.<ref name="mmbrbyl">{{cite news |author1=Mambor V.|author2=Bachyul S.|title=Wamena investigation: What the government is not telling us|url=https://www.thejakartapost.com/longform/2019/11/26/wamena-investigation-what-the-government-is-not-telling-us.html |access-date=10 February 2020|work=The Jakarta Post |date=26 November 2019}}</ref> Ministrstvo za komunikacije in informacijsko tehnologijo je v odgovor na proteste ponovno aktiviralo izpad interneta v Wameni.<ref>{{cite news |title=Rusuh Wamena, Kominfo Kembali Blokir Akses Internet di Papua |url=https://www.cnnindonesia.com/teknologi/20190923165045-199-433069/rusuh-wamena-kominfo-kembali-blokir-akses-internet-di-papua |access-date=23 September 2019 |work=CNN Indonesia |date=23 September 2019 |language=id}}</ref> Zaradi nemirov je bilo v začetku oktobra iz Wamene evakuiranih približno 15.000 civilistov, nadaljnjih 1726 pa je bilo notranje razseljenih znotraj mesta.<ref>{{cite news |title=Wamena disebut mulai pulih, sejumlah pengungsi 'enggan kembali' |url=https://www.bbc.com/indonesia/indonesia-49970887 |access-date=4 November 2019 |work=BBC |date=8 October 2019 |language=id}}</ref> V nasprotni smeri se je iz drugih mest po Indoneziji v svoja domača mesta vrnilo približno 2000 papuanskih študentov, ki so poročali o občutku ustrahovanja in nevarnosti.<ref>{{cite news |title=Ribuan mahasiswa Papua eksodus: 'Kami pulang bukan untuk kembali' |url=https://www.bbc.com/indonesia/indonesia-49821841 |access-date=4 November 2019 |work=BBC |date=26 September 2019 |language=id}}</ref> 23. februarja 2023 je bilo v nemirih, ki so izhajali iz obtožbe o ugrabitvi, ubitih približno deset civilistov.<ref>{{cite news |date=24 February 2023 |title=Indonesia tightens security in Papua after nine killed in riot |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/indonesia-tightens-security-papua-after-nine-killed-riot-2023-02-24/ |url-status=live |url-access=registration |access-date=24 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230304004414/https://www.reuters.com/world/asia-pacific/indonesia-tightens-security-papua-after-nine-killed-riot-2023-02-24/ |archive-date=4 March 2023}}</ref> == Geografija == Mesto pogosto imenujejo zadnja oskrbovalna postaja pred »divjino«. V prevodu iz jezika Dani naj bi ''Wamena'' pomenila »kraj prašičev«.<ref>[https://books.google.nl/books?id=CMtxnOmVgcAC&pg=PA37&dq=wamena&hl=de&ei=8NfgTe73OoTDtAbEkNiABg&sa=X&oi=book_result&ct=result#v=onepage&q=wamena&f=false Astrid Roenig, ''Bis ins Land des Vogelschweins: West-papua. Zeitreise in Eigenregie'' S.&nbsp;44]</ref> Wamena leži v dolini Baliem, visoki dolini na nadmorski višini približno 1900 metrov. Razteza se 12 kilometrov v širino in približno 50 kilometrov v dolžino. Okolico zaznamujejo visoke gore z vrhovi, ki presegajo 4000 metrov. V dolini živi približno 50.000 ljudi – večinoma Dani, Lani in Jali. Približno 15-krat toliko gorskih Papuancev iz drugih plemen je raztresenih po okoliških višavjih. Odprave k plemenom v regiji se običajno začnejo v Wameni. Do doline Baliem je mogoče priti preko letališča, zgrajenega v bližini Wamene. Wamena ima podnebje tropskega deževnega gozda (Köppen: ''Af''), ki je zaradi svoje visokogorske lege milejše od okoliških regij. == Gospodarstvo == [[File:Pasar Wamena.jpg|thumb|200px|Tržnica v Wameni]] Po odkritju doline Baliem leta 1938 je Wamena doživela vse večjo rast kot osrednje središče. To je predvsem posledica naraščajoče priljubljenosti pohodniškega turizma. Med ekspedicijske in izletniške destinacije spadata ''Sinatma'', majhna vasica z visečim mostom iz vinske trte, in ''Dživika'' s slanimi vrelci. Vas Akima je znana po razstavah mumij, jama Kontilola pa po kraških jamah. Nazadnje si zasluži omembo naselje Danau Habbema, ki leži na visoki planoti z jezerom in gorskim razgledom, ki privablja planince. Wamena trdi, da ima širšo paleto svežega sadja in zelenjave kot druge regije v Papui. V začetku 6. junija 2013 je bila v središču mesta zgrajena sodobna tržnica, ki tradicionalnim kmetom omogoča prodajo svojih pridelkov po ustrezni ceni.<ref>{{Cite web |last=Bustami |first=Rizal |date=24 June 2013 |title=John Wempi Wetipo Resmikan Wamena Mall |url=https://www.papua.us/2013/06/john-wempi-wetipo-resmikan-wamena-mall.html |access-date=2023-03-28 |website=#PapuaUS - Papua Untuk Semua |language=id}}</ref> Tržnica ponuja predvsem kmetijske in ročno izdelane izdelke iz regije. Služi tudi kot komunikacijsko središče, ki se uporablja za izmenjavo novic. Dani prodajajo predvsem sadje, zelenjavo in druge naravne izdelke. Trgovci iz [[Sulavezi]]ja, [[Makasari]]ja, pa so specializirani za ročno izdelane in uporabne predmete, kot so kamnite sekire, zapestnice, tulci za penis,<ref>{{Webarchiv|url=http://blog.png-online.de/2007/05/01/west-papua-%E2%80%93-teil-3-uber-dicke-russinnen-die-von-menschenfressern-gejagt-werden-zum-spas-und-kettenraucher-die-ihren-fast-300-jahre-alten-opi-in-einer-ecke-ihrer-grashutte-sitzen-haben/ |wayback=20071027101103 |text=''West Papua – Teil 3, über dicke Russinnen, die von Menschenfressern gejagt werden (zum Spaß), und Kettenraucher …'' Persona non grata |archiv-bot=2018-12-05 17:18:24 InternetArchiveBot }}</ref> ''noken'' ter loki in puščice. Zaradi pomanjkanja inženirskih storitev in težke industrije ostaja Wamena relativno izolirana. Sol in sladkor se dovažata z letalom, prav tako gradbeni materiali (steklo, cement) in gospodinjski izdelki (pohištvo, valovita pločevina), avtomobili in bencin. Deli [[cesta Trans-Papua|ceste Trans-Papua]] Highway potekajo mimo Wamene in mesto povezujejo z mesti po Papui. === Turizem === V okolici mesta je več jam kot so Kontilola, Sikepaki in Lokale. Zanje je značilna množica netopirjev pa tudi stalagmiti, stalaktiti in bujna vegetacija. So pa jame težje dostopne. Jama Kontinola je postala tudi prostor za shranjevanje svetih predmetov s strani domačinov (v času plemenskih vojn), na stenah je tudi nekaj poslikav.<ref>[https://www.indonesia-tourism.com/west-papua/wamena/kontilola_cave.html Kontilola Cave in Wamena City, Papua Province]</ref> == Zdravje == To večinoma papuansko mesto je gosto poseljeno in ima izjemno visoko stopnjo okužb z virusom HIV, saj je Antara (Antara National News Agency Public Corporation) zabeležila 5100 primerov.<ref>{{cite web| url = http://www.thejakartapost.com/news/2015/05/19/5100-hivaids-cases-detected-wamena.html| url-status = dead| archive-url = https://web.archive.org/web/20150520195221/http://www.thejakartapost.com/news/2015/05/19/5100-hivaids-cases-detected-wamena.html| archive-date = 2015-05-20| title = 5,100 HIV/AIDS cases detected in Wamena {{!}} The Jakarta Post}}</ref> 16. junija 2015 je regionalni sekretar Jayawijaya Yohanis Walilo zvišal skupno število primerov HIV na 4521.<ref>{{Cite web |last= |first= |title=Jayawijaya regency clarifies high HIV prevalence |url=https://www.thejakartapost.com/news/2015/06/16/jayawijaya-regency-clarifies-high-hiv-prevalence.html |access-date=2022-07-03 |website=The Jakarta Post |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Wamena}} [[Kategorija:Mesta v Indoneziji]] [[Kategorija:Papua (provinca)]] fas9cess9t3lyrn4ddrv2npp5tapa1g 14 605999 6718072 6717542 2026-07-26T07:19:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{Ktgr}} 6718072 wikitext text/x-wiki {{Ktgr|[[Umag|mestu Umag]]}} hb4857a4j9o8uivb6vkq2b9g2xfcqau 0 606011 6717883 6717564 2026-07-25T12:01:28Z Shabicht 3554 6717883 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | image = Yuzu oranges (6459456959).jpg | image_caption = | image_width = 220px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (semenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Sapindales]] (javorovci) | familia = [[Rutaceae]] (rutičevke) | genus = ''[[Citrus]]'' | species = Citrus reticulata subsp. mangshanyeju x Citrus ichangensis | trinomial = Citrus junos, Citrus ichangensis X C. reticulata var. austere | binomial_authority = [[Philipp Franz von Siebold|Siebold]] [[Author citation (botany)|ex]] [[Yu.Tanaka]] }} '''Juzu''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Citrus junos''''', {{jezik-ja|柚子}} ali {{lang|ja|ユズ}}), je [[agrumi|agrum]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Citrus]]'' ([[družina (biologija)|družina]] [[Rutaceae|rustičevk]]) ki naj bi bil naravni [[križanec]] med [[Mandarina|divjo mandarino mangshanyeju]] (C. reticulata subsp. mangshanyeju) in ichang papedo (C. ichangensis / C. cavaleriei). Zaradi papede naj bi bila rastlina izjemno odporna na mraz (do –7 °C, po nekaterih virih celo –9 °C). ==Rod citrusov== Do nedavnega je rod ''Citrus'' zajemal enajst [[vrsta (biologija)|vrst]], pred kratkim pa so strokovnjaki določili, da so izvirni citrusi le trije: [[mandarina]] (Citrus reticulata), [[pomelo]] (Citrus maxima) in [[citrona]] (Citrus medica). Med [[Križanje (biologija)|križane]] citruse so tako všteli vse ostale vrste: [[pomaranča]], [[limona]], [[grenivka]], [[klementina (agrum)|klementina]], [[bergamot]], kinoto, [[kumkvat]], [[kombava]] in [[limeta]]. Prav tako bi naj vse vrste ''fortunelle'' bile le križanja ene same vrste kumkvata. Ta klasifikacija sicer ni še splošno sprejeta, a že sedaj veliko večino citrusov strokovno zapisujejo z vmesnim znakom križca ali enostavno z »x«, kar pomeni, da gre za križanje, torej hibrid. Čeprav se lahko zdi čudno, da sta tako vsesplošno znana [[sadež]]a, kot sta pomaranča ali limona, le hibrida, ne moremo prezreti osnovnih podatkov o njegovem gojenju. Strokovno ga je treba prišteti med umetno pridobljene rastline. Čeprav je [[Rod (biologija)|rod]] citrusov sedaj sestavljen samo iz treh [[Vrsta (biologija)|vrst]], poznamo namreč med [[Agrum|agrumi]] veliko število naravnih odstopanj in nepravilnosti, bodisi v cvetju, bodisi predvsem v sadežih, zaradi česar se dajo dobiti širom po svetu zelo raznoliki primerki. Razen tega so [[agronom]]i razvili nešteto [[križanec|hibridov]], ki večkrat nimajo stalnih in ponovljivih lastnosti, zato so nekatere vrste na [[trg]]u le za določeno dobo. To povzroča težave pri klasifikaciji agrumov. Omeniti je treba tudi dedne spremembe, ki so pri agrumih zelo pogostne. Gre za [[mutacija|mutacijo]] v poganjkih, ki se včasih pojavi iz neznanih razlogov. Na veji se rodi poganjek, iz katerega zraste veja z nekoliko različnimi lastnostmi od ostalega drevesa. Če se ta vejica uporabi kot [[potaknjenec]], zraste drevo s temi različnimi lastnostmi. Velikokrat so te nove lastnosti nezaželene, zato se spremembo ne želi ohranjati in se mutirana vejica enostavno odstrani. Včasih je pa sprememba toliko zanimiva, da jo agronomi gojijo dalje in tako dobijo novi križanec. == Opis == [[Slika:Yuzutreeikeda.png|200px|sličica|desno]] Juzu raste kot vednozelen grm do višine nekje 180 cm, brez obrezovanja pa tudi v manjše drevo, ki ima številne dolge gladke trne. Za svetleče, povoščene temnozelene liste je značilen velik, listu podoben pecelj – podobno kot pri sorodnih agrumih Citrus hystrix (Makrut [[limeta]]) in Citrus cavaleriei (ičang papeda), ki so močno dišeči. Juzu je v številnih pogledih zelo podoben japonskemu agrumu (citrus sudachi), iz [[Prefekture Japonske|prefekture Tokušima]], ki je križanec med juzujem in mandarino, vendar plodovi juzuja, za razliko od sudachija, med novembrom in januarjem dozorijo in spremenijo barvo v rumeno, med okusi obeh plodov pa obstajajo tudi drobne razlike. Sadež po obliki spominja na rumeno [[Klementina (agrum)|klementino]] s hrapasto lupino. Zelo aromatični sadeži imajo običajno premer od 5,5 do 7,5 cm, posamezni plodovi pa lahko dosežejo tudi velikost bolj znane [[Grenivka|grenivke]]. == Izvor == Izviral naj bi iz [[Tibetanska planota|Tibeta]] in višavskih predelov osrednje [[Kitajska|Kitajske]], na Kitajskem in na [[Korejski polotok|Koreji]] naj bi bil razširjen že od 8. stoletja. V [[Združene države Amerike|ZDA]] ga je leta 1914 prinesel raziskovalec Frank Meyer, ki je deloval v okviru ameriškega kmetijskega ministrstva (USDA).<ref>{{navedi splet |url=https://citrusvariety.ucr.edu/crc1216 |title=Yuzu ichandrin (papeda hybrid) |accessdate=24. julij 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Tradicionalno ga gojijo tudi na [[Japonska|Japonskem]] in drugod v vzhodni Aziji, njegovi nasadi so tudi na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] in [[Avstralija|Avstraliji]], čedalje več pa tudi v [[Španija|Španiji]], [[Italija|Italiji]] ter [[Francija|Franciji]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.jetro.go.jp/agriportal/pickup/yuzu.html|title=ゆず &#124; 日本産食材ピックアップ - 農林水産物・食品の輸出支援ポータル |accessdate= |date=5. maj 2026 |format= |work= }}</ref> == Uporaba == [[Slika:Moutardes au yuzu.jpg|200px|thumb|desno|plodovi juzuja in gorčica z juzujem]] Sadež ima debelo, hrapavo aromatično lupino, ki se med dozorevanjem spreminja od temno zelene do zlato rumene barve. Ta nabrekla lupina vsebuje pikantno, aromatično pulpo, ki je zelo cenjena tako v kozmetiki ([[eterično olje]]), kot [[začimba]] v tradicionalni azijski gastronomiji, predvsem se iz plodov izdelujejo čajni napitki, [[sok]] in [[Kis|kis]], iz lupine pa [[marmelada]], lupinice se dodajajo tudi nekaterim [[liker|likerjem]] ter nekaterim vrstam japonske [[gorčica|gorčice]]. ==Sorte in podobni citrusi== * Hana yuzu (花柚子): gojen zaradi cvetov, ne plodov. * Shishi yuzu (獅子柚子): »levji yuzu«, grbinast sadež. * Yuko: redka, sladka sorta iz Japonske, skoraj izumrla v 70-ih, sedaj pa jo oživljajo. * Dangyuja: korejski citrus iz otoka Jeju, po okusu podoben jazuju, genetsko pa je bližji [[Pomelo|pomelu]]. * Sudachi in kabosu: japonska citrusa, pogosto zamenjana z jazujem, vendar imata bolj blagi okus. ==Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Praprotnik Nada |year=2002 |title=Rastline, Zbirka Tematski leksikoni|publisher=Učila International |isbn=961-233-426-9 |cobiss= 117090048|pages=}} == Zunanje povezave == * [https://shop-drevesnica.eu/izdelek/citrus-junus/ Juzu citrus] pridobljeno 24. julija 2026 {{Agrumi}} [[Kategorija:Agrumi]] [[Kategorija:Križanci rastlin]] [[Kategorija:Citrus]] tulj3jluvb6d29ypb2icbj6y0mawz7j 6717884 6717883 2026-07-25T12:02:31Z Shabicht 3554 6717884 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | image = Yuzu oranges (6459456959).jpg | image_caption = | image_width = 220px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (semenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Sapindales]] (javorovci) | familia = [[Rutaceae]] (rutičevke) | genus = ''[[Citrus]]'' | species = Citrus reticulata subsp. mangshanyeju x Citrus ichangensis | trinomial = Citrus junos, Citrus ichangensis X C. reticulata var. austere | binomial_authority = [[Philipp Franz von Siebold|Siebold]] [[Author citation (botany)|ex]] [[Yu.Tanaka]] }} '''Juzu''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Citrus junos''''', {{jezik-ja|柚子}} ali {{lang|ja|ユズ}}), je [[agrumi|agrum]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Citrus]]'' ([[družina (biologija)|družina]] [[Rutaceae|rustičevk]]) in naravni [[križanec]] med [[Mandarina|divjo mandarino mangshanyeju]] (C. reticulata subsp. mangshanyeju) in ichang papedo (C. ichangensis / C. cavaleriei). Zaradi papede naj bi bila rastlina izjemno odporna na mraz (do –7 °C, po nekaterih virih celo –9 °C). ==Rod citrusov== Do nedavnega je rod ''Citrus'' zajemal enajst [[vrsta (biologija)|vrst]], pred kratkim pa so strokovnjaki določili, da so izvirni citrusi le trije: [[mandarina]] (Citrus reticulata), [[pomelo]] (Citrus maxima) in [[citrona]] (Citrus medica). Med [[Križanje (biologija)|križane]] citruse so tako všteli vse ostale vrste: [[pomaranča]], [[limona]], [[grenivka]], [[klementina (agrum)|klementina]], [[bergamot]], kinoto, [[kumkvat]], [[kombava]] in [[limeta]]. Prav tako bi naj vse vrste ''fortunelle'' bile le križanja ene same vrste kumkvata. Ta klasifikacija sicer ni še splošno sprejeta, a že sedaj veliko večino citrusov strokovno zapisujejo z vmesnim znakom križca ali enostavno z »x«, kar pomeni, da gre za križanje, torej hibrid. Čeprav se lahko zdi čudno, da sta tako vsesplošno znana [[sadež]]a, kot sta pomaranča ali limona, le hibrida, ne moremo prezreti osnovnih podatkov o njegovem gojenju. Strokovno ga je treba prišteti med umetno pridobljene rastline. Čeprav je [[Rod (biologija)|rod]] citrusov sedaj sestavljen samo iz treh [[Vrsta (biologija)|vrst]], poznamo namreč med [[Agrum|agrumi]] veliko število naravnih odstopanj in nepravilnosti, bodisi v cvetju, bodisi predvsem v sadežih, zaradi česar se dajo dobiti širom po svetu zelo raznoliki primerki. Razen tega so [[agronom]]i razvili nešteto [[križanec|hibridov]], ki večkrat nimajo stalnih in ponovljivih lastnosti, zato so nekatere vrste na [[trg]]u le za določeno dobo. To povzroča težave pri klasifikaciji agrumov. Omeniti je treba tudi dedne spremembe, ki so pri agrumih zelo pogostne. Gre za [[mutacija|mutacijo]] v poganjkih, ki se včasih pojavi iz neznanih razlogov. Na veji se rodi poganjek, iz katerega zraste veja z nekoliko različnimi lastnostmi od ostalega drevesa. Če se ta vejica uporabi kot [[potaknjenec]], zraste drevo s temi različnimi lastnostmi. Velikokrat so te nove lastnosti nezaželene, zato se spremembo ne želi ohranjati in se mutirana vejica enostavno odstrani. Včasih je pa sprememba toliko zanimiva, da jo agronomi gojijo dalje in tako dobijo novi križanec. == Opis == [[Slika:Yuzutreeikeda.png|200px|sličica|desno]] Juzu raste kot vednozelen grm do višine nekje 180 cm, brez obrezovanja pa tudi v manjše drevo, ki ima številne dolge gladke trne. Za svetleče, povoščene temnozelene liste je značilen velik, listu podoben pecelj – podobno kot pri sorodnih agrumih Citrus hystrix (Makrut [[limeta]]) in Citrus cavaleriei (ičang papeda), ki so močno dišeči. Juzu je v številnih pogledih zelo podoben japonskemu agrumu (citrus sudachi), iz [[Prefekture Japonske|prefekture Tokušima]], ki je križanec med juzujem in mandarino, vendar plodovi juzuja, za razliko od sudachija, med novembrom in januarjem dozorijo in spremenijo barvo v rumeno, med okusi obeh plodov pa obstajajo tudi drobne razlike. Sadež po obliki spominja na rumeno [[Klementina (agrum)|klementino]] s hrapasto lupino. Zelo aromatični sadeži imajo običajno premer od 5,5 do 7,5 cm, posamezni plodovi pa lahko dosežejo tudi velikost bolj znane [[Grenivka|grenivke]]. == Izvor == Izviral naj bi iz [[Tibetanska planota|Tibeta]] in višavskih predelov osrednje [[Kitajska|Kitajske]], na Kitajskem in na [[Korejski polotok|Koreji]] naj bi bil razširjen že od 8. stoletja. V [[Združene države Amerike|ZDA]] ga je leta 1914 prinesel raziskovalec Frank Meyer, ki je deloval v okviru ameriškega kmetijskega ministrstva (USDA).<ref>{{navedi splet |url=https://citrusvariety.ucr.edu/crc1216 |title=Yuzu ichandrin (papeda hybrid) |accessdate=24. julij 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Tradicionalno ga gojijo tudi na [[Japonska|Japonskem]] in drugod v vzhodni Aziji, njegovi nasadi so tudi na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] in [[Avstralija|Avstraliji]], čedalje več pa tudi v [[Španija|Španiji]], [[Italija|Italiji]] ter [[Francija|Franciji]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.jetro.go.jp/agriportal/pickup/yuzu.html|title=ゆず &#124; 日本産食材ピックアップ - 農林水産物・食品の輸出支援ポータル |accessdate= |date=5. maj 2026 |format= |work= }}</ref> == Uporaba == [[Slika:Moutardes au yuzu.jpg|200px|thumb|desno|plodovi juzuja in gorčica z juzujem]] Sadež ima debelo, hrapavo aromatično lupino, ki se med dozorevanjem spreminja od temno zelene do zlato rumene barve. Ta nabrekla lupina vsebuje pikantno, aromatično pulpo, ki je zelo cenjena tako v kozmetiki ([[eterično olje]]), kot [[začimba]] v tradicionalni azijski gastronomiji, predvsem se iz plodov izdelujejo čajni napitki, [[sok]] in [[Kis|kis]], iz lupine pa [[marmelada]], lupinice se dodajajo tudi nekaterim [[liker|likerjem]] ter nekaterim vrstam japonske [[gorčica|gorčice]]. ==Sorte in podobni citrusi== * Hana yuzu (花柚子): gojen zaradi cvetov, ne plodov. * Shishi yuzu (獅子柚子): »levji yuzu«, grbinast sadež. * Yuko: redka, sladka sorta iz Japonske, skoraj izumrla v 70-ih, sedaj pa jo oživljajo. * Dangyuja: korejski citrus iz otoka Jeju, po okusu podoben jazuju, genetsko pa je bližji [[Pomelo|pomelu]]. * Sudachi in kabosu: japonska citrusa, pogosto zamenjana z jazujem, vendar imata bolj blagi okus. ==Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Praprotnik Nada |year=2002 |title=Rastline, Zbirka Tematski leksikoni|publisher=Učila International |isbn=961-233-426-9 |cobiss= 117090048|pages=}} == Zunanje povezave == * [https://shop-drevesnica.eu/izdelek/citrus-junus/ Juzu citrus] pridobljeno 24. julija 2026 {{Agrumi}} [[Kategorija:Agrumi]] [[Kategorija:Križanci rastlin]] [[Kategorija:Citrus]] oeofxnjpvjw1b444zbipza3mf9ajbgj 0 606018 6717921 6717837 2026-07-25T13:55:55Z Ljuba24b 92351 infopolje 6717921 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Pritlikavi svetleči morski pes | image = Etmopterus perryi SI cr.jpg | image_caption = [[Zoological specimen|Specimen]] | image2 = Etmopterus perryi.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Pollom, R. |author2=Lasso-Alcalá, O. |author3=Mejía-Falla, P.A. |author4=Navia, A.F. |author5=Herman, K. |date=2020 |title=''Etmopterus perryi'' |volume=2020 |article-number=e.T60240A124455061 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T60240A124455061.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | subclassis = [[Elasmobranchii]] | ordo = Squaliformes [[Morski psi in skati]] | subordo = [[Odontoceti]] | superfamilia = | familia = '''Etmopteridae''' [[Svetleči morski psi]] | familia_authority = | genus = ''''' Etmopterus''''' | species = '''''E. perryi''''' | binomial = ''Etmopterus perryi'' | binomial_authority = ([[Stewart Springer|S. Springer]] & [[George H. Burgess|G. H. Burgess]], 1985)<ref name="springer and burgess"/> | range_map = Etmopterus perryi distmap.png | range_map_caption = Razširjenost pritlikavega svetiljčka | authority = (Stewart Springer & George H. Burgess, 1985)<ref name="springer and burgess">{{cite journal |doi=10.2307/1444748 |title=Two New Dwarf Dogsharks (''Etmopterus'', Squalidae), Found off the Caribbean Coast of Colombia |jstor=1444748 | last1 = Springer | first1 = S. | first2 = G.H. | last2 = Burgess |journal=Copeia |volume=1985 |issue=3 |date=August 5, 1985 |pages=584–591}}</ref> }} '''Pritlikavi svetleči morski pes''' (znanstveno ime '''''Etmopterus perryi''''') je majhna vrsta [[morski pes|morskega psa]] iz družine [[svetleči morski psi|svetlečih morskih psov]] (Etmopteridae). Opisan je bil leta 1985 in velja za eno najmanjših znanih vrst morskih psov. Značilnost vrste je [[bioluminiscenca]], saj ima na spodnji strani telesa svetlobne organe, imenovane [[fotofor]]i, ki proizvajajo šibko svetlobo.<ref name="IUCN">IUCN. ''Etmopterus perryi''. The IUCN Red List of Threatened Species.</ref> == Opis == Pritlikavi svetleči morski pes doseže največjo znano dolžino približno 20 centimetrov in spada med najmanjše znane vrste morskih psov.<ref name="FishBase">Froese, R. & Pauly, D. (ur.). ''Etmopterus perryi''. FishBase.</ref> Telo je majhno, vitko in podolgovato. Obarvano je temno rjavo do skoraj črno. Ima dve [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], pred katerima sta majhni bodici, kar je značilno za številne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno">Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes.</ref> Na spodnji strani telesa ima številne fotofore. Ti svetlobni organi omogočajo nastajanje svetlobe in predstavljajo pomembno prilagoditev na življenje v globokomorskem okolju, kjer je naravne svetlobe zelo malo.<ref name="Widder">Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''.</ref> == Morfologija in prilagoditve == Pritlikavi svetleči morski pes ima telesno zgradbo, značilno za globokomorske vrste rodu ''Etmopterus''. Majhna telesna velikost, vitko telo in temna obarvanost so prilagoditve na življenje v okolju z omejeno količino svetlobe. Najizrazitejša prilagoditev vrste je bioluminiscenca. Fotofori so razporejeni predvsem na trebušni strani telesa, kjer proizvajajo šibko svetlobo. Ta lastnost omogoča protiosvetlitev (ang. ''counterillumination''), pri kateri se svetloba telesa ujema s šibko svetlobo iz višjih plasti oceana in zmanjša vidnost živali za plenilce.<ref name="Widder"/> == Razširjenost in življenjski prostor == Pritlikavi svetleči morski pes je znan iz zahodnega dela [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], predvsem iz območja [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Najden je bil ob obalah [[Kolumbija|Kolumbije]] in [[Venezuela|Venezuele]].<ref name="IUCN"/> Živi v globokih vodah [[celinsko pobočje|celinskega pobočja]], približno na globinah med 200 in 500 metri.<ref name="FishBase"/> == Biologija in vedenje == O biologiji pritlikavega svetlečega morskega psa je znanega razmeroma malo, saj živi v težko dostopnem globokomorskem okolju.<ref name="IUCN"/> Tako kot drugi predstavniki rodu ''Etmopterus'' je prilagojen na življenje v območjih z nizko količino svetlobe. Njegova bioluminiscenca ima pomembno vlogo pri prikrivanju telesa pred morebitnimi plenilci. == Prehrana == O prehrani pritlikavega svetlečega morskega psa je na voljo malo podatkov. Predvideva se, da se prehranjuje z manjšimi morskimi organizmi, kot so majhne ribe in [[raki]], podobno kot sorodne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno"/> == Razmnoževanje == O razmnoževanju vrste je znanih malo podatkov. Pri sorodnih vrstah iz rodu ''Etmopterus'' je znana [[ovoviviparnost]], pri kateri se zarodki razvijajo v jajcih znotraj samice, mladiči pa se skotijo živi.<ref name="Compagno"/> == Taksonomska zgodovina == Vrsto ''Etmopterus perryi'' sta leta 1985 znanstveno opisala ameriška raziskovalca Stewart Springer in George H. Burgess. Uvrščena je v rod ''Etmopterus'', družino Etmopteridae, kamor spadajo svetleči morski psi, za katere je značilna sposobnost bioluminiscence.<ref name="Springer">Springer, S. & Burgess, G. H. (1985). ''Two new dwarf dogsharks (Squalidae: Etmopterus) from the Caribbean Sea''. ''Copeia''.</ref> == Ekologija in pomen bioluminiscence == Globokomorsko okolje, v katerem živi pritlikavi svetleči morski pes, je značilno po pomanjkanju svetlobe in visokem vodnem tlaku. Zaradi teh razmer so se pri vrsti razvile posebne prilagoditve, med katerimi je najpomembnejša bioluminiscenca. Svetloba, ki jo proizvajajo fotofori, naj bi imela predvsem zaščitno funkcijo, saj zmanjšuje vidnost živali v vodnem stolpcu. Pri drugih svetlečih morskih psih imajo lahko svetlobni organi tudi druge ekološke vloge, vendar pri tej vrsti zaradi pomanjkanja raziskav še niso v celoti poznane.<ref name="Widder"/> == Ogroženost == Zaradi pomanjkanja podatkov o številčnosti populacije je vrsta uvrščena med tiste, pri katerih stanje ogroženosti ni dovolj poznano.<ref name="IUCN"/> Ker živi v velikih globinah in ni pomembna ciljna vrsta ribolova, neposredne nevarnosti niso dobro raziskane. Morebitne grožnje predstavljajo predvsem globokomorski ribolov in spremembe morskega okolja.<ref name="IUCN"/> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Springer, S. & Burgess, G. H. (1985). ''Two new dwarf dogsharks (Squalidae: Etmopterus) from the Caribbean Sea''. ''Copeia''. * Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes. * Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''. == Zunanje povezave == * [https://www.iucnredlist.org IUCN Red List] * [https://www.fishbase.se FishBase] {{Taxonbar|from=Q243971}} [[Kategorija:Morski psi]] [[Kategorija:Svetleči morski psi]] [[Kategorija:Etmopterus]] [[Kategorija:Živali, opisane leta 1985]] bajomwaqnoopk4t1bpgoqdoadjy93ad 6717923 6717921 2026-07-25T13:57:37Z Ljuba24b 92351 ref 6717923 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Pritlikavi svetleči morski pes | image = Etmopterus perryi SI cr.jpg | image_caption = [[Zoological specimen|Specimen]] | image2 = Etmopterus perryi.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Pollom, R. |author2=Lasso-Alcalá, O. |author3=Mejía-Falla, P.A. |author4=Navia, A.F. |author5=Herman, K. |date=2020 |title=''Etmopterus perryi'' |volume=2020 |article-number=e.T60240A124455061 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T60240A124455061.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | subclassis = [[Elasmobranchii]] | ordo = Squaliformes [[Morski psi in skati]] | subordo = [[Odontoceti]] | superfamilia = | familia = '''Etmopteridae''' [[Svetleči morski psi]] | familia_authority = | genus = ''''' Etmopterus''''' | species = '''''E. perryi''''' | binomial = ''Etmopterus perryi'' | binomial_authority = ([[Stewart Springer|S. Springer]] & [[George H. Burgess|G. H. Burgess]], 1985)(Stewart Springer & George H. Burgess, 1985)<ref name="springer and burgess">{{cite journal |doi=10.2307/1444748 |title=Two New Dwarf Dogsharks (''Etmopterus'', Squalidae), Found off the Caribbean Coast of Colombia |jstor=1444748 | last1 = Springer | first1 = S. | first2 = G.H. | last2 = Burgess |journal=Copeia |volume=1985 |issue=3 |date=August 5, 1985 |pages=584–591}}</ref> | range_map = Etmopterus perryi distmap.png | range_map_caption = Razširjenost pritlikavega svetiljčka }} '''Pritlikavi svetleči morski pes''' (znanstveno ime '''''Etmopterus perryi''''') je majhna vrsta [[morski pes|morskega psa]] iz družine [[svetleči morski psi|svetlečih morskih psov]] (Etmopteridae). Opisan je bil leta 1985 in velja za eno najmanjših znanih vrst morskih psov. Značilnost vrste je [[bioluminiscenca]], saj ima na spodnji strani telesa svetlobne organe, imenovane [[fotofor]]i, ki proizvajajo šibko svetlobo.<ref name="IUCN">IUCN. ''Etmopterus perryi''. The IUCN Red List of Threatened Species.</ref> == Opis == Pritlikavi svetleči morski pes doseže največjo znano dolžino približno 20 centimetrov in spada med najmanjše znane vrste morskih psov.<ref name="FishBase">Froese, R. & Pauly, D. (ur.). ''Etmopterus perryi''. FishBase.</ref> Telo je majhno, vitko in podolgovato. Obarvano je temno rjavo do skoraj črno. Ima dve [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], pred katerima sta majhni bodici, kar je značilno za številne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno">Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes.</ref> Na spodnji strani telesa ima številne fotofore. Ti svetlobni organi omogočajo nastajanje svetlobe in predstavljajo pomembno prilagoditev na življenje v globokomorskem okolju, kjer je naravne svetlobe zelo malo.<ref name="Widder">Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''.</ref> == Morfologija in prilagoditve == Pritlikavi svetleči morski pes ima telesno zgradbo, značilno za globokomorske vrste rodu ''Etmopterus''. Majhna telesna velikost, vitko telo in temna obarvanost so prilagoditve na življenje v okolju z omejeno količino svetlobe. Najizrazitejša prilagoditev vrste je bioluminiscenca. Fotofori so razporejeni predvsem na trebušni strani telesa, kjer proizvajajo šibko svetlobo. Ta lastnost omogoča protiosvetlitev (ang. ''counterillumination''), pri kateri se svetloba telesa ujema s šibko svetlobo iz višjih plasti oceana in zmanjša vidnost živali za plenilce.<ref name="Widder"/> == Razširjenost in življenjski prostor == Pritlikavi svetleči morski pes je znan iz zahodnega dela [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], predvsem iz območja [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Najden je bil ob obalah [[Kolumbija|Kolumbije]] in [[Venezuela|Venezuele]].<ref name="IUCN"/> Živi v globokih vodah [[celinsko pobočje|celinskega pobočja]], približno na globinah med 200 in 500 metri.<ref name="FishBase"/> == Biologija in vedenje == O biologiji pritlikavega svetlečega morskega psa je znanega razmeroma malo, saj živi v težko dostopnem globokomorskem okolju.<ref name="IUCN"/> Tako kot drugi predstavniki rodu ''Etmopterus'' je prilagojen na življenje v območjih z nizko količino svetlobe. Njegova bioluminiscenca ima pomembno vlogo pri prikrivanju telesa pred morebitnimi plenilci. == Prehrana == O prehrani pritlikavega svetlečega morskega psa je na voljo malo podatkov. Predvideva se, da se prehranjuje z manjšimi morskimi organizmi, kot so majhne ribe in [[raki]], podobno kot sorodne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno"/> == Razmnoževanje == O razmnoževanju vrste je znanih malo podatkov. Pri sorodnih vrstah iz rodu ''Etmopterus'' je znana [[ovoviviparnost]], pri kateri se zarodki razvijajo v jajcih znotraj samice, mladiči pa se skotijo živi.<ref name="Compagno"/> == Taksonomska zgodovina == Vrsto ''Etmopterus perryi'' sta leta 1985 znanstveno opisala ameriška raziskovalca Stewart Springer in George H. Burgess. Uvrščena je v rod ''Etmopterus'', družino Etmopteridae, kamor spadajo svetleči morski psi, za katere je značilna sposobnost bioluminiscence.<ref name="Springer">Springer, S. & Burgess, G. H. (1985). ''Two new dwarf dogsharks (Squalidae: Etmopterus) from the Caribbean Sea''. ''Copeia''.</ref> == Ekologija in pomen bioluminiscence == Globokomorsko okolje, v katerem živi pritlikavi svetleči morski pes, je značilno po pomanjkanju svetlobe in visokem vodnem tlaku. Zaradi teh razmer so se pri vrsti razvile posebne prilagoditve, med katerimi je najpomembnejša bioluminiscenca. Svetloba, ki jo proizvajajo fotofori, naj bi imela predvsem zaščitno funkcijo, saj zmanjšuje vidnost živali v vodnem stolpcu. Pri drugih svetlečih morskih psih imajo lahko svetlobni organi tudi druge ekološke vloge, vendar pri tej vrsti zaradi pomanjkanja raziskav še niso v celoti poznane.<ref name="Widder"/> == Ogroženost == Zaradi pomanjkanja podatkov o številčnosti populacije je vrsta uvrščena med tiste, pri katerih stanje ogroženosti ni dovolj poznano.<ref name="IUCN"/> Ker živi v velikih globinah in ni pomembna ciljna vrsta ribolova, neposredne nevarnosti niso dobro raziskane. Morebitne grožnje predstavljajo predvsem globokomorski ribolov in spremembe morskega okolja.<ref name="IUCN"/> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Springer, S. & Burgess, G. H. (1985). ''Two new dwarf dogsharks (Squalidae: Etmopterus) from the Caribbean Sea''. ''Copeia''. * Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes. * Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''. == Zunanje povezave == * [https://www.iucnredlist.org IUCN Red List] * [https://www.fishbase.se FishBase] {{Taxonbar|from=Q243971}} [[Kategorija:Morski psi]] [[Kategorija:Svetleči morski psi]] [[Kategorija:Etmopterus]] [[Kategorija:Živali, opisane leta 1985]] ppouw5vyemhqd3hip6rvb0dzn3gk2jv 0 606023 6717899 6717835 2026-07-25T12:33:13Z Octopus 13285 uvod 6717899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{lang|zh|定安國}}<br/>{{lang|ko|정안국}} |conventional_long_name = Čongan |common_name = Čongan |era = |government_type = monarhija | |year_start = 938 |year_end = 986 | |event_start = ustanovitev |date_start = |event_end = propad |date_end = | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = | |event_pre = |date_pre = | |<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> |p1 = Balhe |p2 = Dongdan |flag_p1 = |s1 = Dinastija Korjo |flag_s1 = Royal Flag of Goryeo bonggi.svg |s2 = Dinastija Ljao |flag_s2 = 契丹國.png | |image_flag = <!--- Default: Flag of {{{common name}}}.svg ---> |flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common name}}} ---> |flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | |image_coat = |symbol = |symbol_type = | |image_map = Jeongan.svg |image_map_caption = | |capital = [[Šangdžing Longčuanfu|Jongčonbu]]{{sfn|Crossley|2016|p=18}} |latd= | |national_motto = |national_anthem = |common_languages = neznan |religion = neznana |currency = | |title_leader = Kralj |leader1 = Jol Manhua (prvi) |year_leader1 = 938–976 |leader2 = O Hjonmjong (zadnji) |year_leader2 = 976–986 | |<!--- Area and population of a given year ---> |stat_year1 = |stat_area1 = |stat_pop1 = |footnotes = |today = {{CHN}}<br>{{zastava|Severna Koreja}} }} '''Čongan''' ([[Korejščina|korejsko]]: 정안, Čong-an; handža: 定安) ali '''Dingan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 定安國) je bila država v [[Mandžurija|Mandžuriji]], ki je obstajala od leta 938 do 986. Čongan je bil naslednik kraljestva [[Balhe]] (Bohaj). Ustanovil ga je Jol Manhua (kitajsko: Lje Vanhua). ==Zgodovina== Zgodnja zgodovina Čongana je večinoma neznana. Po letu 926, ko je Balhe osvojila dinastija [[Dinastija Ljao|Ljao]], je bilo na tem ozemlju ustanovljeno marionetno kraljestvo [[Dongdan]]. Izbruhnilo je veliko uporov, ki jih je Ljao večino hitro zatrl. Ko je bilo kitansko kraljestvo Dongdan ukinjeno in je glavnina kitanske vojske zapustila njegovo ozemlje, je general Jol Manhua sredi 930. let ustanovil Čongan, da bi preprečil popolno okupacijo dinastije Ljao.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}<ref name="苗威"/> Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da je Čongan zaprosil za pomoč sosednja plemena v upanju, da bi strmoglavil dinastijo Ljao, kar mu očitno ni uspelo. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Koreje]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] tsscbpmrxxjol56wkb5rtt89dy8cqie 6717962 6717899 2026-07-25T18:14:43Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ 6717962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{lang|zh|定安國}}<br/>{{lang|ko|정안국}} |conventional_long_name = Čongan |common_name = Čongan |era = |government_type = monarhija | |year_start = 938 |year_end = 986 | |event_start = ustanovitev |date_start = |event_end = propad |date_end = | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = | |event_pre = |date_pre = | |<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> |p1 = Balhe |p2 = Dongdan |flag_p1 = |s1 = Dinastija Korjo |flag_s1 = Royal Flag of Goryeo bonggi.svg |s2 = Dinastija Ljao |flag_s2 = 契丹國.png | |image_flag = <!--- Default: Flag of {{{common name}}}.svg ---> |flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common name}}} ---> |flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | |image_coat = |symbol = |symbol_type = | |image_map = Jeongan.svg |image_map_caption = | |capital = [[Šangdžing Longčuanfu|Jongčonbu]]{{sfn|Crossley|2016|p=18}} |latd= | |national_motto = |national_anthem = |common_languages = neznan |religion = neznana |currency = | |title_leader = Kralj |leader1 = Jol Manhua (prvi) |year_leader1 = 938–976 |leader2 = O Hjonmjong (zadnji) |year_leader2 = 976–986 | |<!--- Area and population of a given year ---> |stat_year1 = |stat_area1 = |stat_pop1 = |footnotes = |today = {{CHN}}<br>{{zastava|Severna Koreja}} }} '''Čongan''' ([[Korejščina|korejsko]]: 정안, Čong-an; handža: 定安) ali '''Dingan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 定安國) je bila država v [[Mandžurija|Mandžuriji]], ki je obstajala od leta 938 do 986. Čongan je bil naslednik kraljestva [[Balhe]] (Bohaj). Ustanovil ga je Jol Manhua (kitajsko: Lje Vanhua). ==Zgodovina== Zgodnja zgodovina Čongana je večinoma neznana. Po letu 926, ko je Balhe osvojila dinastija [[Dinastija Ljao|Ljao]], je bilo na tem ozemlju ustanovljeno marionetno kraljestvo [[Dongdan]]. V Dongdanu je izbruhnilo veliko uporov, ki jih je Ljao večino hitro zatrl. Ko je bilo kitansko kraljestvo Dongdan ukinjeno in je glavnina kitanske vojske zapustila njegovo ozemlje, je general Jol Manhua sredi 930. let ustanovil Čongan, da bi preprečil popolno okupacijo dinastije Ljao.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}<ref name="苗威"/> Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da je Čongan zaprosil za pomoč sosednja plemena v upanju, da bi strmoglavil dinastijo Ljao, kar mu očitno ni uspelo. Leta 970 je kralj Čongana skupaj s sosednjimi [[Džurčeni]] plačal davek dinastiji Song. V vseh štirih primerih, ko so odposlanci Čongana uspeli priti na dvor Songa, so tja prišli skupaj z Džurčeni. Čongan je bila revna država in ni mogla financirati svojih neodvisnih misij.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}}<ref name="苗威">{{cite journal |author1=苗威 |title=定安国考论 |journal=中国边疆史地研究 |date=2011 |volume=21 |issue=2 |pages=110–118 |url=https://kns.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?dbcode=CJFD&dbname=CJFD2011&filename=ZGBJ201102012}}</ref> ''[[Zgodovina Songa|Zgodovina dinastije Song]]'' trdi, da je izvor ljudstva Čongan mogoče izslediti nazaj do nekdanje Mahanske plemenske zveze. Ker je bila Mahanska plemenska zveza ustanovljena na oddaljenem jugu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in je do 10. stoletja za skoraj tisočletje izginila, je kitajski zapis po mnenju kitajskih zgodovinarjev očitno napačen.<ref name="苗威"/> Korejski zgodovinarji na drugi strani menijo, da je zapis v ''Zgodovini Songa'' točen. Kogurjo, predhodnik Barheja in Čongana, je del svoje dediščine zagotovo nasledil od Mahanske plemenske zveze, saj je obstajala na istem ozemlju.<ref>{{cite journal |last1=Kye |first1=Won-Sook |title=A Study on Jeongan-guk (定安國) as the Land of Mahan (馬韓之地): Re-examining the Records in the 『Songshi』 to Determine the Location of Jeongan-guk |journal=Kangwon National University Humanities Research Institute |date=2024 |issue=83 |page=Abstract }}</ref> V sporočilu cesarju Songa leta 981 je O Hjonmjong svoje ljudstvo opisal kot ''"preostale prebivalce Bohaja"'', ki so živeli v nekdanji deželi Kogurjo. Namen podaniške misije Čongana v dinastijo Song je bil predlog, da se Song in Čongan združita in začneta skupni napad na Ljao, kar je Song zaradi vojaške moči Ljaa zavrnil. O Hjonmjong je opisal tudi svoje ozemlje kot močno opustošeno s strani Ljaa in da mu grozi neposredno uničenje.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}<ref>{{cite book |title=The Cambridge History of China. The Liao (Chapter 1) |chapter=The Liao |date=March 2008 |volume=6 |publisher=Cambridge University Press |pages=43–88 |doi=10.1017/CHOL9780521243315.003 |isbn=978-0-521-24331-5 |url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-history-of-china/liao/40E26AA348C389272574241A2092D79C |last1=Twitchett |first1=Denis |last2=Tietze |first2=Klaus-Peter }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://terms.naver.com/entry.nhn?cid=40942&docId=1122516&categoryId=33382|title=정안국|last=|first=|date=|website=terms.naver.com|language=ko|trans-title=Jeongan Kingdom|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-20}}</ref> Kitani niso priznali Čongana kot države in so njegove prebivalce imenovali 'udžejska plemena'.<ref name = "Kim2014">{{cite web |last1=Kim|first1=Alexander Alexeyvich |title=The problem of understanding of the political status of Bohai state |url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/33088191/5Alexander_Alexeyvich_Kim.pdf?sequence=1 |website=Harvard Library |date=2014}}</ref> Leta 975 so ga napadli in bili poraženi.<ref>{{cite book |last1=Twitchett |first1=Dennis |title="The Liao", The Cambridge History of China, Alien Regime and Border States, 907–1368 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |page=102}}</ref> Leta 976 je klan Jol zamenjal klan Oh. Čongnanu je nato do leta 986 vladal O Hjonmjong (kitajsko: Vu Šuanming), ko ga je dokončno uničila dinastija Ljao. Korejski zgodovinarji teoretizirajo, da je bila zamenjava klana Jol s klanom Oh morda nasilna in zato vplivala na uničenje Čongana. V zgodovinski knjigi ''[[Korjosa]]'' je zapis, da je leta 979 v Korjo zbežalo več deset tisoč beguncev iz plemena Parhe, največ po eksodusu leta 936, ko je prestolonaslednik plemena Parhe Te Kvanghjon v Korjo pripeljal več deset tisoč beguncev.<ref>{{cite web |last1=Kim |first1=Jongseo |last2=Jeong |first2=Inji |title=고려사 (발해인 수만 명이 내투해오다) |url=https://db.history.go.kr/KOREA/item/level.do?itemId=kr&types=r#detail-kingYear/kr_002r_0610_0020_0020/5/0979/99 |website=고려시대 |access-date=29 January 2023}}</ref> Čongan je uradno padel leta 986, vendar zapisi kažejo, da je odpor Parhejev trajal še več let, zlasti leta 994. Ljao se je nanj odzval s kazenskimi akcijami in nato z ustanovitvijo treh vojaških postojank v spodnjem toku reke Jalu. Leta 991 je zasedel celotno ozemlje Čongana.{{sfn|Crossley|2016|p=19}}<ref>{{cite book |last1=Twitchett |first1=Dennis |title="The Liao", The Cambridge History of China, Alien Regime and Border States, 907–1368 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |page=102}}</ref> Zadnji uporniki so bili uničeni leta 999.<ref>{{cite book |last1=Twitchett |first1=Dennis |title="The Liao", The Cambridge History of China, Alien Regime and Border States, 907–1368 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |page=102}}</ref><ref>{{cite book |last1=Bielenstein |first1=Hans |title=Diplomacy and Trade in the Chinese World, 589-1276 |date=2005 |publisher=Brill |page=217}}</ref> ==Vladarja== * [[Jol Manhua]] ({{Korean|열만화|烈萬華|labels=no}}, tudi Lje Vanhua, 938–976) * {{ill|O Hjonmjong|ko|오현명}} ({{korean|오현명|烏玄明|labels=no}}, tudi Vu Šuanming, 976–986) == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Koreje]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 8me7epo5riyi5q157mbzrmwau79rqqs 6717963 6717962 2026-07-25T18:17:00Z Octopus 13285 /* Vladarja */ urejanje 6717963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{lang|zh|定安國}}<br/>{{lang|ko|정안국}} |conventional_long_name = Čongan |common_name = Čongan |era = |government_type = monarhija | |year_start = 938 |year_end = 986 | |event_start = ustanovitev |date_start = |event_end = propad |date_end = | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = | |event_pre = |date_pre = | |<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> |p1 = Balhe |p2 = Dongdan |flag_p1 = |s1 = Dinastija Korjo |flag_s1 = Royal Flag of Goryeo bonggi.svg |s2 = Dinastija Ljao |flag_s2 = 契丹國.png | |image_flag = <!--- Default: Flag of {{{common name}}}.svg ---> |flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common name}}} ---> |flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | |image_coat = |symbol = |symbol_type = | |image_map = Jeongan.svg |image_map_caption = | |capital = [[Šangdžing Longčuanfu|Jongčonbu]]{{sfn|Crossley|2016|p=18}} |latd= | |national_motto = |national_anthem = |common_languages = neznan |religion = neznana |currency = | |title_leader = Kralj |leader1 = Jol Manhua (prvi) |year_leader1 = 938–976 |leader2 = O Hjonmjong (zadnji) |year_leader2 = 976–986 | |<!--- Area and population of a given year ---> |stat_year1 = |stat_area1 = |stat_pop1 = |footnotes = |today = {{CHN}}<br>{{zastava|Severna Koreja}} }} '''Čongan''' ([[Korejščina|korejsko]]: 정안, Čong-an; handža: 定安) ali '''Dingan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 定安國) je bila država v [[Mandžurija|Mandžuriji]], ki je obstajala od leta 938 do 986. Čongan je bil naslednik kraljestva [[Balhe]] (Bohaj). Ustanovil ga je Jol Manhua (kitajsko: Lje Vanhua). ==Zgodovina== Zgodnja zgodovina Čongana je večinoma neznana. Po letu 926, ko je Balhe osvojila dinastija [[Dinastija Ljao|Ljao]], je bilo na tem ozemlju ustanovljeno marionetno kraljestvo [[Dongdan]]. V Dongdanu je izbruhnilo veliko uporov, ki jih je Ljao večino hitro zatrl. Ko je bilo kitansko kraljestvo Dongdan ukinjeno in je glavnina kitanske vojske zapustila njegovo ozemlje, je general Jol Manhua sredi 930. let ustanovil Čongan, da bi preprečil popolno okupacijo dinastije Ljao.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}<ref name="苗威"/> Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da je Čongan zaprosil za pomoč sosednja plemena v upanju, da bi strmoglavil dinastijo Ljao, kar mu očitno ni uspelo. Leta 970 je kralj Čongana skupaj s sosednjimi [[Džurčeni]] plačal davek dinastiji Song. V vseh štirih primerih, ko so odposlanci Čongana uspeli priti na dvor Songa, so tja prišli skupaj z Džurčeni. Čongan je bila revna država in ni mogla financirati svojih neodvisnih misij.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}}<ref name="苗威">{{cite journal |author1=苗威 |title=定安国考论 |journal=中国边疆史地研究 |date=2011 |volume=21 |issue=2 |pages=110–118 |url=https://kns.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?dbcode=CJFD&dbname=CJFD2011&filename=ZGBJ201102012}}</ref> ''[[Zgodovina Songa|Zgodovina dinastije Song]]'' trdi, da je izvor ljudstva Čongan mogoče izslediti nazaj do nekdanje Mahanske plemenske zveze. Ker je bila Mahanska plemenska zveza ustanovljena na oddaljenem jugu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in je do 10. stoletja za skoraj tisočletje izginila, je kitajski zapis po mnenju kitajskih zgodovinarjev očitno napačen.<ref name="苗威"/> Korejski zgodovinarji na drugi strani menijo, da je zapis v ''Zgodovini Songa'' točen. Kogurjo, predhodnik Barheja in Čongana, je del svoje dediščine zagotovo nasledil od Mahanske plemenske zveze, saj je obstajala na istem ozemlju.<ref>{{cite journal |last1=Kye |first1=Won-Sook |title=A Study on Jeongan-guk (定安國) as the Land of Mahan (馬韓之地): Re-examining the Records in the 『Songshi』 to Determine the Location of Jeongan-guk |journal=Kangwon National University Humanities Research Institute |date=2024 |issue=83 |page=Abstract }}</ref> V sporočilu cesarju Songa leta 981 je O Hjonmjong svoje ljudstvo opisal kot ''"preostale prebivalce Bohaja"'', ki so živeli v nekdanji deželi Kogurjo. Namen podaniške misije Čongana v dinastijo Song je bil predlog, da se Song in Čongan združita in začneta skupni napad na Ljao, kar je Song zaradi vojaške moči Ljaa zavrnil. O Hjonmjong je opisal tudi svoje ozemlje kot močno opustošeno s strani Ljaa in da mu grozi neposredno uničenje.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}<ref>{{cite book |title=The Cambridge History of China. The Liao (Chapter 1) |chapter=The Liao |date=March 2008 |volume=6 |publisher=Cambridge University Press |pages=43–88 |doi=10.1017/CHOL9780521243315.003 |isbn=978-0-521-24331-5 |url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-history-of-china/liao/40E26AA348C389272574241A2092D79C |last1=Twitchett |first1=Denis |last2=Tietze |first2=Klaus-Peter }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://terms.naver.com/entry.nhn?cid=40942&docId=1122516&categoryId=33382|title=정안국|last=|first=|date=|website=terms.naver.com|language=ko|trans-title=Jeongan Kingdom|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-20}}</ref> Kitani niso priznali Čongana kot države in so njegove prebivalce imenovali 'udžejska plemena'.<ref name = "Kim2014">{{cite web |last1=Kim|first1=Alexander Alexeyvich |title=The problem of understanding of the political status of Bohai state |url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/33088191/5Alexander_Alexeyvich_Kim.pdf?sequence=1 |website=Harvard Library |date=2014}}</ref> Leta 975 so ga napadli in bili poraženi.<ref>{{cite book |last1=Twitchett |first1=Dennis |title="The Liao", The Cambridge History of China, Alien Regime and Border States, 907–1368 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |page=102}}</ref> Leta 976 je klan Jol zamenjal klan Oh. Čongnanu je nato do leta 986 vladal O Hjonmjong (kitajsko: Vu Šuanming), ko ga je dokončno uničila dinastija Ljao. Korejski zgodovinarji teoretizirajo, da je bila zamenjava klana Jol s klanom Oh morda nasilna in zato vplivala na uničenje Čongana. V zgodovinski knjigi ''[[Korjosa]]'' je zapis, da je leta 979 v Korjo zbežalo več deset tisoč beguncev iz plemena Parhe, največ po eksodusu leta 936, ko je prestolonaslednik plemena Parhe Te Kvanghjon v Korjo pripeljal več deset tisoč beguncev.<ref>{{cite web |last1=Kim |first1=Jongseo |last2=Jeong |first2=Inji |title=고려사 (발해인 수만 명이 내투해오다) |url=https://db.history.go.kr/KOREA/item/level.do?itemId=kr&types=r#detail-kingYear/kr_002r_0610_0020_0020/5/0979/99 |website=고려시대 |access-date=29 January 2023}}</ref> Čongan je uradno padel leta 986, vendar zapisi kažejo, da je odpor Parhejev trajal še več let, zlasti leta 994. Ljao se je nanj odzval s kazenskimi akcijami in nato z ustanovitvijo treh vojaških postojank v spodnjem toku reke Jalu. Leta 991 je zasedel celotno ozemlje Čongana.{{sfn|Crossley|2016|p=19}}<ref>{{cite book |last1=Twitchett |first1=Dennis |title="The Liao", The Cambridge History of China, Alien Regime and Border States, 907–1368 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |page=102}}</ref> Zadnji uporniki so bili uničeni leta 999.<ref>{{cite book |last1=Twitchett |first1=Dennis |title="The Liao", The Cambridge History of China, Alien Regime and Border States, 907–1368 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |page=102}}</ref><ref>{{cite book |last1=Bielenstein |first1=Hans |title=Diplomacy and Trade in the Chinese World, 589-1276 |date=2005 |publisher=Brill |page=217}}</ref> ==Vladarja== * [[Jol Manhua]] (korejsko: 열만화|烈萬華), tudi Lje Vanhua (938–976) * [[O Hjonmjong]](korejsklo: 오현명|烏玄明), tudi Vu Šuanming (976–986) == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Koreje]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 0t8oh7xfn00pmjn3xo7wfbatxf0yrhg 6717964 6717963 2026-07-25T18:18:21Z Octopus 13285 /* Viri */ vir 6717964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{lang|zh|定安國}}<br/>{{lang|ko|정안국}} |conventional_long_name = Čongan |common_name = Čongan |era = |government_type = monarhija | |year_start = 938 |year_end = 986 | |event_start = ustanovitev |date_start = |event_end = propad |date_end = | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = | |event_pre = |date_pre = | |<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> |p1 = Balhe |p2 = Dongdan |flag_p1 = |s1 = Dinastija Korjo |flag_s1 = Royal Flag of Goryeo bonggi.svg |s2 = Dinastija Ljao |flag_s2 = 契丹國.png | |image_flag = <!--- Default: Flag of {{{common name}}}.svg ---> |flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common name}}} ---> |flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | |image_coat = |symbol = |symbol_type = | |image_map = Jeongan.svg |image_map_caption = | |capital = [[Šangdžing Longčuanfu|Jongčonbu]]{{sfn|Crossley|2016|p=18}} |latd= | |national_motto = |national_anthem = |common_languages = neznan |religion = neznana |currency = | |title_leader = Kralj |leader1 = Jol Manhua (prvi) |year_leader1 = 938–976 |leader2 = O Hjonmjong (zadnji) |year_leader2 = 976–986 | |<!--- Area and population of a given year ---> |stat_year1 = |stat_area1 = |stat_pop1 = |footnotes = |today = {{CHN}}<br>{{zastava|Severna Koreja}} }} '''Čongan''' ([[Korejščina|korejsko]]: 정안, Čong-an; handža: 定安) ali '''Dingan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 定安國) je bila država v [[Mandžurija|Mandžuriji]], ki je obstajala od leta 938 do 986. Čongan je bil naslednik kraljestva [[Balhe]] (Bohaj). Ustanovil ga je Jol Manhua (kitajsko: Lje Vanhua). ==Zgodovina== Zgodnja zgodovina Čongana je večinoma neznana. Po letu 926, ko je Balhe osvojila dinastija [[Dinastija Ljao|Ljao]], je bilo na tem ozemlju ustanovljeno marionetno kraljestvo [[Dongdan]]. V Dongdanu je izbruhnilo veliko uporov, ki jih je Ljao večino hitro zatrl. Ko je bilo kitansko kraljestvo Dongdan ukinjeno in je glavnina kitanske vojske zapustila njegovo ozemlje, je general Jol Manhua sredi 930. let ustanovil Čongan, da bi preprečil popolno okupacijo dinastije Ljao.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}<ref name="苗威"/> Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da je Čongan zaprosil za pomoč sosednja plemena v upanju, da bi strmoglavil dinastijo Ljao, kar mu očitno ni uspelo. Leta 970 je kralj Čongana skupaj s sosednjimi [[Džurčeni]] plačal davek dinastiji Song. V vseh štirih primerih, ko so odposlanci Čongana uspeli priti na dvor Songa, so tja prišli skupaj z Džurčeni. Čongan je bila revna država in ni mogla financirati svojih neodvisnih misij.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}}<ref name="苗威">{{cite journal |author1=苗威 |title=定安国考论 |journal=中国边疆史地研究 |date=2011 |volume=21 |issue=2 |pages=110–118 |url=https://kns.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?dbcode=CJFD&dbname=CJFD2011&filename=ZGBJ201102012}}</ref> ''[[Zgodovina Songa|Zgodovina dinastije Song]]'' trdi, da je izvor ljudstva Čongan mogoče izslediti nazaj do nekdanje Mahanske plemenske zveze. Ker je bila Mahanska plemenska zveza ustanovljena na oddaljenem jugu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in je do 10. stoletja za skoraj tisočletje izginila, je kitajski zapis po mnenju kitajskih zgodovinarjev očitno napačen.<ref name="苗威"/> Korejski zgodovinarji na drugi strani menijo, da je zapis v ''Zgodovini Songa'' točen. Kogurjo, predhodnik Barheja in Čongana, je del svoje dediščine zagotovo nasledil od Mahanske plemenske zveze, saj je obstajala na istem ozemlju.<ref>{{cite journal |last1=Kye |first1=Won-Sook |title=A Study on Jeongan-guk (定安國) as the Land of Mahan (馬韓之地): Re-examining the Records in the 『Songshi』 to Determine the Location of Jeongan-guk |journal=Kangwon National University Humanities Research Institute |date=2024 |issue=83 |page=Abstract }}</ref> V sporočilu cesarju Songa leta 981 je O Hjonmjong svoje ljudstvo opisal kot ''"preostale prebivalce Bohaja"'', ki so živeli v nekdanji deželi Kogurjo. Namen podaniške misije Čongana v dinastijo Song je bil predlog, da se Song in Čongan združita in začneta skupni napad na Ljao, kar je Song zaradi vojaške moči Ljaa zavrnil. O Hjonmjong je opisal tudi svoje ozemlje kot močno opustošeno s strani Ljaa in da mu grozi neposredno uničenje.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}<ref>{{cite book |title=The Cambridge History of China. The Liao (Chapter 1) |chapter=The Liao |date=March 2008 |volume=6 |publisher=Cambridge University Press |pages=43–88 |doi=10.1017/CHOL9780521243315.003 |isbn=978-0-521-24331-5 |url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-history-of-china/liao/40E26AA348C389272574241A2092D79C |last1=Twitchett |first1=Denis |last2=Tietze |first2=Klaus-Peter }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://terms.naver.com/entry.nhn?cid=40942&docId=1122516&categoryId=33382|title=정안국|last=|first=|date=|website=terms.naver.com|language=ko|trans-title=Jeongan Kingdom|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-20}}</ref> Kitani niso priznali Čongana kot države in so njegove prebivalce imenovali 'udžejska plemena'.<ref name = "Kim2014">{{cite web |last1=Kim|first1=Alexander Alexeyvich |title=The problem of understanding of the political status of Bohai state |url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/33088191/5Alexander_Alexeyvich_Kim.pdf?sequence=1 |website=Harvard Library |date=2014}}</ref> Leta 975 so ga napadli in bili poraženi.<ref>{{cite book |last1=Twitchett |first1=Dennis |title="The Liao", The Cambridge History of China, Alien Regime and Border States, 907–1368 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |page=102}}</ref> Leta 976 je klan Jol zamenjal klan Oh. Čongnanu je nato do leta 986 vladal O Hjonmjong (kitajsko: Vu Šuanming), ko ga je dokončno uničila dinastija Ljao. Korejski zgodovinarji teoretizirajo, da je bila zamenjava klana Jol s klanom Oh morda nasilna in zato vplivala na uničenje Čongana. V zgodovinski knjigi ''[[Korjosa]]'' je zapis, da je leta 979 v Korjo zbežalo več deset tisoč beguncev iz plemena Parhe, največ po eksodusu leta 936, ko je prestolonaslednik plemena Parhe Te Kvanghjon v Korjo pripeljal več deset tisoč beguncev.<ref>{{cite web |last1=Kim |first1=Jongseo |last2=Jeong |first2=Inji |title=고려사 (발해인 수만 명이 내투해오다) |url=https://db.history.go.kr/KOREA/item/level.do?itemId=kr&types=r#detail-kingYear/kr_002r_0610_0020_0020/5/0979/99 |website=고려시대 |access-date=29 January 2023}}</ref> Čongan je uradno padel leta 986, vendar zapisi kažejo, da je odpor Parhejev trajal še več let, zlasti leta 994. Ljao se je nanj odzval s kazenskimi akcijami in nato z ustanovitvijo treh vojaških postojank v spodnjem toku reke Jalu. Leta 991 je zasedel celotno ozemlje Čongana.{{sfn|Crossley|2016|p=19}}<ref>{{cite book |last1=Twitchett |first1=Dennis |title="The Liao", The Cambridge History of China, Alien Regime and Border States, 907–1368 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |page=102}}</ref> Zadnji uporniki so bili uničeni leta 999.<ref>{{cite book |last1=Twitchett |first1=Dennis |title="The Liao", The Cambridge History of China, Alien Regime and Border States, 907–1368 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |page=102}}</ref><ref>{{cite book |last1=Bielenstein |first1=Hans |title=Diplomacy and Trade in the Chinese World, 589-1276 |date=2005 |publisher=Brill |page=217}}</ref> ==Vladarja== * [[Jol Manhua]] (korejsko: 열만화|烈萬華), tudi Lje Vanhua (938–976) * [[O Hjonmjong]](korejsklo: 오현명|烏玄明), tudi Vu Šuanming (976–986) == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin|2}} * {{cite journal |last1=Crossley |first1=Pamela Kyle |title=Bohai/Parhae Identity and the Coherence of Dan gur under the Kitan/Liao Empire |journal=International Journal of Korean History |date=2016 |volume=21 |issue=1 |pages=11–44 |doi=10.22372/ijkh.2016.21.1.11|doi-access=free }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Koreje]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 9scy3f7p2e5rgyzgk4pp3sh601dvsdl 0 606024 6717951 6717840 2026-07-25T15:44:43Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6717951 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Tian Nai Koren |image = |fullname = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = |position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] |currentclub = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |clubnumber = 22 |youthyears1 = 2018–2019 |youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] |youthyears2 = 2020 |youthclubs2 = [[NK Fužinar|Fužinar]] |youthyears3 = 2021–2022 |youthclubs3 = [[NK Dravograd|Dravograd]] |youthyears4 = 2022–2023 |youthclubs4 = [[NK Maribor|Maribor]] |youthyears5 = 2023–2025 |youthclubs5 = [[NŠ Mura|Mura]] |youthyears6 = 2025 |youthclubs6 = [[NK Aluminij|Aluminij]] |years1 = 2024 |clubs1 = [[NŠ Mura|Mura]] |caps1 = 5 |goals1 = 0 |years2 = 2025–2026 |clubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] |caps2 = 24 |goals2 = 2 |years3 = 2026– |clubs3 = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |caps3 = |goals3 = |nationalyears1 = 2024 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2024 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 0 }} '''Nal Lan Koren''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[21. junij]] [[2006]]. Koren je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NŠ Mura|Muro]] in [[NK Aluminij|Aluminij]]. Bil je član slovenske reprezentance do 18 in 19 let. Njegov oče je nekdanji nogometaš in kapetan slovenske reprezentance [[Robert Koren]], njegov mlajši brat [[Tian Nai Koren]] je prav tako nogometaš.<ref>{{Cite web|url=https://planetnogomet.si/novice/tian-nai-koren-maribor-39-zadetkiv/|title=Komaj 14-letni Tian Nai Koren tik pred izjemnim strelskim podvigom: Vroči član Maribora le še gol oddaljen od številke 40|publisher=[[Planet Nogomet]]|date=21 April 2024|access-date=9 November 2025}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Koren, Nal Lan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] 9au9hsk296whpk90hazocdef1fok9u5 3 606029 6717885 2026-07-25T12:03:13Z TadejM 738 pozdrav 6717885 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:ona |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:ona|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:ona|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:ona|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:ona|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:ona|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:ona|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:ona|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:ona|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:ona|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:ona|vi|bodite|bodi}} {{#switch:ona |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:ona|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:ona|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:ona|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:ona|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:ona|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:ona|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:ona|vi|boste|boš}} {{#switch:ona |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:ona |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:ona|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:ona|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:ona|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:ona|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:ona|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:ona|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:ona|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 14:03, 25. julij 2026 (CEST) balynv5gi4wrv2ugetr0sns71xel4ol 0 606030 6717892 2026-07-25T12:20:08Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Koalicija Levice in Vesne]] na [[Levica in Vesna]]: uradno ime zavezništva, tako na volitvah 2026 (na glasovnici), kot tudi v medijih & na uradni spletni strani 6717892 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Levica in Vesna]] ihslpg98nl2wi1qnipicb3vhzy08jqj 0 606031 6717895 2026-07-25T12:21:34Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa]] na [[NSi, SLS, FOKUS]]: uradno ime zavezništva, tako na volitvah 2026 (na glasovnici), kot tudi v medijih & na uradni spletni strani 6717895 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[NSi, SLS, FOKUS]] evw8ikwlhlcdgng4nkpr32phfugms2g 6 606032 6717906 2026-07-25T12:49:36Z Janezdrilc 3152 == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Slovenski evrokovanci|Slovenski spominski evrokovanec]] 150-letnica rojstva [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] za 2 € | Vir = [https://www.bsi.si/sl/gotovina/numizmatika/150-obletnica-rojstva-ivana-cankarja-2026 Bsi.si] | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = {{denar|članek=Slovenski evrokovanci}} | Druge različice = }} [[Kategorija:Ivan Cankar]] 6717906 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Slovenski evrokovanci|Slovenski spominski evrokovanec]] 150-letnica rojstva [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] za 2 € | Vir = [https://www.bsi.si/sl/gotovina/numizmatika/150-obletnica-rojstva-ivana-cankarja-2026 Bsi.si] | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = {{denar|članek=Slovenski evrokovanci}} | Druge različice = }} [[Kategorija:Ivan Cankar]] ju5o2va5y6yes4x90o20b0y3fcphrys 6 606033 6717909 2026-07-25T13:01:35Z Janezdrilc 3152 == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Slovenski evrokovanci|Slovenski zbirateljski evrokovanec]] Leto pesnika [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]] za 100 € | Vir = [https://www.dbs.si/numizmatika/katalog-kovancev Dbs.si] | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = {{denar|članek=Slovenski evrokovanci}} | Druge različice = }} [[Kategorija:Srečko Kosovel]] 6717909 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Slovenski evrokovanci|Slovenski zbirateljski evrokovanec]] Leto pesnika [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]] za 100 € | Vir = [https://www.dbs.si/numizmatika/katalog-kovancev Dbs.si] | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = {{denar|članek=Slovenski evrokovanci}} | Druge različice = }} [[Kategorija:Srečko Kosovel]] eazsrs9aqwtc8oqlsne8fehdoq7k9qk 6 606034 6717910 2026-07-25T13:01:39Z Janezdrilc 3152 == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Slovenski evrokovanci|Slovenski zbirateljski evrokovanec]] Leto pesnika [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]] za 100 € | Vir = [https://www.dbs.si/numizmatika/katalog-kovancev Dbs.si] | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = {{denar|članek=Slovenski evrokovanci}} | Druge različice = }} [[Kategorija:Srečko Kosovel]] 6717910 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Slovenski evrokovanci|Slovenski zbirateljski evrokovanec]] Leto pesnika [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]] za 100 € | Vir = [https://www.dbs.si/numizmatika/katalog-kovancev Dbs.si] | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = {{denar|članek=Slovenski evrokovanci}} | Druge različice = }} [[Kategorija:Srečko Kosovel]] eazsrs9aqwtc8oqlsne8fehdoq7k9qk 0 606035 6717935 2026-07-25T15:06:27Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6717935 wikitext text/x-wiki {{Infobox clothing type | name = Koteka | image_file = Koteka.jpg | image_size = | caption = Koteka suvenir | type = | material = | location = *[[Indonezija]] <br/>([[Osrednja Papua]] in [[Visoka Papua]]) *[[Papuanska Nova Gvineja]] | manufacturer = | url = }} '''Koteka''' (jezik Mee, dobesedno 'oblačilo'), imenovana tudi '''horim''' ali '''penis buča''',<ref>{{Cite web |title=Penis Gourds from Papua New Guinea – PILOT GUIDES |date=25 January 2022 |url=https://www.pilotguides.com/articles/penis-gourds-from-papua-new-guinea/ |access-date=2022-09-25 |language=en-GB}}</ref> je ovoj za [[penis]], ki ga tradicionalno nosijo domorodni moški prebivalci nekaterih (predvsem višavskih) etničnih skupin na [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]]. Koteka je običajno narejena iz posušene buče, ''Lagenaria siceraria'', čeprav se uporabljajo tudi nesorodne vrste, kot je ''Nepenthes mirabilis''. Koteko drži majhna zanka iz vlaken, pritrjena na dno koteke in nameščena okoli mošnje. Druga zanka, nameščena okoli prsnega koša ali trebuha, je pritrjena na glavni del koteke. Moški izbirajo koteke, podobne tistim, ki jih nosijo drugi moški v svojih kulturnih skupinah. Na primer, moški Jali imajo raje dolge, tanke koteke, ki pomagajo držati več ratanovih obročev, ki jih nosijo okoli pasu, medtem ko moški Lani nosijo dvojne buče, ki jih držijo s trakovi blaga, in prostor med bučama uporabljajo za nošenje majhnih predmetov, kot sta denar in tobak. == Tradicije == [[File:Dani Mann Baliem-Tal.jpg|thumb|Bojevnik Dani v [[dolina Baliem|dolini Baliem]] nosi holim]] Koteka je tradicionalno oblačilo v nekaterih družbah na višavju Nove Gvineje, vključno z dolino Grand Baliem v [[Zahodna Nova Gvineja|Zahodni Novi Gvineji]] ter regijama Ok Tedi in Telefomin v [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanski Novi Gvineji]]. Običajno se koteka nosi brez drugih oblačil in je zavezana navzgor. == Plemenska identifikacija == Številna plemena je mogoče prepoznati po načinu nošenja koteke. Koteka je lahko obrnjena naravnost ven, naravnost navzgor ali pod kotom. Premer koteke je lahko tudi značilen za posamezno pleme. Za ljudstvo Hubula (Dani) v dolini Baliem je oblika horima povezana z družbenim statusom uporabnika. Ukrivljen horim naprej (''kolo'') nosi Ap Kain, vodja konfederacije Dani, ukrivljen horim na stran (''haliag'') pa nosita ''Ap Menteg'' (vojni general) in ''Ap Ubalik'' (zdravilec ali kulturni vodja). Ravni horim nosijo navadni ljudje.<ref name="Sitompul">{{cite news | last=Sitompul | first=Oleh Martin | title=Ada Apa dengan Koteka | work=Historia - Majalah Sejarah Populer Pertama di Indonesia | date=2017-07-04 | url=https://historia.id/kultur/articles/ada-apa-dengan-koteka-vQXW9/page/2 | language=id | access-date=2024-06-08 | archive-date=2024-06-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240608171727/https://historia.id/kultur/articles/ada-apa-dengan-koteka-vQXW9/page/2 | url-status=dead }}</ref> Za ljudstvo Lani je kot označevalec statusa. Če je ''kobevak'' nagnjen v levo, je nosilec ''Apendabogur'' (vojni general). Če pa je nagnjen v desno, je nosilec aristokrat ali bogat. Ravne kobevake nosijo deviški moški.<ref name="ekatlani">{{cite web|last1=Weya|first1=Teku| last2=Kiwo|first2=Diko| title=Namendek Budaya An Pigagin (Saya Punya Budaya Saya Yang Pegang), E-Katalog Budaya Suku Lani|url=https://lanitribe.github.io/katalog/|language=id|access-date=2024-01-07|last3=Bogum| first3=Ika|last4=Kogoya| first4=Resalina|last5=Yikwa|first5=Nelson|last6=Bogum|first6=Yerni}}</ref> Koteka je narejena iz posebej vzgojene buče. Na dno buče so privezane kamnite uteži, ki jo med rastjo raztezajo. Z vrvico se lahko na njej naredijo krivulje, ki omejijo njeno rast v katero koli smer želi pridelovalec; koteko je mogoče na ta način precej dovršeno oblikovati. Ko je buča pobrana, se izprazni in posuši. Včasih se jo povoska s čebeljim voskom ali smolo. Lahko se pobarva ali pa se nanjo pritrdijo školjke, perje in drugi okraski. [[File:Местный житель на Папуа.jpg|thumb|left|Moški Mee, ki nosi ukrivljeno koteko]] Prave koteke, kot jih nosijo Mee, so sestavljene iz treh vrst: dolge ravne in ukrivljene, ki se uporabljajo za praznovanja in tradicionalne dogodke, ter kratke koteke za vsakodnevno uporabo. Nosijo jih z vrvjo iz toje (''Dendrobium utile''), ki jo nato spletejo z vlakni drevesnega lubja (običajno iz melinja), da se oblikuje vrv, imenovana ''koteka ma taboma''. Za razliko od drugih plemen, ki nosijo koteke, moški Mee nosijo poleg svojih koteka tudi druga oblačila. Ta oblačila in torbe so narejene iz iste pletenine iz toje in vlaken drevesnega lubja.<ref name="Degei etal 2023">{{cite journal | last1=Degei | first1=Benyamin | last2=Kameubun | first2=Konstantina| last3=Antoh | first3=Alfed A.| title=PEMANFAATAN TUMBUHAN UNTUK PAKAIAN TRADISIONAL SUKU MEE DI KAMPUNG WIYOGEI DISTRIK KAMUU UTARA KABUPATEN DOGIYAI PAPUA | journal= Nova Guinea | publisher=Universitas Cendrawasih | volume=14 | issue=1| year=2023 | pages=178–189}}</ref> Izraz ''koteka'' uporablja kot samooklicano ime organizacija Skupščina plemen Koteka (''DeMMak''), ki trdi, da predstavlja ljudstvo Koteka, zvezo sedmih glavnih plemen, ki nosijo koteke, v osrednjem in južnem višavju Papue; in sicer Lani, Mee, Amungme, Kamoro, Jali, Damal in Moni z drugimi podplemeni, kot so Nggem, Walak, Hubla, Kimyal, Momuna, Ngalik. == Odvračanje od uporabe == V letih 1971–1972 je indonezijska vlada novega reda začela ''Operasi Koteka'' ('»Operacija Koteka'), ki je bila v prvi vrsti namenjena spodbujanju ljudi k nošenju kratkih hlač in majic, ker so takšna oblačila veljala za bolj »moderna«.<ref>{{Cite news|agency=Associated Press|url=https://www.newspapers.com/clip/102580093/ap-indonesia-bringing-instant/|title=Indonesia Bringing Instant Civilization to Tribesmen|date=November 8, 1971|work=The Progress-Index (Petersburg, Virginia)|access-date=May 26, 2022|page=34|via=Newspapers.com}}</ref> Vendar ljudje niso imeli preobleke, niso imeli mila in niso bili seznanjeni z nego takšnih oblačil, zato so neoprana oblačila povzročala kožne bolezni. Poročila so bila tudi o moških, ki so kratke hlače nosili kot klobuke, in ženskah, ki so obleke uporabljale kot torbe.<ref>{{cite news|url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-17388460.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20121105204657/http://www.highbeam.com/doc/1G1-17388460.html|url-status=dead|archive-date=5 November 2012|title=Cover up.(modernization programs in Iran Jaya province in Indonesia)|date=29 July 1995|publisher=The Economist (US)}}</ref> Sčasoma je bila kampanja opuščena. Kljub temu so majice in hlače obvezne v vladnih stavbah, otroci pa jih morajo nositi v šoli. Od leta 2019 se ocenjuje, da le 10 % prebivalstva višavja (v Osrednji Papui in Visoki Papui) redno uporablja koteko,<ref name="detik">{{cite news | author=Tim detikcom | title=Anggota DPRD di Papua 2019-2024 Diminta Pakai Koteka Saat Pelantikan | work=detiknews | date=2019-08-06 | url=https://news.detik.com/berita/d-4654027/anggota-dprd-di-papua-2019-2024-diminta-pakai-koteka-saat-pelantikan | language=id | access-date=2024-06-08}}</ref> in se uporablja le med kulturnimi festivali ali kot spominek.<ref name="vice09">{{cite news| last=Wargadiredja | first=Arzia Tivany | title=Koteka Terancam Punah, Muncul Gerakan Mahasiswa Papua Memakainya di Kampus | work=VICE | date=2019-08-07 | url=https://www.vice.com/id/article/koteka-terancam-punah-muncul-gerakan-mahasiswa-papua-memakainya-di-kampus/ | language=id | access-date=2024-06-08}}</ref> == Falokripti == [[File:Lonka-lonka.jpg|thumb|Lonka Lonka, okrašen falokript z izrezljanimi bisernimi školjkami, ki ga nosijo nekateri avstralski staroselci]] Falokripti so okrasni tulci za penis, ki jih nosijo v delih Nove Gvineje med tradicionalnimi obredi. Običajno so narejeni iz buč ali tkanih vlaken in okrašeni s perjem, kroglicami, školjkami kaurijev in majhnimi kovinskimi okraski. Najbolj dovršeni falokripti se prodajajo turistom kot spominki in običajno niso reprezentativni za tiste, ki se uporabljajo pri obredih.<ref>{{Cite news|first=Damien|last=Murphy|url=https://www.newspapers.com/clip/102580570/damien-murphy-straight-is-for-sunday/|title=Straight is for Sunday best|date=April 30, 1984|work=The Age (Melbourne, Australia)|access-date=May 26, 2022|page=2|via=Newspapers.com}}</ref> == Uporaba v drugih regijah == [[File:Two Kanak (Canaque) warriors posing with penis gourds and spears, New Caledonia.jpg|thumb|upright=0.75|right|Dva kanaška bojevnika pozirata s penisnimi bučami in sulicami v Novi Kaledoniji, okoli leta 1880]] Namba, ki jo nosijo nekatera plemena v osrednjem [[Vanuatu]]ju, je tesno povezana s koteko. Nosili so jo tudi Kanaki iz [[Nova Kaledonija|Nove Kaledonije]]. Nekatera domorodna plemena v Južni Ameriki in Afriki so uporabljala tulce za penis.<ref>{{Cite book | url=https://books.google.com/books?id=X-AkAk9yW_sC&q=penis+sheath+-Guinea+-koteka&pg=PA149 |title = Advances in the Study of Behavior|publisher=Academic Press|via=Internet Archive|isbn = 9780080582702|date =26 March 1979|page=148=149}}</ref><ref>Heiser CB (1979) The Gourd Book. University of Oklahoma Press, p. 145-160</ref><ref>Heiser CB (1973). The penis gourd of New Guinea. ''Annals of the Association of American Geographers'' '''63''': 312–318.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[Kategorija:Indonezijska kultura]] [[Kategorija:Antropologija]] [[Kategorija:Oblačenje]] l44wlnva813pgsojdbt1q492pabt1i9 0 606036 6717958 2026-07-25T17:30:30Z Korpo 263411 nova stran z vsebino: »'''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti''' (nem. ''Herr Puntila und sein Knecht Matti'') je drama [[Bertolt Brecht|Bertolta Brechta]], napisana v letih [[1940]]–[[1941]], ki je bila prvič uprizorjena [[1948]] v [[Zürich|Zürichu]]. Med svojim izgnanstvom so bili Brecht in njegovi sodelavci na povabilo finske pisateljice [[Hella Wuolijoki]] nastanjeni na njenem posestvu v [[Marlebäck|Marlebäcku]] severovzhodno od [[Helsinki|Helsinkijev]]. Poleti leta 1940 je...« 6717958 wikitext text/x-wiki '''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti''' (nem. ''Herr Puntila und sein Knecht Matti'') je drama [[Bertolt Brecht|Bertolta Brechta]], napisana v letih [[1940]]–[[1941]], ki je bila prvič uprizorjena [[1948]] v [[Zürich|Zürichu]]. Med svojim izgnanstvom so bili Brecht in njegovi sodelavci na povabilo finske pisateljice [[Hella Wuolijoki]] nastanjeni na njenem posestvu v [[Marlebäck|Marlebäcku]] severovzhodno od [[Helsinki|Helsinkijev]]. Poleti leta 1940 je Brecht v Marlebäcku napisal dramo na podlagi zgodb in osnutka igre, ki ju je pripravila Wuolijokijeva. Drama je ljudska komedija. Po poznejših raziskavah je [[Hella Wuolijoki]] navdih za krog likov v drami našla tudi pri kmetu [[Roope Juntula]] iz Hauha in njegovem posestvu [[Juntula (posestvo)|Juntula]], ki ju je osebno poznala. [[Bertolt Brecht]] je nato to gradivo literarno predelal in ustvaril samostojen lik Puntile.<ref>Erkki Wuolijoki: ''Niskavuoren henki – Viljapelloilta valkokankaalle''. Karisto, 2015.</ref><ref>Jan Knopf: ''Brecht-Handbuch''.</ref> == Vsebina == Puntila je bogat posestnik in nekakšna različica lika [[Dr. Jekyll in gospod Hyde|dr. Jekylla in gospoda Hyda]]. Ko je pijan, je radodaren in prijazen, ko pa je trezen, je hudoben in sebičen. Puntila želi, da bi se njegova hči Eva poročila z [[Diplomat|diplomatom]], vendar si njegov pijani jaz želi, da bi se poročila z njegovim šoferjem in pivskim tovarišem, hlapcem Mattijem. Ob zaroki Eve in diplomata pripravijo slavje. Ko se Puntila opije, užali diplomata in izjavi, da bi se moral Matti poročiti z njegovo hčerjo. Matti nato Evo preizkusi, pri čemer se izkaže, da ne bi bila dobra žena proletarca. Matti zato zapusti Puntilo in se pridruži svojim tovarišem iz delavskega razreda. == Sklici == * https://web.archive.org/web/20140719150502/http://www.kirjasto.sci.fi/brecht.htm * https://web.archive.org/web/20150924052231/http://www.gp.se/kulturnoje/scenkonst/1.227881-stockholms-stadsteater-puntila-matti * http://libris.kb.se/hitlist?q=Herr+Puntila+och+hans+dräng+Matti&r=;spr:swe&f=simp&g=&m=10&p=1&d=libris&s=r&t=v 3er8kbgo9zzu3z7vxit3290w8bo1os9 6717959 6717958 2026-07-25T17:55:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6717959 wikitext text/x-wiki '''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti''' (nem. ''Herr Puntila und sein Knecht Matti'') je drama [[Bertolt Brecht|Bertolta Brechta]], napisana v letih [[1940]]–[[1941]], ki je bila prvič uprizorjena [[1948]] v [[Zürich|Zürichu]]. Med svojim izgnanstvom so bili Brecht in njegovi sodelavci na povabilo finske pisateljice [[Hella Wuolijoki]] nastanjeni na njenem posestvu v [[Marlebäck|Marlebäcku]] severovzhodno od [[Helsinki|Helsinkijev]]. Poleti leta 1940 je Brecht v Marlebäcku napisal dramo na podlagi zgodb in osnutka igre, ki ju je pripravila Wuolijokijeva. Drama je ljudska komedija. Po poznejših raziskavah je [[Hella Wuolijoki]] navdih za krog likov v drami našla tudi pri kmetu [[Roope Juntula]] iz Hauha in njegovem posestvu [[Juntula (posestvo)|Juntula]], ki ju je osebno poznala. [[Bertolt Brecht]] je nato to gradivo literarno predelal in ustvaril samostojen lik Puntile.<ref>Erkki Wuolijoki: ''Niskavuoren henki – Viljapelloilta valkokankaalle''. Karisto, 2015.</ref><ref>Jan Knopf: ''Brecht-Handbuch''.</ref> == Vsebina == Puntila je bogat posestnik in nekakšna različica lika [[Dr. Jekyll in gospod Hyde|dr. Jekylla in gospoda Hyda]]. Ko je pijan, je radodaren in prijazen, ko pa je trezen, je hudoben in sebičen. Puntila želi, da bi se njegova hči Eva poročila z [[Diplomat|diplomatom]], vendar si njegov pijani jaz želi, da bi se poročila z njegovim šoferjem in pivskim tovarišem, hlapcem Mattijem. Ob zaroki Eve in diplomata pripravijo slavje. Ko se Puntila opije, užali diplomata in izjavi, da bi se moral Matti poročiti z njegovo hčerjo. Matti nato Evo preizkusi, pri čemer se izkaže, da ne bi bila dobra žena proletarca. Matti zato zapusti Puntilo in se pridruži svojim tovarišem iz delavskega razreda. == Viri in sklici == * https://web.archive.org/web/20140719150502/http://www.kirjasto.sci.fi/brecht.htm * https://web.archive.org/web/20150924052231/http://www.gp.se/kulturnoje/scenkonst/1.227881-stockholms-stadsteater-puntila-matti * http://libris.kb.se/hitlist?q=Herr+Puntila+och+hans+dräng+Matti&r=;spr:swe&f=simp&g=&m=10&p=1&d=libris&s=r&t=v rfvi9tabgjju9g52nd2zl2p2izexf31 6717960 6717959 2026-07-25T18:04:38Z Yerpo 8417 +[[Kategorija:Dela leta 1948]]; +[[Kategorija:Nemške drame]]; +[[Kategorija:Bertolt Brecht]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6717960 wikitext text/x-wiki '''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti''' (nem. ''Herr Puntila und sein Knecht Matti'') je drama [[Bertolt Brecht|Bertolta Brechta]], napisana v letih [[1940]]–[[1941]], ki je bila prvič uprizorjena [[1948]] v [[Zürich|Zürichu]]. Med svojim izgnanstvom so bili Brecht in njegovi sodelavci na povabilo finske pisateljice [[Hella Wuolijoki]] nastanjeni na njenem posestvu v [[Marlebäck|Marlebäcku]] severovzhodno od [[Helsinki|Helsinkijev]]. Poleti leta 1940 je Brecht v Marlebäcku napisal dramo na podlagi zgodb in osnutka igre, ki ju je pripravila Wuolijokijeva. Drama je ljudska komedija. Po poznejših raziskavah je [[Hella Wuolijoki]] navdih za krog likov v drami našla tudi pri kmetu [[Roope Juntula]] iz Hauha in njegovem posestvu [[Juntula (posestvo)|Juntula]], ki ju je osebno poznala. [[Bertolt Brecht]] je nato to gradivo literarno predelal in ustvaril samostojen lik Puntile.<ref>Erkki Wuolijoki: ''Niskavuoren henki – Viljapelloilta valkokankaalle''. Karisto, 2015.</ref><ref>Jan Knopf: ''Brecht-Handbuch''.</ref> == Vsebina == Puntila je bogat posestnik in nekakšna različica lika [[Dr. Jekyll in gospod Hyde|dr. Jekylla in gospoda Hyda]]. Ko je pijan, je radodaren in prijazen, ko pa je trezen, je hudoben in sebičen. Puntila želi, da bi se njegova hči Eva poročila z [[diplomat]]om, vendar si njegov pijani jaz želi, da bi se poročila z njegovim šoferjem in pivskim tovarišem, hlapcem Mattijem. Ob zaroki Eve in diplomata pripravijo slavje. Ko se Puntila opije, užali diplomata in izjavi, da bi se moral Matti poročiti z njegovo hčerjo. Matti nato Evo preizkusi, pri čemer se izkaže, da ne bi bila dobra žena proletarca. Matti zato zapusti Puntilo in se pridruži svojim tovarišem iz delavskega razreda. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * https://web.archive.org/web/20140719150502/http://www.kirjasto.sci.fi/brecht.htm * https://web.archive.org/web/20150924052231/http://www.gp.se/kulturnoje/scenkonst/1.227881-stockholms-stadsteater-puntila-matti * http://libris.kb.se/hitlist?q=Herr+Puntila+och+hans+dräng+Matti&r=;spr:swe&f=simp&g=&m=10&p=1&d=libris&s=r&t=v [[Kategorija:Dela leta 1948]] [[Kategorija:Nemške drame]] [[Kategorija:Bertolt Brecht]] kp0oz15nk3qnudge3g22llu8dmp3hf1 0 606037 6717961 2026-07-25T18:14:37Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6717961 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Mamberamo | native_name = | native_name_lang = | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Sungai Mamberamo.jpg | image_size = 250 | image_caption = Reka Mamberamo, pogled iz zraka leta 2017 | map = Mamberamo River NASA.jpg | map_size = 250 | map_caption = Mamberamo, ki vstopa v morje, posnet iz vesolja | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | mapframe = yes | mapframe-zoom = 5 <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Indonezija]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = Provinca | subdivision_name3 = [[Papua (provinca)|Papua]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length =283 km (Mamberamo–Taritatu–Waruta 1112 km)<ref name="Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia">{{cite report|url=https://www.restec.or.jp/geoss_ap2/pdf/0415/wg2/sr1/06.pdf|title=Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia|publisher=Indonesian Hydrological Society|last1=Joesron|first1=Loebis|date=2008}}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min =3 m<ref name="PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS">{{cite book|url=https://www.researchgate.net/publication/378803372|title=PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS| last1=Agus| first1=Sugiyono|year=2023}}</ref> | depth_avg = 8-14 m}<ref name="PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS">{{cite book|url=https://www.researchgate.net/publication/378803372|title=PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS| last1=Agus| first1=Sugiyono|year=2023}}</ref> | depth_max = 33 m<ref name="PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS">{{cite book|url=https://www.researchgate.net/publication/378803372|title=PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS| last1=Agus| first1=Sugiyono|year=2023}}</ref> | discharge1_location=''Mamberamo Delta'' | discharge1_min = | discharge1_avg =5500 m³/s<ref name="Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia">{{cite report| url=https://www.restec.or.jp/geoss_ap2/pdf/0415/wg2/sr1/06.pdf|title=Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia|publisher=Indonesian Hydrological Society|last1=Joesron|first1=Loebis|date=2008}}</ref> | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = sotočje rek Tariku in Taritatu | source1_location = | source1_coordinates= {{coord|2|55|30|S|138|26|30|E|type:river_region:ID-PP|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = [[Tihi ocean]] | mouth_location = Teba, [[Indonezija]] | mouth_coordinates = {{coord|1|28|S|137|54|E|region:ID-PP|display=inline,title}} | mouth_elevation =0 m | progression = [[Tihi ocean]] | river_system =Mamberamo | basin_size = 78.992 km²<ref name="Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia">{{cite report| url=https://www.restec.or.jp/geoss_ap2/pdf/0415/wg2/sr1/06.pdf|title=Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia|publisher=Indonesian Hydrological Society|last1=Joesron|first1=Loebis|date=2008}}</ref> | tributaries_left = Tariku | tributaries_right = Taritatu | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Mamberamo''' ({{langx|id|Sungai Mamberamo}}) je druga najdaljša reka na otoku [[Nova Gvineja]], takoj za reko Sepik (1126 km) in druga največja v [[Oceanija|Oceaniji]] po količini iztoka, takoj za reko [[Fly (reka)|Fly]]. Teče v indonezijski [[Papua (provinca)|provinci Papua]]. Po količini iztoka je druga največja reka v [[Indonezija|Indoneziji]], takoj za [[Kapuas (reka)|Kapuasom]] in tudi najširša.<ref name="fragmentation">{{Cite web |url=http://www.gwsp.org/fileadmin/downloads/Nilsson_Science2005.pdf |title=Fragmentation and Flow Regulation of the World's Large River Systems |access-date=2013-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120330202803/http://www.gwsp.org/fileadmin/downloads/Nilsson_Science2005.pdf |archive-date=2012-03-30 |url-status=dead }}</ref> Reka nastane s sotočjem zgornjih pritokov, rek Tariku in Taritatu, v regiji Lakes Plains, notranjem bazenu z obsežnimi sladkovodnimi močvirskimi gozdovi in ​​travniki. Teče proti severu med gorovjem Van Rees (Pegunungan Van Rees) in gorovjem Foja skozi vrsto brzic in sotesk. Zadnjih 160 km reke je plovnih.<ref>[https://www.britannica.com/place/Mamberamo-River "Mamberamo River". ''Encyclopaedia Britannica''. Accessed 7 June 2020]</ref> V obalnih nižinah je reka obdana z močvirji in tvori široko [[rečna delta|rečno delto]]. Mamberamo se izliva v [[Tihi ocean]] na severni točki Point D'Urville ali rta Narvaku (''Tanjung Narvaku''). V ogromni dolini reke živijo različna nekontaktirana ljudstva in neverjetna [[biotska raznovrstnost]]. V 1990-ih je indonezijska vlada načrtovala izgradnjo velikega jezu za hidroelektrarno na Mamberamu, ki bi potopil velik del območja. Ta načrt je bil opuščen po indonezijski finančni krizi med letoma 1998 in 1999, vendar okoljske skupine skrbi, da bi se lahko v prihodnosti ponovno vzpostavil. Trenutno Mamberamo ostaja druga največja reka na svetu, ki v svojem porečju ni popolnoma razdrobljena z jezovi, takoj za relativno bližnjo reko Fly.<ref name="fragmentation"/> Območje Mamberamo se na splošno nanaša tudi na več bližnjih gorskih verig, vključno z gorovjem Van Rees in Foja, ki so bile predmet nedavne hitre biološke ocene, ki so jo izvedli Conservation International, Indonezijski inštitut za znanost in Univerza Cenderawasih. Znanstvena ekipa je odkrila prvo novo vrsto ptic iz Nove Gvineje v 60 letih in bogastvo drugih novih rastlin in živali. Zdi se, da je gorovje Foya svetovno izjemno skladišče biotske raznovrstnosti. == Hidrologija == Dolžina od sotočja rek Tariku in Taritatu je 283 km. Od izvira reke Waruta pokriva skupno razdaljo 1112 km. Ima porečje 79.000 km² z letno količino padavin 3578 mm ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] to območje uvršča v tip ''Af''). Povprečna širina je 175–800 m, globina 8 m (največ 33 m).<ref name="Ausztrália, Óceánia, Antarktisz">{{cite book|url=https://bookline.ro/product/home.action?_v=Balazs_Denes_Ausztralia_Oceania_Antar&type=20&id=398323|title=Ausztrália, Óceánia, Antarktisz|last1=Balázs|first1=Dénes|year=1978}}</ref><ref name="Hydrology and Earth System Sciences (EGU)">{{cite web|url=https://hess.copernicus.org/articles/26/35/2022/hess-26-35-2022-supplement.pdf|title=Hydrology and Earth System Sciences (EGU)|year=2021}}</ref><ref name="Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia">{{cite report|url=https://www.restec.or.jp/geoss_ap2/pdf/0415/wg2/sr1/06.pdf|title=Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia|publisher=Indonesian Hydrological Society|last1=Joesron|first1=Loebis|date=2008}}</ref> Povprečni mesečni pretok (Q) v delti v letih 2003–2012: 5014 m³/s (158,23 km³/leto).<ref name="Pola PSDA Mamberamo Tami Apauvar">{{cite book|url=https://www.scribd.com/document/661415451/2014-Pola-PSDA-Mamberamo-Tami-Apauvar|title=Pola PSDA Mamberamo Tami Apauvar|year=2014}}</ref> == Geologija == Regija je geološko mlada (srednji do pozni [[miocen]], tj. stara manj kot 15 milijonov let) in ostaja tektonsko aktivna, s pogostimi [[potres]]i in [[zemeljski plaz|zemeljskimi plazovi]] na najstrmejših območjih. Gorsko kotlino, imenovano ''Mamberamo'', sestavljajo večinoma visoke [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]], obsežna [[močvirje|močvirja]], gozdnata [[mokrišče|mokrišča]], vijugaste reke in zaledna jezera. Reke, bogate s sedimenti, v porečju spadajo v sisteme ''belih voda'', podobne amazonskim barjem. Prisotni so trije talni redovi, med katerimi so najbolj razširjeni inceptisoli, sledijo pa jim ultisoli in entisoli. Vsa tla so fine teksture s slabo drenažo. Raznolikost regije je posledica njene geološke zgodovine, ki povzroča raznolikost habitatov. Na obvodne gozdove v kotlini Mamberamo močno vplivajo dinamični rečni [[meander (reka)|meandri]], ki nenehno spreminjajo pokrajino, pri čemer nekateri bregovi hitro erodirajo, drugi pa rastejo, ko se kopičijo novi sedimenti.<ref name="The Floodplain Forests of the Mamberamo Basin, Papua, Indonesia (Western New Guinea): Vegetation, Soils, and Local Use">{{cite journal|journal=Forests|title=The Floodplain Forests of the Mamberamo Basin, Papua, Indonesia (Western New Guinea): Vegetation, Soils, and Local Use|last1=Douglas|first1=Sheil|last2=Manuel|first2=Boissière|last3=Miriam|first3=van Heist|last4=Ismail|first4=Rachman|last5=Imam| first5=Basuki|last6=Meilinda|first6=Wan| last7=Yoseph|first7=Watopa| doi=10.3390/f12121790| volume=12|issue=12|date=2021|page=1790 |bibcode=2021Fore...12.1790S |doi-access=free }}</ref> == Ekologija in vegetacija == Porečje reke Mamberamo je eno najpomembnejših žarišč biotske raznovrstnosti v Novi Gvineji. Prisotni so tako azijski kot avstralsko-pacifiški elementi v smislu botanične afinitete. Ena raziskava ob vznožju gorovja Foja je identificirala 487 domnevnih rastlinskih vrst, od katerih 156 ni uvrščenih med znane taksone, kar kaže na visok delež neopisanih vrst. Poplavni gozdovi v porečju vključujejo močvirne gozdove, sezonsko poplavljene objezerske gozdove in sagove gozdove. V pokrajini ločimo sedem splošnih vegetacijskih kategorij: [[pragozd]] (suhi gozd v starem rastju), močvirni gozd (naravna mokrišča, kjer prevladujejo drevesa), objezerski gozd (sezonsko poplavljen gozd), sagov gozd (oblika močvirja), kjer prevladujejo [[Sagovci|sagove palme]], sekundarni gozd, mešani gozd in sagov gozd. Prepoznani sta tudi dve drugi vrsti: gorski gozd in damarski gozd. Regija ima nizko gostoto prebivalstva. Večina ljudi živi od dejavnosti za samooskrbo: [[lov]]a, [[ribolov]]a in [[kmetijstvo|kmetijstva]] v majhnem obsegu. Trgovina vključuje krokodilje kože, sušene ribe in gaharu. Vrtovi z mešanimi pridelki so v bližini bivališč ali na bregovih rek in so večinoma zasajeni s [[sladki krompir|sladkim krompirjem]] (''Ipomoea batatas'') in [[manioka|manioko]] (''Manihot utilissima''). Na teh vrtovih ljudje sadijo banane (''Musa''), [[Kokosova palma|kokosove palme]] (''Cocos nucifera'') in različno zelenjavo. [[Krokodili]] so pogosti v rekah (običajno dve vrsti: sladkovodni novogvinejski krokodil in slanovodni [[letvičar]], ''Crocodylus novaeguineae'' in ''Crocodylus porosus''). V gorovju Foja naj bi se pojavljal globalno ogroženi Scottov drevesni kenguru (''Dendrolagus scottae''), medtem ko severni kazuar (''Casuarius unappendiculatus''), viktorijin kronasti golob (''Goura victoria'') in črnopikasti kuskus (''Spilocuscus rufoniger'') tvorijo pomembne populacije. Med lokalnimi endemičnimi vrstami so ''Philemon brassi'', ''Amblyornis flavifrons'', papiga ''Psittaculirostris salvadorii'' ter številne vrste žab, nevretenčarjev in rastlin. Poročali so o več kot 70 novih vrstah. Med pomembnejšimi vretenčarji je ponovno odkritje endemični Berlepschov tinamou (''Crypturellus berlepschi''). Pa tudi več novih vrst, vključno z medojedo ptico (''Melipotes carolae''), golobom (''Duculas''), pritlikavim oposumom (''Cercartetus''), orjaško podgano (''Mallomys''), ''dorcopsulus'' in gekon ''Cyrtodactylus''. == Zgodovina == [[File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Het stroomgebied van de boven Mamberano in Nieuw Guinea waar het explorateurs bivak ligt TMnr 10020882.jpg|thumb|left|Zgornji tok reke Mamberamo je bil fotografiran med odpravo v osrednjo-severno Novo Gvinejo pod vodstvom Le Rouxa]] Leta 1545 je španski navigator Iñigo Ortiz de Retes plul vzdolž severne obale otoka do ustja reke, ki jo je označil kot San Agustín. Na tem mestu je 20. junija 1545 zahteval ozemlje za špansko krono in pri tem otoku podelil ime ''Nueva Guinea'', po katerem je znan še danes. Prvi Evropejec, ki je vstopil v ustje reke Mamberamo, je bil Nizozemec dr. D. F. van Braam Morris leta 1883. Prebivalci severnih [[Moluki|Molukov]] (Ternate) so se z veslanjem odpravili po reki navzgor, da bi se prepričali, da je plovna s parniki.<ref>Souter (1963) p. 145</ref> Naslednje leto, 1884, se je Van Braam Morris vrnil s parnikom ''Havik'' in preplul 97 km (zračne črte) vzdolž njenega toka.<ref>{{in lang|nl}} [http://kranten.kb.nl/view/article/id/ddd%3A010291318%3Ampeg21%3Ap001%3Aa0004 'Nieuw Guinea'], in de ''De Locomotief'', donderdag 5 maart 1885 no. 57. Visited 2 July 2013</ref> [[File:Sungai Mamberamo.jpg|thumb|Reka Mamberamo leta 2017]] == Rezervat za divje živali Mamberamo Foja == {{glavni|Rezervat za divje živali Mamberamo Foja}} Rezervat za divje živali Mamberamo Foja pokriva površino 16.610 km² in se razteza vzdolž reke Mamberamo in njenih glavnih pritokov od vznožja [[Osrednje gorovje Nove Gvineje|Osrednjega gorovja]] do Tihega oceana. Obsega osrednjo regijo Jezerskih ravnic in se razteza proti jugu vzdolž vzhodne strani reke ter vključuje gorovje Foja, rečno delto in morje.<ref>Petocz, Ronald G. (1989). ''Conservation and Development in Irian Jaya: A Strategy for Rational Resource Utilization''. Brill, 1989.</ref> == Most Mamberamo == Most Mamberamo, ki povezuje mesti Jayapura in Wamena, je bil z razponom 235 m drugi najdaljši viseči most v Indoneziji za mostom Kutai Kartanegara (Borneo), dokler se slednji ni zrušil novembra 2011. Viseči most, zgrajen čez reko Mamberamo, je ključna prometna cesta. Stolpa sta montažna jeklena okvirja z vijačnimi spoji na gradbišču. Postavljena sta bila na betonskih stebrih, temeljenih na trdih tleh. Reka na mestu prečkanja ima hiter tok, struga pa je precej skalnata. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Mamberamo River}} *{{Cite book |title=New Guinea: The Last Unknown |first=Gavin |last=Souter |year=1963|publisher=Angus & Robertson |isbn= 0-207-94627-2}} [[Kategorija:Reke v Indoneziji]] 45c9f1q39n4bdolunc3yjoeik0ak84b 6717966 6717961 2026-07-25T18:25:39Z Romanm 13 Romanm je prestavil stran [[Mamberamo (reka)]] na [[Mamberamo]]: [[WP:NPP|Najpogostejše ime]] 6717961 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Mamberamo | native_name = | native_name_lang = | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Sungai Mamberamo.jpg | image_size = 250 | image_caption = Reka Mamberamo, pogled iz zraka leta 2017 | map = Mamberamo River NASA.jpg | map_size = 250 | map_caption = Mamberamo, ki vstopa v morje, posnet iz vesolja | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | mapframe = yes | mapframe-zoom = 5 <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Indonezija]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = Provinca | subdivision_name3 = [[Papua (provinca)|Papua]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length =283 km (Mamberamo–Taritatu–Waruta 1112 km)<ref name="Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia">{{cite report|url=https://www.restec.or.jp/geoss_ap2/pdf/0415/wg2/sr1/06.pdf|title=Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia|publisher=Indonesian Hydrological Society|last1=Joesron|first1=Loebis|date=2008}}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min =3 m<ref name="PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS">{{cite book|url=https://www.researchgate.net/publication/378803372|title=PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS| last1=Agus| first1=Sugiyono|year=2023}}</ref> | depth_avg = 8-14 m}<ref name="PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS">{{cite book|url=https://www.researchgate.net/publication/378803372|title=PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS| last1=Agus| first1=Sugiyono|year=2023}}</ref> | depth_max = 33 m<ref name="PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS">{{cite book|url=https://www.researchgate.net/publication/378803372|title=PENGEMBANGAN PLTA MAMBERAMO TERINTEGRASS| last1=Agus| first1=Sugiyono|year=2023}}</ref> | discharge1_location=''Mamberamo Delta'' | discharge1_min = | discharge1_avg =5500 m³/s<ref name="Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia">{{cite report| url=https://www.restec.or.jp/geoss_ap2/pdf/0415/wg2/sr1/06.pdf|title=Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia|publisher=Indonesian Hydrological Society|last1=Joesron|first1=Loebis|date=2008}}</ref> | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = sotočje rek Tariku in Taritatu | source1_location = | source1_coordinates= {{coord|2|55|30|S|138|26|30|E|type:river_region:ID-PP|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = [[Tihi ocean]] | mouth_location = Teba, [[Indonezija]] | mouth_coordinates = {{coord|1|28|S|137|54|E|region:ID-PP|display=inline,title}} | mouth_elevation =0 m | progression = [[Tihi ocean]] | river_system =Mamberamo | basin_size = 78.992 km²<ref name="Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia">{{cite report| url=https://www.restec.or.jp/geoss_ap2/pdf/0415/wg2/sr1/06.pdf|title=Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia|publisher=Indonesian Hydrological Society|last1=Joesron|first1=Loebis|date=2008}}</ref> | tributaries_left = Tariku | tributaries_right = Taritatu | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Mamberamo''' ({{langx|id|Sungai Mamberamo}}) je druga najdaljša reka na otoku [[Nova Gvineja]], takoj za reko Sepik (1126 km) in druga največja v [[Oceanija|Oceaniji]] po količini iztoka, takoj za reko [[Fly (reka)|Fly]]. Teče v indonezijski [[Papua (provinca)|provinci Papua]]. Po količini iztoka je druga največja reka v [[Indonezija|Indoneziji]], takoj za [[Kapuas (reka)|Kapuasom]] in tudi najširša.<ref name="fragmentation">{{Cite web |url=http://www.gwsp.org/fileadmin/downloads/Nilsson_Science2005.pdf |title=Fragmentation and Flow Regulation of the World's Large River Systems |access-date=2013-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120330202803/http://www.gwsp.org/fileadmin/downloads/Nilsson_Science2005.pdf |archive-date=2012-03-30 |url-status=dead }}</ref> Reka nastane s sotočjem zgornjih pritokov, rek Tariku in Taritatu, v regiji Lakes Plains, notranjem bazenu z obsežnimi sladkovodnimi močvirskimi gozdovi in ​​travniki. Teče proti severu med gorovjem Van Rees (Pegunungan Van Rees) in gorovjem Foja skozi vrsto brzic in sotesk. Zadnjih 160 km reke je plovnih.<ref>[https://www.britannica.com/place/Mamberamo-River "Mamberamo River". ''Encyclopaedia Britannica''. Accessed 7 June 2020]</ref> V obalnih nižinah je reka obdana z močvirji in tvori široko [[rečna delta|rečno delto]]. Mamberamo se izliva v [[Tihi ocean]] na severni točki Point D'Urville ali rta Narvaku (''Tanjung Narvaku''). V ogromni dolini reke živijo različna nekontaktirana ljudstva in neverjetna [[biotska raznovrstnost]]. V 1990-ih je indonezijska vlada načrtovala izgradnjo velikega jezu za hidroelektrarno na Mamberamu, ki bi potopil velik del območja. Ta načrt je bil opuščen po indonezijski finančni krizi med letoma 1998 in 1999, vendar okoljske skupine skrbi, da bi se lahko v prihodnosti ponovno vzpostavil. Trenutno Mamberamo ostaja druga največja reka na svetu, ki v svojem porečju ni popolnoma razdrobljena z jezovi, takoj za relativno bližnjo reko Fly.<ref name="fragmentation"/> Območje Mamberamo se na splošno nanaša tudi na več bližnjih gorskih verig, vključno z gorovjem Van Rees in Foja, ki so bile predmet nedavne hitre biološke ocene, ki so jo izvedli Conservation International, Indonezijski inštitut za znanost in Univerza Cenderawasih. Znanstvena ekipa je odkrila prvo novo vrsto ptic iz Nove Gvineje v 60 letih in bogastvo drugih novih rastlin in živali. Zdi se, da je gorovje Foya svetovno izjemno skladišče biotske raznovrstnosti. == Hidrologija == Dolžina od sotočja rek Tariku in Taritatu je 283 km. Od izvira reke Waruta pokriva skupno razdaljo 1112 km. Ima porečje 79.000 km² z letno količino padavin 3578 mm ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] to območje uvršča v tip ''Af''). Povprečna širina je 175–800 m, globina 8 m (največ 33 m).<ref name="Ausztrália, Óceánia, Antarktisz">{{cite book|url=https://bookline.ro/product/home.action?_v=Balazs_Denes_Ausztralia_Oceania_Antar&type=20&id=398323|title=Ausztrália, Óceánia, Antarktisz|last1=Balázs|first1=Dénes|year=1978}}</ref><ref name="Hydrology and Earth System Sciences (EGU)">{{cite web|url=https://hess.copernicus.org/articles/26/35/2022/hess-26-35-2022-supplement.pdf|title=Hydrology and Earth System Sciences (EGU)|year=2021}}</ref><ref name="Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia">{{cite report|url=https://www.restec.or.jp/geoss_ap2/pdf/0415/wg2/sr1/06.pdf|title=Country Report Implementation of Demonstration Project Mamberamo River Basin Indonesia|publisher=Indonesian Hydrological Society|last1=Joesron|first1=Loebis|date=2008}}</ref> Povprečni mesečni pretok (Q) v delti v letih 2003–2012: 5014 m³/s (158,23 km³/leto).<ref name="Pola PSDA Mamberamo Tami Apauvar">{{cite book|url=https://www.scribd.com/document/661415451/2014-Pola-PSDA-Mamberamo-Tami-Apauvar|title=Pola PSDA Mamberamo Tami Apauvar|year=2014}}</ref> == Geologija == Regija je geološko mlada (srednji do pozni [[miocen]], tj. stara manj kot 15 milijonov let) in ostaja tektonsko aktivna, s pogostimi [[potres]]i in [[zemeljski plaz|zemeljskimi plazovi]] na najstrmejših območjih. Gorsko kotlino, imenovano ''Mamberamo'', sestavljajo večinoma visoke [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]], obsežna [[močvirje|močvirja]], gozdnata [[mokrišče|mokrišča]], vijugaste reke in zaledna jezera. Reke, bogate s sedimenti, v porečju spadajo v sisteme ''belih voda'', podobne amazonskim barjem. Prisotni so trije talni redovi, med katerimi so najbolj razširjeni inceptisoli, sledijo pa jim ultisoli in entisoli. Vsa tla so fine teksture s slabo drenažo. Raznolikost regije je posledica njene geološke zgodovine, ki povzroča raznolikost habitatov. Na obvodne gozdove v kotlini Mamberamo močno vplivajo dinamični rečni [[meander (reka)|meandri]], ki nenehno spreminjajo pokrajino, pri čemer nekateri bregovi hitro erodirajo, drugi pa rastejo, ko se kopičijo novi sedimenti.<ref name="The Floodplain Forests of the Mamberamo Basin, Papua, Indonesia (Western New Guinea): Vegetation, Soils, and Local Use">{{cite journal|journal=Forests|title=The Floodplain Forests of the Mamberamo Basin, Papua, Indonesia (Western New Guinea): Vegetation, Soils, and Local Use|last1=Douglas|first1=Sheil|last2=Manuel|first2=Boissière|last3=Miriam|first3=van Heist|last4=Ismail|first4=Rachman|last5=Imam| first5=Basuki|last6=Meilinda|first6=Wan| last7=Yoseph|first7=Watopa| doi=10.3390/f12121790| volume=12|issue=12|date=2021|page=1790 |bibcode=2021Fore...12.1790S |doi-access=free }}</ref> == Ekologija in vegetacija == Porečje reke Mamberamo je eno najpomembnejših žarišč biotske raznovrstnosti v Novi Gvineji. Prisotni so tako azijski kot avstralsko-pacifiški elementi v smislu botanične afinitete. Ena raziskava ob vznožju gorovja Foja je identificirala 487 domnevnih rastlinskih vrst, od katerih 156 ni uvrščenih med znane taksone, kar kaže na visok delež neopisanih vrst. Poplavni gozdovi v porečju vključujejo močvirne gozdove, sezonsko poplavljene objezerske gozdove in sagove gozdove. V pokrajini ločimo sedem splošnih vegetacijskih kategorij: [[pragozd]] (suhi gozd v starem rastju), močvirni gozd (naravna mokrišča, kjer prevladujejo drevesa), objezerski gozd (sezonsko poplavljen gozd), sagov gozd (oblika močvirja), kjer prevladujejo [[Sagovci|sagove palme]], sekundarni gozd, mešani gozd in sagov gozd. Prepoznani sta tudi dve drugi vrsti: gorski gozd in damarski gozd. Regija ima nizko gostoto prebivalstva. Večina ljudi živi od dejavnosti za samooskrbo: [[lov]]a, [[ribolov]]a in [[kmetijstvo|kmetijstva]] v majhnem obsegu. Trgovina vključuje krokodilje kože, sušene ribe in gaharu. Vrtovi z mešanimi pridelki so v bližini bivališč ali na bregovih rek in so večinoma zasajeni s [[sladki krompir|sladkim krompirjem]] (''Ipomoea batatas'') in [[manioka|manioko]] (''Manihot utilissima''). Na teh vrtovih ljudje sadijo banane (''Musa''), [[Kokosova palma|kokosove palme]] (''Cocos nucifera'') in različno zelenjavo. [[Krokodili]] so pogosti v rekah (običajno dve vrsti: sladkovodni novogvinejski krokodil in slanovodni [[letvičar]], ''Crocodylus novaeguineae'' in ''Crocodylus porosus''). V gorovju Foja naj bi se pojavljal globalno ogroženi Scottov drevesni kenguru (''Dendrolagus scottae''), medtem ko severni kazuar (''Casuarius unappendiculatus''), viktorijin kronasti golob (''Goura victoria'') in črnopikasti kuskus (''Spilocuscus rufoniger'') tvorijo pomembne populacije. Med lokalnimi endemičnimi vrstami so ''Philemon brassi'', ''Amblyornis flavifrons'', papiga ''Psittaculirostris salvadorii'' ter številne vrste žab, nevretenčarjev in rastlin. Poročali so o več kot 70 novih vrstah. Med pomembnejšimi vretenčarji je ponovno odkritje endemični Berlepschov tinamou (''Crypturellus berlepschi''). Pa tudi več novih vrst, vključno z medojedo ptico (''Melipotes carolae''), golobom (''Duculas''), pritlikavim oposumom (''Cercartetus''), orjaško podgano (''Mallomys''), ''dorcopsulus'' in gekon ''Cyrtodactylus''. == Zgodovina == [[File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Het stroomgebied van de boven Mamberano in Nieuw Guinea waar het explorateurs bivak ligt TMnr 10020882.jpg|thumb|left|Zgornji tok reke Mamberamo je bil fotografiran med odpravo v osrednjo-severno Novo Gvinejo pod vodstvom Le Rouxa]] Leta 1545 je španski navigator Iñigo Ortiz de Retes plul vzdolž severne obale otoka do ustja reke, ki jo je označil kot San Agustín. Na tem mestu je 20. junija 1545 zahteval ozemlje za špansko krono in pri tem otoku podelil ime ''Nueva Guinea'', po katerem je znan še danes. Prvi Evropejec, ki je vstopil v ustje reke Mamberamo, je bil Nizozemec dr. D. F. van Braam Morris leta 1883. Prebivalci severnih [[Moluki|Molukov]] (Ternate) so se z veslanjem odpravili po reki navzgor, da bi se prepričali, da je plovna s parniki.<ref>Souter (1963) p. 145</ref> Naslednje leto, 1884, se je Van Braam Morris vrnil s parnikom ''Havik'' in preplul 97 km (zračne črte) vzdolž njenega toka.<ref>{{in lang|nl}} [http://kranten.kb.nl/view/article/id/ddd%3A010291318%3Ampeg21%3Ap001%3Aa0004 'Nieuw Guinea'], in de ''De Locomotief'', donderdag 5 maart 1885 no. 57. Visited 2 July 2013</ref> [[File:Sungai Mamberamo.jpg|thumb|Reka Mamberamo leta 2017]] == Rezervat za divje živali Mamberamo Foja == {{glavni|Rezervat za divje živali Mamberamo Foja}} Rezervat za divje živali Mamberamo Foja pokriva površino 16.610 km² in se razteza vzdolž reke Mamberamo in njenih glavnih pritokov od vznožja [[Osrednje gorovje Nove Gvineje|Osrednjega gorovja]] do Tihega oceana. Obsega osrednjo regijo Jezerskih ravnic in se razteza proti jugu vzdolž vzhodne strani reke ter vključuje gorovje Foja, rečno delto in morje.<ref>Petocz, Ronald G. (1989). ''Conservation and Development in Irian Jaya: A Strategy for Rational Resource Utilization''. Brill, 1989.</ref> == Most Mamberamo == Most Mamberamo, ki povezuje mesti Jayapura in Wamena, je bil z razponom 235 m drugi najdaljši viseči most v Indoneziji za mostom Kutai Kartanegara (Borneo), dokler se slednji ni zrušil novembra 2011. Viseči most, zgrajen čez reko Mamberamo, je ključna prometna cesta. Stolpa sta montažna jeklena okvirja z vijačnimi spoji na gradbišču. Postavljena sta bila na betonskih stebrih, temeljenih na trdih tleh. Reka na mestu prečkanja ima hiter tok, struga pa je precej skalnata. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Mamberamo River}} *{{Cite book |title=New Guinea: The Last Unknown |first=Gavin |last=Souter |year=1963|publisher=Angus & Robertson |isbn= 0-207-94627-2}} [[Kategorija:Reke v Indoneziji]] 45c9f1q39n4bdolunc3yjoeik0ak84b 0 606038 6717967 2026-07-25T18:25:40Z Romanm 13 Romanm je prestavil stran [[Mamberamo (reka)]] na [[Mamberamo]]: [[WP:NPP|Najpogostejše ime]] 6717967 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mamberamo]] kb6ai0i9zpeoed13hu0dubiw5pa02yt 1 606039 6717968 2026-07-25T18:25:42Z Octopus 13285 /* Slovenjenje imen */ nov razdelek 6717968 wikitext text/x-wiki == Slovenjenje imen == Korejska imena sem poslovenil skladno s [https://www.lektorsko-drustvo.si/lektorski-razgledi/smernice-za-zapisovanje-korejskih-lastnih-zemljepisnih-imen/ Smernice za zapisovanje korejskih lastnih (zemljepisnih) imen] Lektorskega društva Slovenije. Pričajujem pripombe in sugestije, saj nekatera imena zvenijo povsem drugače, kot smo vajeni. Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:25, 25. julij 2026 (CEST) 79n8m9ll3yekg5dzylo46cfv7eh098z 0 606040 6717984 2026-07-25T18:49:16Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6717984 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Fly | native_name = | native_name_lang = | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Fly River.PNG | image_size = 250 | image_caption = Pogled z zraka na reko Fly | map = Papua New Guinea Fly River1.png | map_size = | map_caption = Lega reke Fly | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Papuanska Nova Gvineja]] in [[Indonezija]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = *1060 km reka Fly *1224 km Rečni sistem Fly-Strickland <ref name=IUCN>{{cite web |url= https://www.iucn.org/content/fly-river-catchment-papua-new-guinea-a-regional-environmental-assessment |title= IUCN: The Fly River Catchment - A Regional Environmental Assessment |work= [[International Union for Conservation of Nature]] The Department of Environment and Conservation, Papua New Guinea |year= 1995 |access-date= 22 November 2020 |archive-date= 14 November 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20211114230010/https://www.iucn.org/content/fly-river-catchment-papua-new-guinea-a-regional-environmental-assessment |url-status= dead }}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location=''Fly Delta'' | discharge1_avg = 6500 m³/s<ref name="Sediment delivery from the Fly River tidally dominated delta to the nearshore marine environment and the impact of El Niño">{{cite journal|journal=Journal of Geophysical Research: Earth Surface|title=Sediment delivery from the Fly River tidally dominated delta to the nearshore marine environment and the impact of El Niño|url=https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/pdf/10.1029/2006JF000669|last1=Andrea|first1=S. Ogston|last2=Richard|first2=W. Sternberg|last3=Charles|first3=A. Nittrouer|last4=D. Preston|first4=Martin|last5=Miguel|first5=A. Goñi|last6=John|first6=S. Crockett|volume=113|page=18|doi=10.1029/2006JF000669|date=2008|issue=F1 |article-number=2006JF000669 |bibcode=2008JGRF..113.1S11O }}</ref> | discharge2_location= ''Ogwa'' | discharge2_avg =6000 m³/s<ref name="A method of flood runoff estimation in an ungauged catchment (Ok Mani) in the highlands of Papua New Guinea">{{cite thesis|title=A method of flood runoff estimation in an ungauged catchment (Ok Mani) in the highlands of Papua New Guinea|url=https://mro.massey.ac.nz/items/07351aef-9ddb-428c-b847-7eddd6289d32|last1=Joseph|first1=Ba Irai|page=35|date=1996|publisher=Massey University }}</ref> | discharge3_location= Obo | discharge3_avg = 2400 m³/s<ref name="A method of flood runoff estimation in an ungauged catchment (Ok Mani) in the highlands of Papua New Guinea">{{cite thesis|title=A method of flood runoff estimation in an ungauged catchment (Ok Mani) in the highlands of Papua New Guinea|url=https://mro.massey.ac.nz/items/07351aef-9ddb-428c-b847-7eddd6289d32|last1=Joseph|first1=Ba Irai|page=35|date=1996|publisher=Massey University }}</ref><ref name="Sustainable Development for Traditional Inhabitants of the Torres Strait Region">{{cite web|url=http://hdl.handle.net/11017/211|title=Sustainable Development for Traditional Inhabitants of the Torres Strait Region|last1=David|first1=Lawrence|last2=Tim|first2=Cansfield-Smith|year=1990|hdl=11017/211 }}</ref> | discharge4_location= Kiunga | discharge4_avg = 1110 m³/s<ref name="Sustainable Development for Traditional Inhabitants of the Torres Strait Region">{{cite web|url=http://hdl.handle.net/11017/211|title=Sustainable Development for Traditional Inhabitants of the Torres Strait Region|last1=David|first1=Lawrence|last2=Tim|first2=Cansfield-Smith|year=1990|hdl=11017/211 }}</ref> <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = | source1_location = Star Mountains, [[Papuanska Nova Gvineja]] | source1_coordinates= {{coord|5|32|15|S|141|53|16|E|type:river_region:PG|display=inline}} | source1_elevation = 3000 m<ref name="Sustainable Development for Traditional Inhabitants of the Torres Strait Region">{{cite web|url=http://hdl.handle.net/11017/211|title=Sustainable Development for Traditional Inhabitants of the Torres Strait Region|last1=David|first1=Lawrence|last2=Tim|first2=Cansfield-Smith|year=1990|hdl=11017/211 }}</ref> | mouth = Papuanski zaliv | mouth_location = Papuanska Nova Gvineja | mouth_coordinates = {{coord|8|33|40|S|143|35|20|E|type:river_region:PG|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 | progression = Papuanski zaliv | river_system = '''Fly River''' | basin_size = 75.800 km²<ref name="A method of flood runoff estimation in an ungauged catchment (Ok Mani) in the highlands of Papua New Guinea">{{cite thesis|title=A method of flood runoff estimation in an ungauged catchment (Ok Mani) in the highlands of Papua New Guinea|url=https://mro.massey.ac.nz/items/07351aef-9ddb-428c-b847-7eddd6289d32|last1=Joseph|first1=Ba Irai|page=35|date=1996|publisher=Massey University }}</ref> | tributaries_left = Palmer, Elevala, Binge, Agu, Strickland | tributaries_right = Gu, Ok Tedi, Soru, Burei, Bituri | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Fly''' je tretja najdaljša reka na otoku [[Nova Gvineja]], za Sepikom in [[Mamberamo (reka)|Mamberamo]], s skupno dolžino 1060 km. Je največja po količini iztoka v [[Oceanija|Oceaniji]], največja na svetu brez enega samega jezu v svojem povodju in na splošno 23. največja primarna reka na svetu po količini iztoka. Tečee na jugozahodu [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanske Nove Gvineje]] in v provinci [[Južna Papua]] v [[Indonezija|Indoneziji]].<ref>{{Cite web |url=http://www.gwsp.org/fileadmin/downloads/Nilsson_Science2005.pdf |title=Fragmentation and Flow Regulation of the World's Major River Systems |access-date=2011-08-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120330202803/http://www.gwsp.org/fileadmin/downloads/Nilsson_Science2005.pdf |archive-date=2012-03-30 |url-status=dead }}</ref> Izvira v kraku pogorja Victor Emanuel v Star Mountains in prečka jugozahodno nižino, preden se v veliki delti izlije v Papuanski zaliv. Rečni sistem Fly–Strickland ima skupno dolžino 1224 km, zaradi česar je najdaljši rečni sistem otoka na svetu. 824 km Strickland je najdaljši in največji pritok reke Fly, zaradi česar je najbolj oddaljen izvir reke Fly. == Opis == Reka Fly izvira v vzhodnem [[Gorovje Maoke|gorovju Maoke]], natanko na najnižjem sedlu med gorovjem Hindenburg na zahodu in gorovjem Victor Emanuel na vzhodu, ki oba pripadata Papuanski Novi Gvineji. Njeno porečje, zlasti v zgornjem toku, je prekrito z neokrnjenim, gostim [[deževni gozd|deževnim gozdom]]. Od mesta Kiunga (približno 30 metrov nadmorske višine) se zadnjih 800 kilometrov vijuga proti jugu z zelo blagim naklonom skozi močvirna nižavja. Tukaj prevladujejo odprt, savani podoben gozd, močvirski gozd in sezonsko poplavljena travišča. Zaradi zelo ravnega terena in velike količine padavin, od 4 do 12 metrov na leto, se je oblikovala največja [[poplavna ravnica]] na otoku, ki pokriva 4,5 milijona hektarjev. Več kot 100 kilometrov tvori mejo z zahodnim delom otoka, Zahodno Papuo (prej znano kot Irian Džaja), ki pripada Indoneziji. Nazadnje se reka Fly izliva v Papuanski zaliv skozi estuarij, širok približno 55 km. Rečna delta je posejana s številnimi majhnimi, močvirnatimi otoki, poraslimi z mangrovami. Največji od teh otokov je Kivai, kjer živi ljudstvo Kivai. Območje je zelo redko poseljeno, saj živi le eden do dva človeka na kvadratni kilometer. [[File:Flyriver.png|thumb|left|Nasina satelitska slika reke Fly]] Reka Fly teče večinoma skozi zahodno provinco Papuanske Nove Gvineje in na majhnem odseku tvori mednarodno mejo z [[Zahodna Nova Gvineja|Zahodno Novo Gvinejo]] Indonezije. Ta odsek rahlo štrli zahodno od 141° vzhodne zemljepisne dolžine.<ref>{{cite web |url=http://opinionator.blogs.nytimes.com/2012/03/13/who-bit-my-border/ |title=Who Bit My Border? |date=March 13, 2012 |work=The New York Times |author=Frank Jacobs}}</ref> Da bi nadomestili to rahlo pridobitev ozemlja Papuanske Nove Gvineje, je meja južno od reke Fly nekoliko vzhodno od 141° vzhodne zemljepisne dolžine. V okviru tega dogovora ima Indonezija pravico uporabljati reko Fly do njenega ustja za plovbo. Glavna pritoka reke Fly sta Strickland in Ok Tedi. Blizu ustja tok reke Fly naleti na plimski vrtinec, kjer prihajajoča plima potiska vodo navzgor, dokler se plima ne spremeni. Obseg tega plimskega vrtinca še vedno ni dokumentiran.<ref>p.159, Barrie R. Bolton. 2009. ''The Fly River, Papua New Guinea: Environmental Studies in an Impacted Tropical River System.'' Elsevier Science. {{ISBN|978-0444529640}}.</ref> == Delta == [[Image:Fly River Map 1876 NLA.jpg|thumb|left|Prvotni geodetski zemljevid, ki ga je leta 1876 ustvaril L.M. D'Albertis]] Delta reke Fly je na vhodu široka več kot 100 km, na vrhu gorvodno od otoka Kivai pa le 11 km. Delta vsebuje tri glavne rokave (južni, severni in skrajni severni vhod), ki se razcepijo iz skupne točke (»vrha«). Roke so globoke od 5 do 15 m, ločene pa so z podolgovatimi peščeno-muljastimi otoki, ki jih stabilizira bujna [[mangrova]] vegetacija. Otoki se na vrhu hitro erodirajo in obnavljajo, kjer imajo lateralne migracijske hitrosti do 150 m/leto, počasnejše pa so hitrosti na otokih, ki so bolj obrnjeni proti morju. Gorvodno od vrha se reka postopoma zoži na širino 1,6 km ali manj. Delta Fly ima v tlorisu značilno lijakasto obliko, kar priča o temeljni vlogi plimskih tokov pri oblikovanju geomorfologije delte. Povprečni spomladanski razponi plimovanja so znotraj delte okrepljeni, od približno 3,5 m na vhodu v distributivne kanale proti morju, do vrha približno 5 m na vrhu delte.<ref>Harris, P.T., Baker, E.K., Cole, A.R., Short, S.A., 1993. A preliminary study of sedimentation in the tidally dominated Fly River Delta, Gulf of Papua. Continental Shelf Research 13, 441-472.</ref> Seizmični profili in radiometrično datirani vzorci jeder kažejo, da se delta premika proti morju s povprečno hitrostjo približno 6 m/leto.<ref>Harris, P.T., Hughes, M.G., Baker, E.K., Dalrymple, R.W., Keene, J.B., 2004. Sediment transport in distributary channels and its export to the pro-deltaic environment in a tidally-dominated delta: Fly River, Papua New Guinea. Continental Shelf Research 24, 2431-2454.</ref> Delta Fly velja za globalni ''tipski primer'' delte, v kateri prevladujejo plimovanja in vzorce sedimentacije, ki jih danes vidimo v delti, so sedimentni geologi preučevali kot model za interpretacijo starodavnega kamninskega zapisa.<ref>Dalrymple, R. W., E. K. Baker, P. T. Harris and M. G. Hughes (2003) Sedimentology and stratigraphy of a tide-dominated, foreland-basin delta (Fly River, Papua New Guinea); Tropical Deltas of Southeast Asia and Vicinity - Sedimentology, Stratigraphy, and Petroleum Geology. F. H. Sidi, H. W. Posamentier, H. Darman, D. Nummedal and P. Imbert. Tulsa, Oklahoma, SEPM Special Publication 76. 76: 147–173.</ref> [[Rečna delta]] je posejana z nizkimi in močvirnatimi otoki, pokritimi z mangrovami in palmami nipa, na teh otokih pa so vasi in obdelana območja. Zemljišče na obeh straneh [[estuarij]]a je enakega značaja. Otoki v estuariju so ravni in pokriti z debelo, rodovitno aluvialno prstjo. Največji otoki so otok Kivai, otok Purutu, otok Vabuda, otok Aibinio, otok Mibu in otok Domori. Kivai, Vabuda in Domori so naseljeni. Prebivalci delte reke Fly se ukvarjajo s kmetijstvom in lovom. Gojijo kokosovo palmo, kruhovec, plantano, sago in sladkorni trs. == Živalstvo == [[Slika:Melanotaenia sexlineata Kiunga.jpg|thumb|left|''Melanotaenia sexlineata'' se pojavlja le na majhnem območju zgornjega toka reke Fly]] S približno 110 vrstami rib, od katerih je vsaka sedma endemična, je reka Fly skupaj z reko Kikori vrstno najbogatejša reka v Novi Gvineji. Med endemičnimi vrstami, ki so do danes znane v sistemu reke Fly, so ''Melanotaenia iris'', ''Melanotaenia oktediensis'' in ''Melanotaenia sexlineata''; modrooke ribe iz rodu Kiunga, vključno z vrstama ''Kiunga ballochi'' in ''Kiunga bleheri''; ''Nematalosa papuensis'' in ''Thryssa rastrosa''; som ''Neoarius augustus'', ''Potamosilurus robertsi'' in ''Oloplotosus luteus'' ter glavoči ''Gymnoamblyopus novaeguineae'', ''Glossogobius muscorum'' in ''Glossogobius robertsi''. === Želva reke Fly === [[Slika:Carettochelys insculpta 01.JPG|thumb|''Carettochelys insculpta'']] Želva reke Fly (''Carettochelys insculpta''), znana tudi kot ''prašičja želva'' zaradi nenavadnega nosu, se od drugih želv opazno razlikuje zaradi prašičjega nosu. Kot edina sladkovodna želva s plavutmi je znano, da le redko zapusti vodo, razen v težkih okoliščinah. Znane so tudi kot vsejede, ki redko uživajo meso. == Zgodovina == Želvo reke Fly so Evropejci prvič odkrili leta 1845, ko je Francis Blackwood, poveljnik korvete HMS ''Fly'', raziskoval zahodno obalo Papujskega zaliva.<ref>{{Cite book |title=Blackwood, Francis Price (1809 - 1854) |chapter=Francis Price Blackwood (1809–1854) |url=https://adb.anu.edu.au/biography/blackwood-francis-price-1791 |publisher=Australian Dictionary of Biography}}</ref> Reka je dobila ime po njegovi ladji, ki je razglasil, da bi bilo mogoče z majhnim parnim čolnom potovati po mogočni reki.<ref name=LP>{{Cite book |title= Papua New Guinea: a travel survival guide |publisher=Lonely Planet |first=Mark |last=Lightbody |author2=Wheeler, Tony |isbn=0-908086-59-8 |year=1985 |edition=3 |page=172}}</ref> Leta 1876 je bil italijanski raziskovalec Luigi D'Albertis prvi, ki je to uspešno poskusil, ko je s svojim parnikom ''Neva'' prepotoval 900 km v notranjost Nove Gvineje. To je bila najdlje pot na otok, ki jo je kdaj koli obiskal kateri koli evropski raziskovalec.<ref name=LP/> == Okoljska vprašanja == Reki Strickland in Ok Tedi sta bili vir okoljskih polemik zaradi odpadkov iz rudnika Porgera oziroma Ok Tedi. Vzorčenje sedimentov in jedriranje v distributivnih kanalih delte Fly od leta 1994 nista zaznala bistveno višjih koncentracij [[baker|bakra]] od ozadja.<ref>Harris, P.T., 2001. Environmental Management of Torres Strait: a Marine Geologist’s Perspective, in: Gostin, V.A. (Ed.), Gondwana to Greenhouse: environmental geoscience - an Australian perspective. Geological Society of Australia Special Publication, Adelaide, pp. 317-328.</ref> Leta 2008 je Ian Campbell, nekdanji svetovalec podjetja Ok Tedi Mining Limited, trdil, da podatki podjetja kažejo, da so pomembni deli poplavne ravnice reke Fly zelo ogroženi zaradi kislega drenažnega sistema rudnika.<ref>{{cite web |url=http://www.abc.net.au/news/stories/2008/09/06/2357374.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080910020355/http://www.abc.net.au/news/stories/2008/09/06/2357374.htm |url-status=dead |archive-date=September 10, 2008 |title=PNG warned of environmental mining disaster |access-date=2008-01-06 |date=2008-09-06 |work=ABC News |publisher=Australian Broadcasting Corporation }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Fly River}} [[Kategorija:Reke v Papuanski Novi Gvineji]] [[Kategorija:Reke v Indoneziji]] pdway4p5y21x3nwb0858jsx0ishem6e 0 606041 6717993 2026-07-25T19:06:24Z Octopus 13285 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Vladar |name=Šjao Guanjin |image=File:懿德后.png |caption= |succession=Cesarica soproga [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] |reign=1055–13. december 1075 |reign_type=Mandat |predecessor= |successor=Šjao Tansi |spouse=[[Daodzong]] |consort=yes |issue={{Unbulleted list|Jelu Džun|Jelu Sagedži|Jeli Džiuli|Jelu Teli}} |full_name= |posthumous_name= |father=Šjao Hui |mother=Jelu Šogu |birth_date=1040 |birth_place= |death_date=13. december 1075 (star...« 6717993 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Šjao Guanjin |image=File:懿德后.png |caption= |succession=Cesarica soproga [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] |reign=1055–13. december 1075 |reign_type=Mandat |predecessor= |successor=Šjao Tansi |spouse=[[Daodzong]] |consort=yes |issue={{Unbulleted list|Jelu Džun|Jelu Sagedži|Jeli Džiuli|Jelu Teli}} |full_name= |posthumous_name= |father=Šjao Hui |mother=Jelu Šogu |birth_date=1040 |birth_place= |death_date=13. december 1075 (stara 35 let) |death_place= |burial_date= |burial_place=Mavzolej Čing (慶陵) }} [[Slika:Epitaph of Empress Xuanyi of Liao.jpg|thumb|right|250px|Epitaf za cesarico Šuanji]] == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1040]] [[Kategorija:Umrli leta 1075]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Kitajske cesarice]] 9bbobkx66w7p8ehk7bhkvq7jajqvi1s 6717994 6717993 2026-07-25T19:07:59Z Octopus 13285 slika 6717994 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Šjao Guanjin |image=懿德后.png |caption= |succession=Cesarica soproga [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] |reign=1055–13. december 1075 |reign_type=Mandat |predecessor= |successor=Šjao Tansi |spouse=[[Daodzong]] |consort=yes |issue={{Unbulleted list|Jelu Džun|Jelu Sagedži|Jeli Džiuli|Jelu Teli}} |full_name= |posthumous_name= |father=Šjao Hui |mother=Jelu Šogu |birth_date=1040 |birth_place= |death_date=13. december 1075 (stara 35 let) |death_place= |burial_date= |burial_place=Mavzolej Čing (慶陵) }} [[Slika:Epitaph of Empress Xuanyi of Liao.jpg|thumb|right|250px|Epitaf za cesarico Šuanji]] == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1040]] [[Kategorija:Umrli leta 1075]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Kitajske cesarice]] mnncix0vg1tw1m340z353hc32upq2yw 0 606042 6717995 2026-07-25T19:11:37Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6717995 wikitext text/x-wiki {{speciesbox | name = Paradisaea rubra | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status">{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2022 |title=''Paradisaea rubra'' |article-number=e.T22706241A217498432 |doi=10.2305/IUCN.UK.2022-2.RLTS.T22706241A217498432.en}}</ref> | image = Red_Bird-of-paradise.jpg | image_caption = Wild male in full display from West Papua on Waigeo Island | image2 = Paradisaea rubra-20090516.jpg | image2_caption = Female (at [[Jurong BirdPark]], Singapore) | genus = Paradisaea ([[rajčice]]) | species = rubra | authority = [[François Marie Daudin|Daudin]], 1800 }} '''Paradisaea rubra''', imenovana tudi '''cendravasih merah''', je [[rajčice|rajčica]] iz rodu ''[[Paradisaea]]'', družine [[Rajčice|Paradisaeidae]]. == Opis == [[File:A monograph of the Paradiseidae or birds of paradise (Plate V) BHL44792737.jpg|thumb|Ilustracija samca in samice]] Velik, dolg do 33 cm, rjave in rumene barve s temno rjavo šarenico, sivimi nogami in rumenim kljunom. Samec ima smaragdno zelen obraz, par podolgovatih črnih repnih žic v obliki spirale, temno zelene pernate čofke nad vsakim očesom in niz sijočih škrlatno rdečih peres z belkastimi konicami na obeh straneh prsi. Samec meri do 72 cm v dolžino, vključno z okrasnim rdečim perjem, ki potrebuje vsaj šest let, da se popolnoma razvije. Samica je podobna, vendar manjša, s temno rjavim obrazom in nima okrasnega rdečega perja. Prehrana je sestavljena predvsem iz sadja, jagod in členonožcev. == Razširjenost == ''Paradisaea rubra'', indonezijski endemit, je razširjena v nižinskih deževnih gozdovih otokov Vaigeo in Batanta v[[otočje Raja Ampat|otočju Raja Ampat]] v Zahodni Papui. Ta vrsta si deli dom z drugo rajsko ptico, Wilsonovo rajsko ptico. Hibridizacija med tema dvema vrstama ni bila zabeležena. == V popularni kulturi == [[File:Indonesia 1992 20000r o.jpg|thumb|''Paradisaea rubra'' na bankovcu za 20.000 rupij]] ''Paradisaea rubra'' je upodobljena na sprednji strani indonezijskega bankovca za 20.000 rupij izdaje iz leta 1992. == Galerija == <gallery> File:Red Bird-of-paradise on Gam, Raja Ampat.jpg|''Paradisaea rubra'' na drevesu v Raja Ampatu, Papua, 2015 File:Red Bird Paradise on Pulau Gam, Raja Amapt.jpg File:Two Red Bird of Paradise in Raja Ampat.jpg File:Red Bird-of-paradise PNG 2.jpg|''Paradisaea rubra'' na drevesu, Papuanska Nova Gvineja, 2013 File:Red Bird-of-paradise PNG 1.jpg File:Red Bird of Paradise 2.jpg|mlada ptica, 2009 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=SpcHTMDetails.asp&sid=5840&m=0 BirdLife Species Factsheet] * [http://www.rdb.or.id/detailbird.php?id=533 Red Data Book] {{Taxonbar|from=Q795542}} [[Kategorija:Ptice pevke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1800]] [[Kategorija:Rajčice]] l1rlk99lve71ons591rxc7jz6vj2u6e 6717999 6717995 2026-07-25T19:33:39Z Ljuba24b 92351 dp 6717999 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Paradisaea rubra | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status">{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2022 |title=''Paradisaea rubra'' |article-number=e.T22706241A217498432 |doi=10.2305/IUCN.UK.2022-2.RLTS.T22706241A217498432.en}}</ref> | image = Red_Bird-of-paradise.jpg | image_caption = Wild male in full display from West Papua on Waigeo Island | image2 = Paradisaea rubra-20090516.jpg | image2_caption = Female (at [[Jurong BirdPark]], Singapore) | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | subclassis = | ordo = [[Passeriformes]] (pevci) | subordo = | superfamilia = [[Corvoidea]] | familia = [[Paradisaeidae]] (rajčice) | familia_authority = [[William Swainson|Swainson]], 1825 | genus = '''''Paradisaea''''' | species = ''''' P. rubra''''' | binomial = ''Paradisaea rubra'' | binomial_authority = [[François Marie Daudin|Daudin]], 1800 }} '''Paradisaea rubra''', imenovana tudi '''cendravasih merah''', je [[rajčice|rajčica]] iz rodu ''[[Paradisaea]]'', družine [[Rajčice|Paradisaeidae]]. == Opis == [[File:A monograph of the Paradiseidae or birds of paradise (Plate V) BHL44792737.jpg|thumb|Ilustracija samca in samice]] Velik, dolg do 33 cm, rjave in rumene barve s temno rjavo šarenico, sivimi nogami in rumenim kljunom. Samec ima smaragdno zelen obraz, par podolgovatih črnih repnih žic v obliki spirale, temno zelene pernate čofke nad vsakim očesom in niz sijočih škrlatno rdečih peres z belkastimi konicami na obeh straneh prsi. Samec meri do 72 cm v dolžino, vključno z okrasnim rdečim perjem, ki potrebuje vsaj šest let, da se popolnoma razvije. Samica je podobna, vendar manjša, s temno rjavim obrazom in nima okrasnega rdečega perja. Prehrana je sestavljena predvsem iz sadja, jagod in členonožcev. == Razširjenost == ''Paradisaea rubra'', indonezijski endemit, je razširjena v nižinskih deževnih gozdovih otokov Vaigeo in Batanta v[[otočje Raja Ampat|otočju Raja Ampat]] v Zahodni Papui. Ta vrsta si deli dom z drugo rajsko ptico, Wilsonovo rajsko ptico. Hibridizacija med tema dvema vrstama ni bila zabeležena. == V popularni kulturi == [[File:Indonesia 1992 20000r o.jpg|thumb|''Paradisaea rubra'' na bankovcu za 20.000 rupij]] ''Paradisaea rubra'' je upodobljena na sprednji strani indonezijskega bankovca za 20.000 rupij izdaje iz leta 1992. == Galerija == <gallery> File:Red Bird-of-paradise on Gam, Raja Ampat.jpg|''Paradisaea rubra'' na drevesu v Raja Ampatu, Papua, 2015 File:Red Bird Paradise on Pulau Gam, Raja Amapt.jpg File:Two Red Bird of Paradise in Raja Ampat.jpg File:Red Bird-of-paradise PNG 2.jpg|''Paradisaea rubra'' na drevesu, Papuanska Nova Gvineja, 2013 File:Red Bird-of-paradise PNG 1.jpg File:Red Bird of Paradise 2.jpg|mlada ptica, 2009 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=SpcHTMDetails.asp&sid=5840&m=0 BirdLife Species Factsheet] * [http://www.rdb.or.id/detailbird.php?id=533 Red Data Book] {{Taxonbar|from=Q795542}} [[Kategorija:Ptice pevke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1800]] [[Kategorija:Rajčice]] 6g8xb4kqp5zxdwr5y2rbry2311s9te9 6718061 6717999 2026-07-26T05:57:48Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Ptice pevke]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718061 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Paradisaea rubra | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status">{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2022 |title=''Paradisaea rubra'' |article-number=e.T22706241A217498432 |doi=10.2305/IUCN.UK.2022-2.RLTS.T22706241A217498432.en}}</ref> | image = Red_Bird-of-paradise.jpg | image_caption = Wild male in full display from West Papua on Waigeo Island | image2 = Paradisaea rubra-20090516.jpg | image2_caption = Female (at [[Jurong BirdPark]], Singapore) | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | subclassis = | ordo = [[Passeriformes]] (pevci) | subordo = | superfamilia = [[Corvoidea]] | familia = [[Paradisaeidae]] (rajčice) | familia_authority = [[William Swainson|Swainson]], 1825 | genus = '''''Paradisaea''''' | species = ''''' P. rubra''''' | binomial = ''Paradisaea rubra'' | binomial_authority = [[François Marie Daudin|Daudin]], 1800 }} '''Paradisaea rubra''', imenovana tudi '''cendravasih merah''', je [[rajčice|rajčica]] iz rodu ''[[Paradisaea]]'', družine [[Rajčice|Paradisaeidae]]. == Opis == [[File:A monograph of the Paradiseidae or birds of paradise (Plate V) BHL44792737.jpg|thumb|Ilustracija samca in samice]] Velik, dolg do 33 cm, rjave in rumene barve s temno rjavo šarenico, sivimi nogami in rumenim kljunom. Samec ima smaragdno zelen obraz, par podolgovatih črnih repnih žic v obliki spirale, temno zelene pernate čofke nad vsakim očesom in niz sijočih škrlatno rdečih peres z belkastimi konicami na obeh straneh prsi. Samec meri do 72 cm v dolžino, vključno z okrasnim rdečim perjem, ki potrebuje vsaj šest let, da se popolnoma razvije. Samica je podobna, vendar manjša, s temno rjavim obrazom in nima okrasnega rdečega perja. Prehrana je sestavljena predvsem iz sadja, jagod in členonožcev. == Razširjenost == ''Paradisaea rubra'', indonezijski endemit, je razširjena v nižinskih deževnih gozdovih otokov Vaigeo in Batanta v[[otočje Raja Ampat|otočju Raja Ampat]] v Zahodni Papui. Ta vrsta si deli dom z drugo rajsko ptico, Wilsonovo rajsko ptico. Hibridizacija med tema dvema vrstama ni bila zabeležena. == V popularni kulturi == [[File:Indonesia 1992 20000r o.jpg|thumb|''Paradisaea rubra'' na bankovcu za 20.000 rupij]] ''Paradisaea rubra'' je upodobljena na sprednji strani indonezijskega bankovca za 20.000 rupij izdaje iz leta 1992. == Galerija == <gallery> File:Red Bird-of-paradise on Gam, Raja Ampat.jpg|''Paradisaea rubra'' na drevesu v Raja Ampatu, Papua, 2015 File:Red Bird Paradise on Pulau Gam, Raja Amapt.jpg File:Two Red Bird of Paradise in Raja Ampat.jpg File:Red Bird-of-paradise PNG 2.jpg|''Paradisaea rubra'' na drevesu, Papuanska Nova Gvineja, 2013 File:Red Bird-of-paradise PNG 1.jpg File:Red Bird of Paradise 2.jpg|mlada ptica, 2009 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=SpcHTMDetails.asp&sid=5840&m=0 BirdLife Species Factsheet] * [http://www.rdb.or.id/detailbird.php?id=533 Red Data Book] {{Taxonbar|from=Q795542}} [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1800]] [[Kategorija:Rajčice]] 0ltqjiwbla37tcwcregad8ua63pfyaz 6718159 6718061 2026-07-26T11:27:24Z Ljuba24b 92351 dodano iz de wiki 6718159 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Paradisaea rubra | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status">{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2022 |title=''Paradisaea rubra'' |article-number=e.T22706241A217498432 |doi=10.2305/IUCN.UK.2022-2.RLTS.T22706241A217498432.en}}</ref> | image = Red_Bird-of-paradise.jpg | image_caption = Divji samec v polni razstavi iz Zahodne Papue na otoku Waigeo | image2 = | image2_caption = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | subclassis = | ordo = [[Passeriformes]] (pevci) | subordo = | superfamilia = [[Corvoidea]] | familia = [[Paradisaeidae]] (rajčice) | familia_authority = [[William Swainson|Swainson]], 1825 | genus = '''''Paradisaea''''' | species = ''''' P. rubra''''' | binomial = ''Paradisaea rubra'' | binomial_authority = [[François Marie Daudin|Daudin]], 1800 }} '''Paradisaea rubra''', imenovana tudi '''cendravasih merah''', je [[rajčice|rajčica]] iz rodu ''[[Paradisaea]]'', družine [[Rajčice|Paradisaeidae]]. [[File:A monograph of the Paradiseidae or birds of paradise (Plate V) BHL44792737.jpg|thumb|Ilustracija samca in samice]] == Značilnosti == === Telesna zgradba in mere === ''Paradisaea rubra'' je ena srednje velikih rajčic, z dolžino telesa do 33 centimetrov. Vključno z močno podolgovatim osrednjim parom repnih peres samci dosežejo povprečno dolžino celo 72 centimetrov. Preostali del repnega perja meri od 11,4 do 12,3 cm, zato osrednji par repnih peres, ki je dolg od 47,8 do 76,5 cm, to znatno presega. Samica, ki je manjša od samca s povprečno dolžino telesa 30 centimetrov, ima repno perje dolgo med 10,5 in 12,1 cm. Osrednji par repnih peres pri samici ni podolgovat, ampak meri v dolžino od 10,2 do 11,7 cm in je zato nekoliko krajši od preostalega repnega perja.<ref name="Frith & Beehler476"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 476. </ref> Kljun je pri samcih dolg od 3,1 do 3,9 cm, pri samicah pa skoraj enako dolg, in sicer od 3,3 do 3,9 cm. Samci tehtajo med 158 in 224 grami, samice pa so nekoliko lažje, od 115 do 208 gramov. === Samec === [[Slika:Stavenn Paradisaea rubra 00.jpg|thumb|Samec, živalski vrt v New Yorku]] Oči, čelo, slinasta proga, brada in grlo samca so temno smaragdno zeleni z močnim prelivanjem. V določenih svetlobnih pogojih so lahko ta področja celo žametno črna. Perje nad očesom je rahlo podolgovato in rahlo izbočeno. Preostali del glave, vrat ter zgornji in srednji del plašča so bledo oranžno rumeni. Spodnji del plašča je jantarne barve in v določenih svetlobnih pogojih kaže bele poudarke. Preostali del hrbta je rjasto rjav, zadnji del in zgornji del repa sta bledo oranžno rumena. Zgornja stran kril, vključno z alulo in večjimi pokrovi kril, ter zgornja stran repnih peres je bogato rdečkasto rjave barve. Le osrednji par repnih peres je spremenjen v 3 do 4 mm široko, črno perje. Zgornji del prsi je oranžno rumen. Preostali spodnji del telesa je sepia barve z nekoliko svetlejšim središčem trebuha in lešnikovo rjavim zadnjim delom, stegni in podrepnimi peruti. Podolgovata bočna peresa so karminasto rdeča z belkastimi konicami. Kljun je rumen do bledo zelenkast, šarenica je temno rdečkasto rjava, noge in stopala pa so modrikasto siva. === Samica === [[Slika:Paradisaea rubra-20090516.jpg|thumb|Samica, Jurong Bird Park v Singapurju]] Samičin nos, čelo, črta na bradi, brada in grlo so barve sepije. Zadnji del glave, zatilje in grlo so rjavkasto rumeni z rahlim oranžnim leskom. Plašč je nekoliko temnejši. Preostali zgornji del telesa, vključno z letalnimi in repnimi peresi, je bledo sepija. Le manjši pokrovi kril in robovi večjih pokrovov kril so nekoliko bolj intenzivno rumeni. Zgornji pokrovi repa so jantarni z rahlim oranžnim odtenkom. Prsi so rjavkasto rumene z oranžnim leskom. Preostali spodnji del telesa je orehovo rjave barve. Osrednji par repnih peres je ožji in bolj koničast kot ostali repni peresi. === Pododrasli samci === Pododrasli samci so sprva podobni samicam in imajo le nekaj peres odraslega samca. S staranjem imajo perje vse bolj podobno odraslim samcem. Polno perje samca se ne pokaže do vsaj petega leta starosti. Osrednji par repnih peres, ki se pri odraslih samcih opazno razlikuje od preostalega repnega perja, je pri pododraslih samcih sprva le nekoliko daljši, ožji in bolj koničast. Šele postopoma se razvije v ozke peresne lopute, značilne za odrasle samce. == Glas == Klic samcev je široko slišen zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Najpogostejši zvok so jasni, ponavljajoči se zlogi ''vak'', ki jih slišimo od enkrat do štirikrat na sekundo. Pred tem so sprva grleni zaporedji ''vak-vak-vak-vak-vak-vak-'', ki se začnejo počasi, nato pa postanejo zelo glasni in široko slišni. ''Paradisaea rubra'' oddaja tudi kvakajoč zvok, ki spominja na krokarje in vrane, pa tudi jokajoče zvoke, ki se ljudem slišijo patetično. Samčevi klici ob dvorjenju vključujejo tudi klikanje in škljocanje kljuna, kar je še posebej opazno na vrhuncu dvorjenja.<ref name="Frith & Beehler477"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 477. </ref> == Razširjenost in habitat == ''Paradisaea rubra'' je eden tipičnih otoških [[endemit]]ov znotraj družine rajčic. Njena razširjenost je omejena na nekaj otokov [[otočje Raja Ampat|otočja Raja Ampat]] v Indo-Pacifiku, zahodno od Nove Gvineje. Glavni območji razširjenosti sta otoka Waigeo in Batanta. Waigeo s površino 3155 km² je največji od štirih glavnih otokov arhipelaga in leži na severu. Notranjost otoka pokriva večinoma nedotaknjen [[deževni gozd]]. Batanta s površino 453 km² je bistveno manjši od Waigea, vendar je tudi eden glavnih otokov arhipelaga. Med otokoma leži otok Gam, ki ga od dvojnih otokov Waigeo loči le zelo ozek preliv Kabuj. Tudi na tem otoku živi ''Paradisaea rubra''. Vrsta se pojavlja tudi na dveh zelo majhnih otokih, Gemienu in Saoneku, ki sta zahodno oziroma južno od Waigea. Vrsta naseljuje nižine in vznožje otokov. ''Paradisaea rubra'' so edine članice rodu [[rajčice]], ki jih najdemo na teh otokih. Vendar pa na otokih najdemo tudi gologlavo rajsko ptico, ki spada v drug rod. Rajčice so družina, v kateri so pogosti križanci med vrstami. Vendar pa križanci za ''Paradisaea rubra'' niso znani. == Življenjski slog == Podrobnosti o življenjskem slogu te vrste rajčic so znane predvsem od posameznikov v ujetništvu. Skupina 11 ''Paradisaea rubra'', ki so jih gojili v veliki, gosto zasajeni volieri v [[Singapur]]ju, se je večkrat dalj časa grela na soncu. Zavzele so precej nenavadno držo: krilo, izpostavljeno soncu, je bilo povešeno, medtem ko so imele visoko dvignjeno glavo obrnjeno stran od sonca. ''Paradisaea rubra'' se hranijo s sadjem in žuželkami. Alfred Russel Wallace, ki je te ptice opazoval na Waigeu v drugi polovici 19. stoletja, je opisal, kako so se med iskanjem hrane pogosto spuščale na tla in se premikale po drevesnih deblih na način, ki spominja na žolne.<ref name="Frith & Beehler477"/> Ptice, ki so jih gojili v Singapurju, so redno opazovali, kako iščejo žuželke na vejah in vejicah. Lubje odmrlih vej so kljuvale in s kljuni pregledovale mehak les. Odmrle bambusove liste in drugo listje so nosile s tal na gred, jih držale z eno nogo in nato pregledovale s kljunom. Ptice so plezale tudi po tanjših vejah in z listov pobirale žuželke. Opazili so enega posameznika, ki je visel z glavo navzdol na eni od tanjših zunanjih vej, da bi grizljal in jedel majhne popke z druge veje. == Razmnoževanje == Samci so poligini, kar pomeni, da se parijo s čim več samicami. Po parjenju partnerja ne skleneta zveze, podobne zakonski zvezi, ampak se takoj ločita. Samice same zgradijo gnezdo in vzgajajo mladiče. === Dvorjenje === Dvorjenje so v divjini opazili le nekajkrat. Tako ta opažanja v divjini kot tista v ujetništvu kažejo, da samci dvorijo skupaj na tako imenovanem prostoru za dvorjenje. Pri opazovanjih ptic v divjini je skupaj dvorilo od 3 do 10 samcev.<ref name="Frith & Beehler478"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 478.</ref> Samci dvorijo z individualnih prečk. Dvorjenje je sestavljeno iz več elementov, med katerimi samci med drugim razkazujejo svoja podolgovata bočna peresa in podolgovat osrednji par repnih peres. Prikazi dvorjenja vključujejo hitro skakanje naprej in nazaj med dvema sosednjima vejama, med katerim samci mahajo s krili kot metulj. Pri drugih prikazih visijo z vej obrnjeni navzdol, njihova podolgovata črna repna peresa pa segajo nad njihova podolgovata škrlatna bočna peresa. === Vzreja mladih ptic === Informacije o vzreji mladih ptic so na voljo le iz opazovanj v ujetništvu. Gnezda te vrste v naravi še niso bila najdena.<ref name="Frith & Beehler480"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 480.</ref> Leglo je sestavljeno iz enega ali dveh jajc. Leži samo samica, inkubacijska doba pa je med 14 in 16 dnevi. Samica, ki jo je hranilo Newyorško zoološko društvo, je v treh letih izlegla skupno 32 jajc. Jajca so bila po 14 dneh inkubacije odstranjena samici in nadalje inkubirana. Jajca so bila vedno izležena med decembrom in junijem. Od 32 jajc jih je bilo 18 oplojenih, iz 17 pa so se izlegli mladiči.<ref name="Frith & Beehler481"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 481.</ref> Samice prvih pet dni življenja hranijo mladiče z izbljuvano sadno pulpo. Po tem času samica hrani mlado ptico izključno živalsko hrano, sama pa je predvsem sadje. Šele ko je mlada ptica stara en mesec, poleg živalske hrane prejema tudi rastlinsko hrano. Samica ohranja gnezdo čisto tako, da pogoltne mladičeve iztrebke. Ker v gnezdih z izleženimi piščanci še niso našli drobcev lupin, samica verjetno poje tudi jajčne lupine. Ptiči, izleženi v ujetništvu, so imeli povprečno težo ob izvalitvi 8,3 grama. Ročno vzrejeni mladiči so v prvem mesecu življenja pridobili povprečno 3,4 grama na dan. Ptiči so sprva slepi; njihove oči se odprejo od 14. dne. Takrat postanejo vidne tudi peresne bodice. Od 28. dne so lahko leteli. Kmalu zatem so se lahko usedli na rob gnezda. Od približno 60. dneva so mladiči nerazločljivi od svoje matere. ''Paradisaea rubra'' so pogosto razstavljene v živalskih vrtovih v Aziji. Vendar pa so prve uspešne paritve dosegli živalski vrtovi v Združenih državah Amerike. Konec 20. stoletja je bil par, ki je nastal kot rezultat teh uspehov pri parjenju, posojen ptičjemu parku Walsrode.<ref name="Frith & Beehler482"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 482.</ref> == V popularni kulturi == [[File:Indonesia 1992 20000r o.jpg|thumb|''Paradisaea rubra'' na bankovcu za 20.000 rupij]] ''Paradisaea rubra'' je upodobljena na sprednji strani indonezijskega bankovca za 20.000 rupij izdaje iz leta 1992. == Galerija == <gallery> File:Red Bird-of-paradise on Gam, Raja Ampat.jpg|''Paradisaea rubra'' na drevesu v Raja Ampatu, Papua, 2015 File:Red Bird Paradise on Pulau Gam, Raja Amapt.jpg File:Two Red Bird of Paradise in Raja Ampat.jpg File:Red Bird-of-paradise PNG 2.jpg|''Paradisaea rubra'' na drevesu, Papuanska Nova Gvineja, 2013 File:Red Bird-of-paradise PNG 1.jpg File:Red Bird of Paradise 2.jpg|mlada ptica, 2009 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Bruce Beehler, Thane K. Pratt: ''Birds of New Guinea. Distribution, Taxonomy, and Systematics.'' Princeton University Press, Princeton 2016, ISBN 978-0-691-16424-3. * Clifford B. Frith, Bruce M. Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae.'' Oxford University Press, Oxford 1998, ISBN 0-19-854853-2. * Eugene M McCarthy: ''Handbook of Avian Hybrids of the World.'' Oxford University Press, Oxford 2006, ISBN 0-19-518323-1. == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=SpcHTMDetails.asp&sid=5840&m=0 BirdLife Species Factsheet] * [http://www.rdb.or.id/detailbird.php?id=533 Red Data Book] {{Taxonbar|from=Q795542}} [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1800]] [[Kategorija:Rajčice]] o2zkjjlr348165sp4ur9ihwpplznj8j 6718160 6718159 2026-07-26T11:28:39Z Ljuba24b 92351 /* Razširjenost in habitat */ 6718160 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Paradisaea rubra | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status">{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2022 |title=''Paradisaea rubra'' |article-number=e.T22706241A217498432 |doi=10.2305/IUCN.UK.2022-2.RLTS.T22706241A217498432.en}}</ref> | image = Red_Bird-of-paradise.jpg | image_caption = Divji samec v polni razstavi iz Zahodne Papue na otoku Waigeo | image2 = | image2_caption = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | subclassis = | ordo = [[Passeriformes]] (pevci) | subordo = | superfamilia = [[Corvoidea]] | familia = [[Paradisaeidae]] (rajčice) | familia_authority = [[William Swainson|Swainson]], 1825 | genus = '''''Paradisaea''''' | species = ''''' P. rubra''''' | binomial = ''Paradisaea rubra'' | binomial_authority = [[François Marie Daudin|Daudin]], 1800 }} '''Paradisaea rubra''', imenovana tudi '''cendravasih merah''', je [[rajčice|rajčica]] iz rodu ''[[Paradisaea]]'', družine [[Rajčice|Paradisaeidae]]. [[File:A monograph of the Paradiseidae or birds of paradise (Plate V) BHL44792737.jpg|thumb|Ilustracija samca in samice]] == Značilnosti == === Telesna zgradba in mere === ''Paradisaea rubra'' je ena srednje velikih rajčic, z dolžino telesa do 33 centimetrov. Vključno z močno podolgovatim osrednjim parom repnih peres samci dosežejo povprečno dolžino celo 72 centimetrov. Preostali del repnega perja meri od 11,4 do 12,3 cm, zato osrednji par repnih peres, ki je dolg od 47,8 do 76,5 cm, to znatno presega. Samica, ki je manjša od samca s povprečno dolžino telesa 30 centimetrov, ima repno perje dolgo med 10,5 in 12,1 cm. Osrednji par repnih peres pri samici ni podolgovat, ampak meri v dolžino od 10,2 do 11,7 cm in je zato nekoliko krajši od preostalega repnega perja.<ref name="Frith & Beehler476"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 476. </ref> Kljun je pri samcih dolg od 3,1 do 3,9 cm, pri samicah pa skoraj enako dolg, in sicer od 3,3 do 3,9 cm. Samci tehtajo med 158 in 224 grami, samice pa so nekoliko lažje, od 115 do 208 gramov. === Samec === [[Slika:Stavenn Paradisaea rubra 00.jpg|thumb|Samec, živalski vrt v New Yorku]] Oči, čelo, slinasta proga, brada in grlo samca so temno smaragdno zeleni z močnim prelivanjem. V določenih svetlobnih pogojih so lahko ta področja celo žametno črna. Perje nad očesom je rahlo podolgovato in rahlo izbočeno. Preostali del glave, vrat ter zgornji in srednji del plašča so bledo oranžno rumeni. Spodnji del plašča je jantarne barve in v določenih svetlobnih pogojih kaže bele poudarke. Preostali del hrbta je rjasto rjav, zadnji del in zgornji del repa sta bledo oranžno rumena. Zgornja stran kril, vključno z alulo in večjimi pokrovi kril, ter zgornja stran repnih peres je bogato rdečkasto rjave barve. Le osrednji par repnih peres je spremenjen v 3 do 4 mm široko, črno perje. Zgornji del prsi je oranžno rumen. Preostali spodnji del telesa je sepia barve z nekoliko svetlejšim središčem trebuha in lešnikovo rjavim zadnjim delom, stegni in podrepnimi peruti. Podolgovata bočna peresa so karminasto rdeča z belkastimi konicami. Kljun je rumen do bledo zelenkast, šarenica je temno rdečkasto rjava, noge in stopala pa so modrikasto siva. === Samica === [[Slika:Paradisaea rubra-20090516.jpg|thumb|Samica, Jurong Bird Park v Singapurju]] Samičin nos, čelo, črta na bradi, brada in grlo so barve sepije. Zadnji del glave, zatilje in grlo so rjavkasto rumeni z rahlim oranžnim leskom. Plašč je nekoliko temnejši. Preostali zgornji del telesa, vključno z letalnimi in repnimi peresi, je bledo sepija. Le manjši pokrovi kril in robovi večjih pokrovov kril so nekoliko bolj intenzivno rumeni. Zgornji pokrovi repa so jantarni z rahlim oranžnim odtenkom. Prsi so rjavkasto rumene z oranžnim leskom. Preostali spodnji del telesa je orehovo rjave barve. Osrednji par repnih peres je ožji in bolj koničast kot ostali repni peresi. === Pododrasli samci === Pododrasli samci so sprva podobni samicam in imajo le nekaj peres odraslega samca. S staranjem imajo perje vse bolj podobno odraslim samcem. Polno perje samca se ne pokaže do vsaj petega leta starosti. Osrednji par repnih peres, ki se pri odraslih samcih opazno razlikuje od preostalega repnega perja, je pri pododraslih samcih sprva le nekoliko daljši, ožji in bolj koničast. Šele postopoma se razvije v ozke peresne lopute, značilne za odrasle samce. == Glas == Klic samcev je široko slišen zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Najpogostejši zvok so jasni, ponavljajoči se zlogi ''vak'', ki jih slišimo od enkrat do štirikrat na sekundo. Pred tem so sprva grleni zaporedji ''vak-vak-vak-vak-vak-vak-'', ki se začnejo počasi, nato pa postanejo zelo glasni in široko slišni. ''Paradisaea rubra'' oddaja tudi kvakajoč zvok, ki spominja na krokarje in vrane, pa tudi jokajoče zvoke, ki se ljudem slišijo patetično. Samčevi klici ob dvorjenju vključujejo tudi klikanje in škljocanje kljuna, kar je še posebej opazno na vrhuncu dvorjenja.<ref name="Frith & Beehler477"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 477. </ref> == Razširjenost in habitat == ''Paradisaea rubra'' je eden tipičnih otoških [[endemit]]ov znotraj družine rajčic. Njena razširjenost je omejena na nekaj otokov [[otočje Raja Ampat|otočja Raja Ampat]] v Indo-Pacifiku, zahodno od Nove Gvineje. Glavni območji razširjenosti sta otoka Waigeo in Batanta. Waigeo s površino 3155 km² je največji od štirih glavnih otokov arhipelaga in leži na severu. Notranjost otoka pokriva večinoma nedotaknjen [[deževni gozd]]. Batanta s površino 453 km² je bistveno manjši od Waigea, vendar je tudi eden glavnih otokov arhipelaga. Med otokoma leži otok Gam, ki ga od dvojnih otokov Waigeo loči le zelo ozek preliv Kabuj. Tudi na tem otoku živi ''Paradisaea rubra''. Vrsta se pojavlja tudi na dveh zelo majhnih otokih, Gemienu in Saoneku, ki sta zahodno oziroma južno od Waigea. Vrsta naseljuje nižine in vznožje otokov. ''Paradisaea rubra'' so edine članice rodu [[rajčice]], ki jih najdemo na teh otokih. Vendar pa na otokih najdemo tudi gologlavo rajsko ptico, ki spada v drug rod. Rajčice so družina, v kateri so pogosti križanci med vrstami. Vendar pa križanci za ''Paradisaea rubra'' niso znani. [[Slika:Karta ID RajaAmpat Isl.PNG|thumb|left|Otočje Raja Ampat]] == Življenjski slog == Podrobnosti o življenjskem slogu te vrste rajčic so znane predvsem od posameznikov v ujetništvu. Skupina 11 ''Paradisaea rubra'', ki so jih gojili v veliki, gosto zasajeni volieri v [[Singapur]]ju, se je večkrat dalj časa grela na soncu. Zavzele so precej nenavadno držo: krilo, izpostavljeno soncu, je bilo povešeno, medtem ko so imele visoko dvignjeno glavo obrnjeno stran od sonca. ''Paradisaea rubra'' se hranijo s sadjem in žuželkami. Alfred Russel Wallace, ki je te ptice opazoval na Waigeu v drugi polovici 19. stoletja, je opisal, kako so se med iskanjem hrane pogosto spuščale na tla in se premikale po drevesnih deblih na način, ki spominja na žolne.<ref name="Frith & Beehler477"/> Ptice, ki so jih gojili v Singapurju, so redno opazovali, kako iščejo žuželke na vejah in vejicah. Lubje odmrlih vej so kljuvale in s kljuni pregledovale mehak les. Odmrle bambusove liste in drugo listje so nosile s tal na gred, jih držale z eno nogo in nato pregledovale s kljunom. Ptice so plezale tudi po tanjših vejah in z listov pobirale žuželke. Opazili so enega posameznika, ki je visel z glavo navzdol na eni od tanjših zunanjih vej, da bi grizljal in jedel majhne popke z druge veje. == Razmnoževanje == Samci so poligini, kar pomeni, da se parijo s čim več samicami. Po parjenju partnerja ne skleneta zveze, podobne zakonski zvezi, ampak se takoj ločita. Samice same zgradijo gnezdo in vzgajajo mladiče. === Dvorjenje === Dvorjenje so v divjini opazili le nekajkrat. Tako ta opažanja v divjini kot tista v ujetništvu kažejo, da samci dvorijo skupaj na tako imenovanem prostoru za dvorjenje. Pri opazovanjih ptic v divjini je skupaj dvorilo od 3 do 10 samcev.<ref name="Frith & Beehler478"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 478.</ref> Samci dvorijo z individualnih prečk. Dvorjenje je sestavljeno iz več elementov, med katerimi samci med drugim razkazujejo svoja podolgovata bočna peresa in podolgovat osrednji par repnih peres. Prikazi dvorjenja vključujejo hitro skakanje naprej in nazaj med dvema sosednjima vejama, med katerim samci mahajo s krili kot metulj. Pri drugih prikazih visijo z vej obrnjeni navzdol, njihova podolgovata črna repna peresa pa segajo nad njihova podolgovata škrlatna bočna peresa. === Vzreja mladih ptic === Informacije o vzreji mladih ptic so na voljo le iz opazovanj v ujetništvu. Gnezda te vrste v naravi še niso bila najdena.<ref name="Frith & Beehler480"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 480.</ref> Leglo je sestavljeno iz enega ali dveh jajc. Leži samo samica, inkubacijska doba pa je med 14 in 16 dnevi. Samica, ki jo je hranilo Newyorško zoološko društvo, je v treh letih izlegla skupno 32 jajc. Jajca so bila po 14 dneh inkubacije odstranjena samici in nadalje inkubirana. Jajca so bila vedno izležena med decembrom in junijem. Od 32 jajc jih je bilo 18 oplojenih, iz 17 pa so se izlegli mladiči.<ref name="Frith & Beehler481"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 481.</ref> Samice prvih pet dni življenja hranijo mladiče z izbljuvano sadno pulpo. Po tem času samica hrani mlado ptico izključno živalsko hrano, sama pa je predvsem sadje. Šele ko je mlada ptica stara en mesec, poleg živalske hrane prejema tudi rastlinsko hrano. Samica ohranja gnezdo čisto tako, da pogoltne mladičeve iztrebke. Ker v gnezdih z izleženimi piščanci še niso našli drobcev lupin, samica verjetno poje tudi jajčne lupine. Ptiči, izleženi v ujetništvu, so imeli povprečno težo ob izvalitvi 8,3 grama. Ročno vzrejeni mladiči so v prvem mesecu življenja pridobili povprečno 3,4 grama na dan. Ptiči so sprva slepi; njihove oči se odprejo od 14. dne. Takrat postanejo vidne tudi peresne bodice. Od 28. dne so lahko leteli. Kmalu zatem so se lahko usedli na rob gnezda. Od približno 60. dneva so mladiči nerazločljivi od svoje matere. ''Paradisaea rubra'' so pogosto razstavljene v živalskih vrtovih v Aziji. Vendar pa so prve uspešne paritve dosegli živalski vrtovi v Združenih državah Amerike. Konec 20. stoletja je bil par, ki je nastal kot rezultat teh uspehov pri parjenju, posojen ptičjemu parku Walsrode.<ref name="Frith & Beehler482"> Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae''. S. 482.</ref> == V popularni kulturi == [[File:Indonesia 1992 20000r o.jpg|thumb|''Paradisaea rubra'' na bankovcu za 20.000 rupij]] ''Paradisaea rubra'' je upodobljena na sprednji strani indonezijskega bankovca za 20.000 rupij izdaje iz leta 1992. == Galerija == <gallery> File:Red Bird-of-paradise on Gam, Raja Ampat.jpg|''Paradisaea rubra'' na drevesu v Raja Ampatu, Papua, 2015 File:Red Bird Paradise on Pulau Gam, Raja Amapt.jpg File:Two Red Bird of Paradise in Raja Ampat.jpg File:Red Bird-of-paradise PNG 2.jpg|''Paradisaea rubra'' na drevesu, Papuanska Nova Gvineja, 2013 File:Red Bird-of-paradise PNG 1.jpg File:Red Bird of Paradise 2.jpg|mlada ptica, 2009 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Bruce Beehler, Thane K. Pratt: ''Birds of New Guinea. Distribution, Taxonomy, and Systematics.'' Princeton University Press, Princeton 2016, ISBN 978-0-691-16424-3. * Clifford B. Frith, Bruce M. Beehler: ''The Birds of Paradise – Paradisaeidae.'' Oxford University Press, Oxford 1998, ISBN 0-19-854853-2. * Eugene M McCarthy: ''Handbook of Avian Hybrids of the World.'' Oxford University Press, Oxford 2006, ISBN 0-19-518323-1. == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=SpcHTMDetails.asp&sid=5840&m=0 BirdLife Species Factsheet] * [http://www.rdb.or.id/detailbird.php?id=533 Red Data Book] {{Taxonbar|from=Q795542}} [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1800]] [[Kategorija:Rajčice]] s453p8jjg13rg9ohsjpeqfk7vx6d8qv 0 606043 6718007 2026-07-25T20:00:35Z MaryTheo2012 263399 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1364594997|MCND]]« 6718007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = MCND | image = MCND on ARATV 2020.jpg | image_size = | image_upright = 1.15 | landscape = yes | alt = | caption = | alias = | origin = [[Seoul]], Južna Koreja | genre = [[K-pop]] | years_active = {{start date|2020}}—sedanjost | label = TOP Media | current_members = * Castle J * Bic * Minjae * Huijun * Win | website = {{URL|1=https://www.itopgroup.com/bbs/page.php?hid=MCND|2=itopgroup.com/MCND}} }} '''MCND''' ([[Korejščina|korejsko]]: 엠씨엔디; kratica za »Music Creates New Dream« <ref>{{Navedi splet |date=January 2, 2020 |title=신인 그룹 MCND, 프리 데뷔 후 음원 발매 '남다른 행보' |url=https://n.news.naver.com/entertain/article/018/0004547572 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200323034027/https://n.news.naver.com/entertain/article/018/0004547572 |archive-date=March 23, 2020 |access-date=January 2, 2020 |website=entertain.naver}}</ref> ) je [[Južna Koreja|južnokorejska]] fantovska skupina, ki jo je ustanovila založba TOP Media. Skupino sestavlja pet članov: Castle J, Bic, Minjae, Huijun in Win.<ref>{{Navedi splet |title=신인 그룹 MCND, 프리 데뷔 후 음원 발매 '남다른 행보' |url=https://m.entertain.naver.com/home/article/018/0004547572 |access-date=2026-07-25 |website=m.entertain.naver.com |language=ko}}</ref> MCND je debitirala 27. februarja 2020 z EP[[Mini album|-jem]] ''Into the Ice Age''.<ref>{{Navedi splet |date=2020-02-28 |title=MCND, 데뷔 동시 글로벌 인기 ‘깜짝’…해외 언론까지 관심 |url=https://sports.donga.com/article/all/20200228/99919804/1 |access-date=2026-07-25 |website=스포츠동아 |language=ko}}</ref> Skupina je 2. januarja izdala svoj prvi singel »Top Gang«.<ref>{{Navedi splet |title=티오피 신인 MCND, 프리 데뷔곡 ‘티오피 갱’ 발매..뜨거운 관심에 응답 |url=https://m.entertain.naver.com/home/article/109/0004142432 |access-date=2026-07-25 |website=m.entertain.naver.com |language=ko}}</ref> == Diskografija == === EP === * ''Into the Ice Age'' (2020) * ''Earth Age'' (2020) * ''MCND Age'' (2021) * ''The Earth: Secret Mission Chapter 1'' (2021) * ''The Earth: Secret Mission Chapter 2'' (2022) * ''Odd-Venture'' (2023) * ''X10'' (2024) == Reference == <references /> {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2020]] [[Kategorija:K-pop skupine]] [[Kategorija:Članki s hCards]] [[Kategorija:Južnokorejske glasbene skupine]] hi4is5jt4cr9cla34v1o6vgjl98srik 0 606044 6718027 2026-07-25T21:33:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nov 6718027 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | denomination = [[Rimokatoliška cerkev|Rimokatoliška]] | name = Cerkev sv. Pelegrina | image = Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev2.jpg | country = [[Hrvaška]] | location = [[Sv. Pelegrin (kraj)|Sv. Pelegrin pri Umagu]] | caption = Pogled iz morja }} '''Cerkev sv. Pelegrina''' je cerkev v turističnem naselju [[Sv. Pelegrin (kraj)|Sv. Pelegrin pri Umagu]]. Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[Sveti Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu:<blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. Uporablja se le ob praznikih in drugih posebnih priložnostih. == Viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} == Glej tudi == * [[Umag]] [[Kategorija:Mesto Umag]] oosln51ue0r0rupmhqvdau9chindyjo 6718070 6718027 2026-07-26T07:15:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje, + 2 kat. 6718070 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = [[Rimokatoliška cerkev|Rimokatoliška]] | name = Cerkev sv. Pelegrina | image = Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev2.jpg | country = [[Hrvaška]] | location = [[Sv. Pelegrin (kraj)|Sv. Pelegrin pri Umagu]] | caption = Pogled iz morja | koordinate = {{coordinates|45|23|39|N|13|31|07|E|type:landmark_region:HR|display=inline,title}} | pushpin map = Hrvaška | coordinates = {{coord|45|23|39|N|13|31|07|E|type:landmark_region:HR|display=inline,title}} }} '''Cerkev sv. Pelegrina''' je cerkev v turističnem naselju [[Sv. Pelegrin (kraj)|Sv. Pelegrin pri Umagu]]. Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, približno 4 m dvignjena nad morjem z visokim zidom. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[Sveti Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu:<blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.<br>- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. Uporablja se le ob praznikih in drugih posebnih priložnostih. == Viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} == Glej tudi == * [[Umag]] [[Kategorija:Cerkve na Hrvaškem]] [[Kategorija:Cerkve sv. Pelegrina]] [[Kategorija:Mesto Umag]] sj3qbc6961z1rdkj3q574mmkibqyxnc 6718150 6718070 2026-07-26T11:10:58Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Cerkev sv. Pelegrina, Sv. Pelegrin pri Umagu]] na [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]]: naselje 6718070 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = [[Rimokatoliška cerkev|Rimokatoliška]] | name = Cerkev sv. Pelegrina | image = Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev2.jpg | country = [[Hrvaška]] | location = [[Sv. Pelegrin (kraj)|Sv. Pelegrin pri Umagu]] | caption = Pogled iz morja | koordinate = {{coordinates|45|23|39|N|13|31|07|E|type:landmark_region:HR|display=inline,title}} | pushpin map = Hrvaška | coordinates = {{coord|45|23|39|N|13|31|07|E|type:landmark_region:HR|display=inline,title}} }} '''Cerkev sv. Pelegrina''' je cerkev v turističnem naselju [[Sv. Pelegrin (kraj)|Sv. Pelegrin pri Umagu]]. Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, približno 4 m dvignjena nad morjem z visokim zidom. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[Sveti Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu:<blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.<br>- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. Uporablja se le ob praznikih in drugih posebnih priložnostih. == Viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} == Glej tudi == * [[Umag]] [[Kategorija:Cerkve na Hrvaškem]] [[Kategorija:Cerkve sv. Pelegrina]] [[Kategorija:Mesto Umag]] sj3qbc6961z1rdkj3q574mmkibqyxnc 6718153 6718150 2026-07-26T11:11:41Z Janezdrilc 3152 ±[[Kategorija:Cerkve na Hrvaškem]]; ±[[Kategorija:Cerkve sv. Pelegrina]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718153 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = [[Rimokatoliška cerkev|Rimokatoliška]] | name = Cerkev sv. Pelegrina | image = Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev2.jpg | country = [[Hrvaška]] | location = [[Sv. Pelegrin (kraj)|Sv. Pelegrin pri Umagu]] | caption = Pogled iz morja | koordinate = {{coordinates|45|23|39|N|13|31|07|E|type:landmark_region:HR|display=inline,title}} | pushpin map = Hrvaška | coordinates = {{coord|45|23|39|N|13|31|07|E|type:landmark_region:HR|display=inline,title}} }} '''Cerkev sv. Pelegrina''' je cerkev v turističnem naselju [[Sv. Pelegrin (kraj)|Sv. Pelegrin pri Umagu]]. Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, približno 4 m dvignjena nad morjem z visokim zidom. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[Sveti Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu:<blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.<br>- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. Uporablja se le ob praznikih in drugih posebnih priložnostih. == Viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} == Glej tudi == * [[Umag]] [[Kategorija:Cerkve na Hrvaškem|Pelegrin, Đuba]] [[Kategorija:Cerkve sv. Pelegrina|Đuba]] [[Kategorija:Mesto Umag]] 0m4m8l0dtuqeiit2uazhs17nxnkwy8t 6718161 6718153 2026-07-26T11:29:16Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ pp inf 6718161 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Pelegrina | caption = | fullname = | image = <!-- wd --> | location = [[Đuba]] | country = {{Zastava|Hrvaška}} | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = Hrvaška | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Pelegrin]] | side altars = | relics = | status = | functional status = aktivno | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = 1401 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 (na preslico) | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = Umaško Oprtaljski | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = | metropolis = | diocese = [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = }} '''Cerkev sv. Pelegrina''' je cerkev v turističnem naselju [[Sv. Pelegrin (kraj)|Sv. Pelegrin pri Umagu]] v vasi [[Đuba]]. Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, približno 4 m dvignjena nad morjem z visokim zidom. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[Sveti Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu:<blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.<br>- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. Uporablja se le ob praznikih in drugih posebnih priložnostih. == Viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} == Glej tudi == * [[Umag]] [[Kategorija:Cerkve na Hrvaškem|Pelegrin, Đuba]] [[Kategorija:Cerkve sv. Pelegrina|Đuba]] [[Kategorija:Mesto Umag]] r01ht1ui5sjbxtp53dsaij1lb9qvond 6718164 6718161 2026-07-26T11:32:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 napačen parameter 6718164 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Pelegrina | caption = | fullname = | image = <!-- wd --> | location = [[Đuba]] | country = {{Zastava|Hrvaška}} | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = Hrvaška | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Pelegrin]] | side altars = | relics = | status = | functional status = aktivno | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 (na preslico) | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = Umaško Oprtaljski | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = | metropolis = | diocese = [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = }} '''Cerkev sv. Pelegrina''' je cerkev v turističnem naselju [[Sv. Pelegrin (kraj)|Sv. Pelegrin pri Umagu]] v vasi [[Đuba]]. Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, približno 4 m dvignjena nad morjem z visokim zidom. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[Sveti Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu:<blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.<br>- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. Uporablja se le ob praznikih in drugih posebnih priložnostih. == Viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} == Glej tudi == * [[Umag]] [[Kategorija:Cerkve na Hrvaškem|Pelegrin, Đuba]] [[Kategorija:Cerkve sv. Pelegrina|Đuba]] [[Kategorija:Mesto Umag]] 8ucxxc73focfn2b6wdu682c2a22v2ze 14 606045 6718071 2026-07-26T07:17:33Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6718071 wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Pelegrin|svetemu Pelegrinu]]}} 5gj6b2jpg46tsgsbqsfdc52y67cmiln 6718147 6718071 2026-07-26T11:09:08Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Cerkve po patrociniju]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6718147 wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Pelegrin|svetemu Pelegrinu]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Pelegrin]] b5sduo1dw4l1lmevikhz0demh5x1cgi 0 606046 6718104 2026-07-26T09:46:03Z Sporti 5955 n 6718104 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Flis | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[NŠ Mura|Mura]] | clubnumber = 4 | youthyears1 = 2011–2016 |youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2016-2017 |clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] |caps1 = 0 |goals1 = 0 | years2 = 2016-2017 |clubs2 = → [[NK Maribor B|Maribor B]] (pos.) |caps2 = 18 |goals2 = 1 | years3 = 2017-2018 |clubs3 = [[FC Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |caps3 = 29 |goals3 = 0 | years4 = 2018–2023 |clubs4 = [[NK Celje|Celje]] |caps4 = 31 |goals4 = 0 | years5 = 2017–2018 |clubs5 = → [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] (pos.) |caps5 = 3 |goals5 = 0 | years6 = 2018–2019 |clubs6 = → [[NK Fužinar|Fužinar]] (pos.) |caps6 = 5 |goals6 = 0 | years7 = 2023–2024 |clubs7 = [[NK Rogaška|Rogaška]] |caps7 = 29 |goals7 = 0 | years8 = 2024 |clubs8 = [[FK Transinvest|Transinvest]] |caps8 = 7 |goals8 = 0 | years9 = 2025 |clubs9 = [[FK Radnik Bijeljina|Radnik Bijeljina]] |caps9 = 4 |goals9 = 0 | years10 = 2025– |clubs10= [[NŠ Mura|Mura]] |caps10= |goals10= | nationalyears1 = 2015–2026 |nationalteam1 = Slovenija do 19 let |nationalcaps1 = 6 |nationalgoals1 = 0 }} '''Žan Flis''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[30. julij]] [[1997]]. Flis je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2025 je član slovenskega kluba [[NŠ Mura|Mura]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Maribor B|Maribor B]], [[FC Drava Ptuj|Dravo Ptuj]], [[NK Celje|Celje]], [[NK Fužinar|Fužinar]] in [[NK Rogaška|Rogaško]] ter litvanski [[FK Transinvest|Transinvest]] in bosansko-hercegovski [[FK Radnik Bijeljina|Radnik Bijeljina]]. Skupaj je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral več kot 75 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 37 tekem. S Celjem je v sezoni [[Prva slovenska nogometna liga 2019/20|2019/20]] osvojil naslov slovenskega državnega prvaka. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Flis, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora B]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rogaške]] [[Kategorija:Nogometaši FK Transinvesta]] [[Kategorija:Nogometaši FK Radnika Bijeljina]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] qpmxkkreh9khwj5n1dta1l8i6hii8fl 14 606047 6718107 2026-07-26T10:01:48Z Sporti 5955 n 6718107 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[NK Bistrica|NK Bistrice]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Litvi|Bistrica]] rysjgoriv6a9yhsx70mfd99ob9hnqcy 0 606048 6718114 2026-07-26T10:20:22Z Sporti 5955 n 6718114 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marko Deronja | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 191 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[USD Bari Sardo|Bari Sardo]] | clubnumber = | youthyears1 = 2009–2014 |youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | years1 = 2014-2015 |clubs1 = [[NK Šenčur|Šenčur]] |caps1 = 4 |goals1 = 0 | years2 = 2015-2016 |clubs2 = [[NK Tolmin|Tolmin]] |caps2 = 15 |goals2 = 0 | years3 = 2016 |clubs3 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]] |caps3 = |goals3 = | years4 = 2016 |clubs4 = [[TSV Kastl|Kastl]] |caps4 = |goals4 = | years5 = 2016–2017 |clubs5 = [[FC VSS Košice|VSS Košice]] |caps5 = 0 |goals5 = 0 | years6 = 2016–2017 |clubs6 = → [[FK Haniska|Haniska]] (pos.) |caps6 = 10 |goals6 = 0 | years7 = 2017-2019 |clubs7 = [[FK Poprad|Poprad]] |caps7 = 0 |goals7 = 0 | years8 = 2019 |clubs8 = [[ASKÖ St. Michael/Bleiburg|St. Michael/Bleiburg]] |caps8 = |goals8 = | years9 = 2019–2020 |clubs9 = [[Lommel SK|Lommel]] |caps9 = 0 |goals9 = 0 | years10 = 2020–2021 |clubs10= [[SSU Politehnice Timișoara|Politehnica Timișoara]] |caps10= 0 |goals10= 0 | years11 = 2021 |clubs11= [[CS Aerostar Bacău|Aerostar Bacău]] |caps11= 1 |goals11= 0 | years12 = 2021 |clubs12= [[FC Hegelmann|Hegelmann]] |caps12= 0 |goals12= 0 | years13 = 2021 |clubs13= → [[FC Hegelmann|Hegelmann B]] (pos.) |caps13= 2 |goals13= 0 | years14 = 2022 |clubs14= [[FK Slavoj Trebišov|Slavoj Trebišov]] |caps14= 4 |goals14= 0 | years15 = 2023 |clubs15= [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |caps15= 9 |goals15= 0 | years16 = 2023-2024 |clubs16= [[NK Fužinar|Fužinar]] |caps16= |goals16= | years17 = 2024 |clubs17= [[NK Bistrica|Bistrica]] |caps17= |goals17= | years18 = 2024- |clubs18= [[USD Bari Sardo|Bari Sardo]] |caps18= |goals18= }} '''Marko Deronja''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[29. december]] [[1995]]. Deronja je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2024 je član italijanskega kluba [[USD Bari Sardo|Bari Sardo]]. Pred tem je branil za slovenske klube [[NK Šenčur|Šenčur]], [[NK Tolmin|Tolmin]], [[NK Kranj|Zarico Kranj]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Fužinar|Fužinar]] in [[NK Bistrica|Bistrico]], nemški [[TSV Kastl|Kastl]], slovaške [[FC VSS Košice|VSS Košice]], [[FK Haniska|Hanisko]], [[FK Poprad|Poprad]] in [[FK Slavoj Trebišov|Slavoj Trebišov]], avstrijski [[ASKÖ St. Michael/Bleiburg|St. Michael/Bleiburg]], belgijski [[Lommel SK|Lommel]], romunska [[SSU Politehnice Timișoara|Politehnico Timișoara]] in [[CS Aerostar Bacău|Aerostar Bacău]] ter litvanski [[FC Hegelmann|Hegelmann]]. Skupaj je v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] odigral 36 tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Deronja, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tolmina]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši TSV Kastla]] [[Kategorija:Nogometaši FC VSS Košic]] [[Kategorija:Nogometaši FK Haniske]] [[Kategorija:Nogometaši FK Poprada]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ St. Michael/Bleiburg]] [[Kategorija:Nogometaši Lommela S.K.]] [[Kategorija:Nogometaši SSU Politehnice Timișoara]] [[Kategorija:Nogometaši CS Aerostarja Bacău]] [[Kategorija:Nogometaši FC Hegelmanna]] [[Kategorija:Nogometaši FK Slavoja Trebišov]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bistrice]] [[Kategorija:Nogometaši USD Bari Sarda]] 1cdgjc2nro5kou7lajf0xc70hklrw7l 1 606049 6718145 2026-07-26T11:02:17Z Upwinxp 126544 /* Priimek */ nov razdelek 6718145 wikitext text/x-wiki == Priimek == {{u|G-Cup}}, ali imaš vir za trditvi, da je dotični ob rojstvu imel priimek Mijić in ga je kasneje spremenil? Drugačen priimek staršev sam po sebi ne pove ničesar. Med priseljenci v Sloveniji ni redkost, da svojim (moškim) potomcem že ob rojstvu nadenejo priimek s trdim č, da bi jim prihranili kak pogled postrani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:02, 26. julij 2026 (CEST) tvk7eaej9z8bksv302wc320xcq7ekyg 0 606050 6718151 2026-07-26T11:10:58Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Cerkev sv. Pelegrina, Sv. Pelegrin pri Umagu]] na [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]]: naselje 6718151 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] d6g7zie5xj8ocllktyy2v4d3ix4mnor 1 606051 6718156 2026-07-26T11:17:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Ime */ nov razdelek 6718156 wikitext text/x-wiki == Ime == @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] rad bi te opozoril, da je glede imena cerkve zelo tvegano vstaviti ime Đuba. Sv. Pelegrin je sicer kraj, ki ga označuje tabla, a ker je počitniško naselje in brez prebivalcev, se ga povsod vključuje pod Đubo, čeprav tja v resnici ne spada in nima nikakršne povezave. Če Sv. Pelegrin ni ustrezno, bi jaz raje dal Umag, ker je tudi v originalu bila cerkev kot del mesta Umag. Tudi z besedilom in virom bi se skladalo, ampak tudi Đuba seveda ni nič problematičnega. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:17, 26. julij 2026 (CEST) 0vczizq4utixay70r5sx9tk455l44ga 6718165 6718156 2026-07-26T11:36:12Z Janezdrilc 3152 /* Ime */ 6718165 wikitext text/x-wiki == Ime == @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] rad bi te opozoril, da je glede imena cerkve zelo tvegano vstaviti ime Đuba. Sv. Pelegrin je sicer kraj, ki ga označuje tabla, a ker je počitniško naselje in brez prebivalcev, se ga povsod vključuje pod Đubo, čeprav tja v resnici ne spada in nima nikakršne povezave. Če Sv. Pelegrin ni ustrezno, bi jaz raje dal Umag, ker je tudi v originalu bila cerkev kot del mesta Umag. Tudi z besedilom in virom bi se skladalo, ampak tudi Đuba seveda ni nič problematičnega. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:17, 26. julij 2026 (CEST) : V Googlovih zemljevidih, ko vnesem "Đuba", prikaže teritorij vasi, znotraj katerega je tudi cerkev sv. Pelegrina. Na ta način je najlažje najt nek objekt. Poleg tega nekoliko več zmede dela še področje Pelegrin, ki se nahaja v sosednji vasi [[Križine]], južno od Đube. Zato se mi zdi najbolj smotrna uporaba imena uradnega naselja. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:35, 26. julij 2026 (CEST) 183m24n12i8fh9asoemldgq1gkr52hu 6718168 6718165 2026-07-26T11:51:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Ime */ odgovor 6718168 wikitext text/x-wiki == Ime == @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] rad bi te opozoril, da je glede imena cerkve zelo tvegano vstaviti ime Đuba. Sv. Pelegrin je sicer kraj, ki ga označuje tabla, a ker je počitniško naselje in brez prebivalcev, se ga povsod vključuje pod Đubo, čeprav tja v resnici ne spada in nima nikakršne povezave. Če Sv. Pelegrin ni ustrezno, bi jaz raje dal Umag, ker je tudi v originalu bila cerkev kot del mesta Umag. Tudi z besedilom in virom bi se skladalo, ampak tudi Đuba seveda ni nič problematičnega. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:17, 26. julij 2026 (CEST) : V Googlovih zemljevidih, ko vnesem "Đuba", prikaže teritorij vasi, znotraj katerega je tudi cerkev sv. Pelegrina. Na ta način je najlažje najt nek objekt. Poleg tega nekoliko več zmede dela še področje Pelegrin, ki se nahaja v sosednji vasi [[Križine]], južno od Đube. Zato se mi zdi najbolj smotrna uporaba imena uradnega naselja. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:35, 26. julij 2026 (CEST) ::Ja, saj ravno o tem govorim... Težava je pač v tem, da Mesto Umag počitniških naselij brez stalnih prebivalcev ne registrira kot samostojnih območij, zato Google maps, Apple maps in drugi nimajo druge izbire, kot da naselje uvrstijo pod najbližji kraj, v tem primeru [[Đuba|Đubo]]. Isti problem je npr. z naseljem Špina, ki ima enako samostojno tablo, a je na Googlovih zemljevidih enako označena pod Đubo. Cerkev še vseeno nima nobene povezave z Đubo, navsezadnje je tudi starejša kot sama vas. Ostajam za svojim stališčem, namreč da se označi pod Sv. Pelegrin (brez pri Umagu, ker je uradno ime naselja brez,) ali pa Umag, z Đubo se gotovo veliko ljudi ne bo strinjalo. Ampak to presodi ti. Navsezadnje gre le samo za ločevanje cerkva istega imena med sabo. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 26. julij 2026 (CEST) 674fu40xa79uu8bz47blfz0rmnenar5 6718170 6718168 2026-07-26T11:53:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6718170 wikitext text/x-wiki == Ime == @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] rad bi te opozoril, da je glede imena cerkve zelo tvegano vstaviti ime Đuba. Sv. Pelegrin je sicer kraj, ki ga označuje tabla, a ker je počitniško naselje in brez prebivalcev, se ga povsod vključuje pod Đubo, čeprav tja v resnici ne spada in nima nikakršne povezave. Če Sv. Pelegrin ni ustrezno, bi jaz raje dal Umag, ker je tudi v originalu bila cerkev kot del mesta Umag. Tudi z besedilom in virom bi se skladalo, ampak tudi Đuba seveda ni nič problematičnega. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:17, 26. julij 2026 (CEST) : V Googlovih zemljevidih, ko vnesem "Đuba", prikaže teritorij vasi, znotraj katerega je tudi cerkev sv. Pelegrina. Na ta način je najlažje najt nek objekt. Poleg tega nekoliko več zmede dela še področje Pelegrin, ki se nahaja v sosednji vasi [[Križine]], južno od Đube. Zato se mi zdi najbolj smotrna uporaba imena uradnega naselja. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:35, 26. julij 2026 (CEST) ::Ja, saj ravno o tem govorim... Težava je pač v tem, da Mesto Umag počitniških naselij brez stalnih prebivalcev ne registrira kot samostojnih območij, zato Google maps, Apple maps in drugi nimajo druge izbire, kot da naselje uvrstijo pod najbližji kraj, v tem primeru [[Đuba|Đubo]]. Isti problem je npr. z naseljem Špina, ki ima enako samostojno tablo, a je na Googlovih zemljevidih enako označena pod Đubo. Cerkev še vseeno nima nobene povezave z Đubo, navsezadnje je tudi starejša kot sama vas. Ostajam za svojim stališčem, namreč da se označi pod Sv. Pelegrin (brez pri Umagu, ker je uradno ime naselja brez,) ali pa Umag, z Đubo se gotovo veliko ljudi ne bo strinjalo. Ampak to presodi ti. Navsezadnje gre le samo za ločevanje cerkva istega imena med sabo. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 26. julij 2026 (CEST) P.S.:Trenutno tudi ustvarjam članek o Sv. Pelegrinu (kraju), tako da bom poskusil tam položaj naselja nekako obrazložiti. knaxbypw8q6z3oemj866hl5ttlt6c85